2 6
Bistran:  Prisega.
»Pa se nazaj grede zopet oglasite. Nekaj v stran je, zato se pa toliko bolje okrepčate«, vabi ga Minica in ga zraven pogleduje tako prijazno, kakor bi mu rekla:  »Cene, le ostani še!«
In malone bi se dal zavesti. Toda oče Sorščak je tukaj, ta bi izvestno pripovedoval, da je ostal pri mladi Minici. Zato odide, služba ga  zove.
Ko prideta do onega kozolca, kjer se zavije pot proti Volbenku, poslovi se Sorščak, rekši: »Na levo se držite, potem pri 6nem-le robu na desno in nato zopet na levo. Bodete pa potem pri starem Lavru nočili. Srečen pot in lahko noč!«                  (Konec prihodnjič.)
» s^
^
Prisega.
S\daj  nam zlata zloga sine?
V knjigo se zaril je črv, V knjigo, ki doslej samica
K zlogi bila nam je brv.
Bratje, Bogu prisezimo,
Da poslej  nam  vladaj  mir:
Naroda nihče ne ljubi,
Kdor zane"ta v njem   prepir Bistran.

Zvezdi.
Lc
>og prižgal je zvezdi dve: Prva svetle žarke svoje
Trosi v čutno mi srce  — Zvezda je ljubezni moje!
Druge zvezde jasni žar V sreči meni, v togi sije,
Pot  do  vzorov mi  vsekdar Kaže zvezda  —   poezije  .  .  . Rastislav.

Biser in zvezda.
jgi
iser na dnu je morjd, Zvezda na stropu neba.
Biser globoko je skrit, Zvezde oddaljen je svit.
Zemlja dekletce lepo Tamkaj ima pod gor<5.
Biser in zvezda zemlje", Tebe le išče srce"!