DELAVSKA
ENOTNOST
Poštnina plačana v gotovini
Nttf bi gojili kakršno koli spoštovanje do demokratičnih napo• rov italijanskega naroda, vendar prav zaradi tega spoštovanja ne moremo odobriti argumentov g. De Gasperija. Nasprotno, njegovi argumenti morajo povečati našo budnost zaradi možnosti prodiranja napadalnih sil v Italiji,	g
GLASILO ENOTNIH STROKOVNIH ZVEZ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV SLOVENIJE
Leto II., štev. 33
Ljubljana, 16. avgusta 1946
Izhaja vsak petek — Cena Din 2.-
Mirovna konferenca v Parizu
Italija skuša nadaljevati imperialistično politiko
V komisiji za poslovnik mirovne konference se je nadaljevala diskusija o načinu glasovanja za priporočila. Bolj kot glasovanje o priporočilih je važno medsebojno razumevanje odnosno nerazumevanje upravičenih zahtev posameznih držav ter odnos' do resničnega sporazuma med narodi in miru. Prav diskusija o načinu glasovanja ter sklep, ki ga je o tem vprašanju sprejela komisija, sta pokazala, kako je mnogim delegacijam postranska stvar resničen sporazum med narodi ter ustvarjanje trdnega miru, kar je interes celotnega človeštva, temveč zasledujejo ozke in sebične interese ta-kozvanih gornjih plasti svojih narodov. Končno je zmagal ameriški predlog, ki predvideva, naj se sprejemajo priporočila tako z dvotretjinsko kakor tudi z enostavno večino. kar je v praksi maskiran predlog za glasovanje z enostavno večino. Ob tej priliki je izjavil Molotov: »Če sta britanska in ameriška delegacija v Svetu zunanjih ministrov glasovali za neki predlog, tukaj pa glasujeta za nekaj prav nasprotnega, potem uničujeta eno leto .pripravljalnega dela, ki ga je izvedel .Svet zunanjih ministrov in izpodkopavata predloge, ki jih je predložil v pretres konferenci.« Na plenarni seji mirovne'konference je vodja jugoslovanske delegacije tov Kardelj, ponovno poudaril, da jugoslovanska delegacija ne bo smatrala za obvezne sklepe, s katerimi se ni strinjala. Angleški predlog o glasovanju za priporočila je bil sprejet tudi naj seji.
Drug važen dogodek na mirovni konferenci v preteklem tednu je bil predlog jugoslovanske delegacije, naj se Albanija pohabi na konferenco. Šef ukrajinske delegacije Manuilski, ki je podpiral jugoslovanski predlog, je med drugim izjavil: »Albanija ie bila ena prvih žrtev Italijanskega fašizma .in je pet let trpela pod italijansko okupacijo. 50.000 Albancev je bilo odvedenih v Italijo in 20% naselbin na albanskem ozemlju uničenih. V teku okupacije albanski narod ni prenehal z žilavim odporom proti okupatorju. Prva štiri leta je razvijal borbe partizanskih odredov, nato pa je ustvaril narodno osvobodilno vojsko,, ki je Jtela do
70.000	borcev. V teku borb je dala albanska vojska približno 28.000 žrtev.« Šef grške delegacije Caldaris je v svojem govoru poizkušal oporekati pravico Albanije, da se udeleži mirovne konference. Očitna namera Cal-darisovega govora je bila, z diskreditiranjem Albanije služiti težnjam grških imperialističnih elemetov, katerih apetit po albanskem ozemlju je splošno znan. Caldaris je med drugim iznesel tudi trditev, da se je Albanija borila na strani Italije proti Grčiji in da je Grčija še vedno v vojnem stanju z Albanijo. Moša Pijade, član jugoslovanske delegacije je na plenarni seji mirovne konference temeljito obračunal z reakcionarnimi in fašističnimi tendencami Grčije. Med drugim je dejal: »Osnovna resnica je, da voditelji današnje Grčije nadaljujejo s politično linijo, katere rezultat je bil vedno povzročanje dolgih vojn med balkanskimi državami v korist velikih imperialističnih sil, ki so si jih skušale - podrediti. Na veliko srečo balkanskih narodov so sedanje vlade vseh balkanskih držav — z edino izjemo grške vlade odločno in končno zavrnile to nečastno prakso. Albanska država se je rodila v teku te vojne, vendar to ni bilo v skladu niti z imperialističnim programom srbske vlade v Beogradu, niti z imperialističnim programom grške vlade. Njun edini cilj je bil vedno, da si medsebojno razdelita Albanijo. Prav tak poizkus je bil storjen leta 1914., ko so srbske in grške čete vkorakale v Albanijo, da bi si jo razdelile. Nova Jugoslavija, ki spoštuje pravico vseh narodov do narodne svobode, je prekinila to imperialistično politiko starega režima. Mi smo neskončno vojno med nami in albanskim ljudstvom nadomestili s krepkim prijateljstvom in bratskim sodelovanjem v osvobodilni borbi naših narodov. Med tem Pa v Grčiji žal ne gre za tak primer. Še" celo danes nam grški uradni predstavniki stavljajo predloge^o razdelitvi Albanije med Jugoslavijo in Grčijo. Povedal bom celo, da je bil g. Caldaris tisti, ki nam je pred nekaj dnevi stavil tak predlog, toda mi to odklanjamo. Mi "ne poznamo imperialističnih tendenc. Želimo, da bo Albanija svobodna in neodvisna. S pogodbo o zavezništvu, ki smo jo sklenili z Albanijo, si jamčimo ne-dotakljivost ozemlja, suverenost in neodvis-nost naših dveh držav.
Šef ameriške delegacije Bvrnes je prvotno skušal preložiti jugoslovanski predlog, kasneje pa je od svoje tiamere odstopil. Sprejet je bil sklep, da se Albanija pozove na konferenco _ s posvetovalnim glasom, poleg nje pa tudi Kuba, Mehika in Egipt, ki so tudi zaprosile za udeležbo na konferenci.
Po sklepu mirovne konference, da smejo bivše sovražne države izraziti svoje mnenje na konferenci, je dne 11. t. m. govoril italijanski delegat De Gasperi. Posebni dopisnik »Tanjuga« poroča o njegovem dovoru med ^drugim tudi sledeče: »De Gasperi je nastcvpil kot človek, ki se nahaja v nepravičnem položaju, ker zastopa državo, ki jo tretirajo kot bivšega sovražnika, katero hočejo podvreči »skrajno težkemu« miru. čeprav je izjavil, da »misli, da ima pravico, da govori kot demokrat in antifašist«, kot predstavnik države, ki je navdahnjena z »idejami humanizma Giuseppe Mazzinija, univerzalnimi idejami krščanstva ter internacionalnimi idejami delavstva«, je bila prva stvar, ki je_vznevoljila g. De Gasperija, omejitev oboroževanja kot jo predvideva v mirovni pogodbi. Pozabljajoč vsekakor ali govori v imenu napadalca ali napadene države, je g. De Gasperi izjavil, da te določbe
o oboroževanju »bolj kakor kdaj koli prej omejujejo možnost obrambe«. Kakor si g. De Gasperi ni popolnoma na jasnem glede uporabe besede obramba, prav tako izprani in j a tudi smisel besede kazen, kot da imajo »teritorialne klavzule pogodbe kazenski značaj« za Italijo. Nato je g. Gasperi dejal, s kakšnimi teritorialnimi klavzulami. bi bili zadovoljni v Italiji oni, ki so navdahnjeni z »univerzalnimi idejami krščanstva« in ki toliko mislijo na »obrambne možnosti« Italije. Nato je pripomnil, da »sprejema« 'črto, ki jo je potegnil pokojni predsednik W,ilson, govoril pa je tudi o Trstu, Reki in Zadru. G. De Gasperi je nato protestiral proti tako zvani francoski črti in omenil konferenci," naj bi ta črta »pustila vsaj Trst Italiji«. Med drugim je pozval konferenco tudi, naj ne ostane gluha z ozirom na »bolestni jok Italijanov Istre«. Končno je vprašal tudi konferenco, zakaj bi se vprašanje Julijske krajine ne odložilo za eno leto.«
Na izjavo De Gasperija je z obširnim in temeljitim govorom odgovoril vodja jugoslovanske delegacije Kardelj ter razkrinkal imperialistične namene, katere nadaljuje današnja Italija. V svojem govoru je ugotovil, da skuša današnja Italija obdržati stare imperialistične položaje tudi v bodoče. Govoreč o londonskem paktu je ugotovil, da obstoji med tem paktom in Mussolinijem najneposrednejša zveza. Ko je navedel razvoj italijanske osvajalne politike, je ugotovil, da nosi odgovornost za vojno italijanska država kot takšna. Govoreč o tej odgovornosti je med drugim izvajal: »Italija ni bila
Dne 12. julija je bil za hrastniške rudarja pomemben praznik, praznik uspehov v juni.skem tekmovanju, kaji; v njihovo last ja prešla prehodna zastava, ki jo je prej imel rudnik Velenje.
Za to slovesnost so se rudarji pripravili, lepo c krasili prostore, kjer se j: vršila izročitev, kar dokazuje, da se zavedajo časti in < dgcvornosti, ki so jih prevzeli s praporom. Rudarji so prišli v povorki z zastavami in godbo na čelu; tovariš, ki je pozdravil predstavnike oblasti in vse navzoče je naglasil pridnost iu požrtvovalnost i udar jev, ki so v dobrem letu kljub veliki škodi, ki jo je povzroč t okupator, izvojevali tako odlične uspehe. Niso in ne bodo čakali pomoči od zunaj. Začeli so s težkrni obnovitvemi deli in dejstvo, da so si prib.orili prehodno tekmovalno zastavo, je zgovoren dokaz njihov ;n uspehov. Zastava, ki jim jo je izročil rudnik Ve. len je, jim bo v ponos in zadoščenje po dobro opravljenem delu. Med rudarji obeh rudnikov je bratska povezava, skupno so se oonli proti fašizmu — največjemu sovražniku delovnega ljudstva danes pa nadaljujejo borbo na fronti obnove, gradijo nov skupen dom. Rudarji se zavedajo, da pomeni premog luč, togoto in življenje: brez njega ne bi mogle obratovati naše tovarne, ne bi vozili vlaki, skratka ne bi mogli obnavljati.
Zarr ci velikanske vloge, ki jo igra premog. so hrastniški rudarji storili vse, da dvignejo njegovo produkcijo, da se tako pocen.jo izdelki, s čimer se krepi vrednost našega denarja in dviga življenjski standard. Začeli so s tekmovanjem, ki dviga iniciativo in navaja k štednji materiala. Vsak oddelek ima svoj načrt tekmovanja, ker zaradi različnih prilik ne morejo tekmovati vsi na enak način. Tu moramo omeniti, da se je tiho tekmovanje začelo že maja lanskega leta, toda vidnih uspehov zaradi razdejanja rudnika ni bilo; pokazali so se šele po enoletnem prizadevanju. Jamske prilike so bile težke; del ,delavcev je obnavljal, položaj se je izboljšal, toda mestoma se še danes borijo z veliki, mi težavami, ki so v veliki meri posledica nesmotrnega dela v zadnjih letih stare Jugoslavije, zlasti pa v času okupacije. Tako je danes v hrastniškem rudniku veliko jalovega dela, a z dobro organizacijo in smotrnostjo so dosegli v junijskem tekmovanju zelo lepe uspehe. Povečali so sto. riteV za 4,23%, odstotek debelega premoga za 16,72%, na jamskem lesu so pri-štediJ 21,74% ter dosegli od dosegljivih 1412 točk 993.
Rudar-udarnik iz rudnika Velenje, tovariš Klančnik, je rudarjem iz Hrastnika če. stital k uspehom v junijskem tekmovanju; nato jim je predal prehodno tekmovalno zastavo, rekoč, naj jim bo vzpodbuda k nadaljnjim uspehom. Udarnik iz Hrastnika, ki je prevzel zastavo, je izjavil, da bodo storili vse za procvit Titove Jugo. siavije.
Ob tem velikem dogodku so hrast, niškim rudarjem čestitali v Imenu ministrstva za rudarstvo tovariš inženir Mastnak, zastopnik Okrožnega odbora Celje, v imenu Centralne uprave tovariš Miklič, ki je dejal, da so ti uspehi obenem tudi zmaga nad reakcijo in pobudo borbi naše delegacije na mirovni konferenci v Parizu, ki se bori za uresničenje teženj onega de.
navaden vazal Nemčije, temveč njen part-ner, sestavni del osi Berlin—Rim. Takšna je bila linija razvoja italijanske osvajalne politike. Očitno je, da je to nepretrgana linija pričenši od konca preteklega stoletja in očitno je, da obstoja stvarna zveza med Mussolinijevo Italijo in staro Italijo, tisto Italijo, ki je v 90 letih napadla Abesinijo, ki je 1912. leta prisvojila Dodekanez, ki je 1915. leta zahtevala lodonski pakt, a 1920. leta rapallsko pogodbo. Res je, da ves italijanski narod ni podpiral te politike. To ni neposredno vplivalo na vodstvo državne politike. To politiko so podpirali krogi italijanskega finančnega kapitala, industrije in trgovine, podpirali so jo šovinistični krogi, ki so sanjali o tem, da bodo na lahek način, na račun drugih narodov, prišli do blagostanja in slave. Podpirali so jo ostanki aristokracije in veleposestniki, ki so sanjali o obnovi svoje stare .veličine. Podpirali so jo monarhistični krogi na čelu z dinastijo in vse druge reakcionarne in proti demokratične sile. To so bile sile, ki so pred in za časa Mussolinija imele odločilno vlogo v italijanski uradni politiki. Te sile so se posluževale vseh sredstev prevare in terorja proti pravim demokratičnim silam, da bi pred širokimi ljudskimi množicami skrile pravo bistvo svoje politike, da bi svojo ini-peralistično politiko prikazale kot politiko, ki odgovarja interesom širokih množic italijanskega naroda. Popolnoma očitno je po vsem tem, da je Churchillov citat, ki ga navaja g. De Gasperi in ki pravi, da je samo en človek hotel vojno, mogoče ena sama uspešna »licentia poetica«, ena sama uspešna literarna fraza ali fraza, ki nima nič skupnega s stvarnostjo. Izvor italijanske agresije ni osebno v Mussoliniju, temveč v vseh dejstvih, o katerih sem ‘govoril in zato ne nosi odgovornosti za vojno satno Mussolini, niti samo bivša fašistična Italija, temveč italijanska država kot takšna.
Samo stvar italijanskega naroda je, da kaznuje samo tiste, ki so ga vrgli v takšno katastrofo. Ko govorimo o odgovornosti Italije, ne mislimo samo na tisto formalno
la našega ljudstva, ki še trpi pod fašističnim jarmom. Svoje čestitke je izrekel tudi predstavnik Okrožnega odbora Trbovlje, ki je poudaril, da se Titovo naročilo, naj bo leto 1946 leto obnove, izpolnjuje v trdni povezavi delavcev, kmetov in delovne in. tehgnece. Rudarjem je čestital tudi tajnik Zveze rudarjev, tovariš Hegler, ki je izrekel rudarjem in nameščencem priznanje in zahvalo za njihovo požrtvovalno delo ter jih pozval, naj z vsemi silami skrbijo, da bodo zastavo obdržali'in nadaljevali pot tekmovanja za procvit in blagostanje vsega delovnega ljudstva Jugoslavije.
Končno je stopil na govrniški oder mi. ister za delo tovariš Tomo Brejc, ki je tudi izrekel čestitke rudarjpm ter podčrtal nekaj misli, ki jih je na tak svečan dan treba podčrtati.
Govor ministra Brejca
Rudarji, inženirji, tehniki, tovariši in tovarišice! Toplo vas pozdravljam v imenu ministrstva za delo in vam k zasluženemu priznanju najtopleje cesti tam. Tovariši, ki so govorili pred menoj, so izreki j,. mnogo misli, h katerim skoraj ne bj imel kaj dodati Iker se z vsemi strinjam. Podčrtati hočem samo nekaj osnovnih stvari.
Vedno se moramo zavedati, da ne hi tukaj zborovali, da se ne bi veselili svobode in uspehov na gospodarskem polju, če ne bi imeli tistega, jy nas je od vsega začetka vzgajal, vodil in bodril, to je Komunistične partije.
Ta partija je v letu 1941., takrat ko so voditelji bivše Jugoslavje prepustili naše narode in delavstvo naj hujšemu'sovražniku in zbežali v London, dvignila visoko zastavo odpora. V osvobodilnih borbah so dal* jugoslovanski narodi polno primerov junaštva, ki nam. kažejo pot tud,i danes. Leta 1945. smo doživeli najlepše, za ikar so desetletja in desetletja trpeli najboljši naši delavci, stale pa so pred nami težke naloge-Maršal Tito je jasno povedal vsemu delovnemu ljudstvu, kaj ga čaka in kaj je njegova naloga. Naša- dežela je razrušena. Prav do zadnjih dni je okupator rušil industrijske in prometne ^ naprave. Zato se bo treba odreči še marsikateri stvari. Rešit; nas more samo '.požrtvovalno delo za obnovo porušenega.
Dejstvo . porušenosti *v industriji in prometu je včasih koga napravilo malodušne-ga. Kako naj- delovno ljudstvo, izčrpano v vojni, brez hrane in obleke zmaga na delovnem polju obnove? Sovražni elementi so računal; prav s tern, da mi ne bomo premagali ruševin, in da nas bodo te pripeljale nazaj v stari jarm.
Danes, ko so naj večje težave že premagane, vemo, kakšna sreča je bila, da .je delovno ljudstvo poslušalo besede maršala Tita in šlo na delo ter zavedno vztraja v borbi za obnovo. Danes ugotavljamo, da so naši napori rodili, velike uspehe in da s hitrim tempom napredujemo v izboljšanju gospodarskega položaja najširših množic.
Pozitivni rezultati naporov obnove pa se kažejo tudi v tem, da naša ljudska oblast že pristopa k nadaljnjemu izgrajevanju so-ctalne zakonodaje. Dokaz tega je nedavno uveljavljeni zakon o zavarovanju, ki ga ter
juridično ‘odgovornost, to je na obveznost da se vsaj do neke mere nadomesti škoda, ki jo je Italija povzročila. Pri tem mislimo še v večji meri na dolžnost današnje Italije, da sama uniči izvore agresije, ki so pripeljali do vojne.«
Šef jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj je končno ugotovil, da se etnična argumentacija italijanske delegacije opira na potvorjene argumentacije. Končno je odločno nastopil proti vsakemu odlaganju rešitve obmejnih vprašanj.
Za nami je več kot 14 dni mirovne konference v Parizu. Svetovno demokratično časopisje ugotavlja, da so dosedanji rezultati konference majhni. To je resnica. Vendar pa se dogaja na konferenci nekaj, kar ni majhno in to je odločnost in doslednost, s katero branijo delegacije resnično demokratičnih držav na čelu s Sovjetsko zvezo svetovni mir ter resnične interese svojih narodov in vsega človeštva. Delegati resnično demokratičnih držav, na čelu s šefom sovjetske delegacije Molotovom ter s šefom jugoslovanske delegacije Kardeljem, odločno in prepričljivo razkrinkavajo pred vsem svetom Špekulantške in protiljudske namene svetovne reakcije, kateri je imperializem še vedno glavno načelo njene politike. To je velik in pomemben uspeh, kajti v teh dneh ima miroljubno delovno človeštvo vsega sveta ponovno najlepšo priliko spoznati, kdo so njegovi resnični prijatelji in kdo sovražniki. To ie uspeh, kakršega na nekdanjih mirovnih konferecah v starem svetu ni bilo, dokler ni stopila Sovjetska zveza kot prva ljudska država na mednarodno politično po-zornico. Ta uspeh bo nedvomno rodil svoje sadove, četudi bodo sklepi mirovne konference v Parizu morda slabi. To dejstvo navdaja delovno ljudstvo vsega sveta z veseljem ,in mu dovoljuje veder pogled v bodočnost, čeprav mora danes po tolikih letih krvi in trpljenja gledati, kako svetovna reakcija še vedno trguje z mirom in s človeško blaginjo. Delovno ljudstvo bo nadaljevalo svojo borbo, dokler ne bo ideja miru in bratstva med narodi zmagala v vsem svetu.
ko naprednega niima, nobena država razen Sovjetske zveze. Uspehi skupnih naporov delovnega ljudstva so tud; pripomogli, da bo prav te dni izšla važna uredba, s katero bodo dobili naši rudarski upokojenci povišane pokojnine. Tem tovarišem smo sicer želeli pomagati takoj, vendar nam finančni položaj v začetku tega ni dopuščal. Danes pa, ko se je znatno izboljšal, so naši voditelji brez odlašanja pristopili k rešitvi tega važnega vprašanja. Tudi ta uredba je dokaz, kako resnične so besede naših vaditeljev. Jasno je, da je izboljšanje mogoče le takrat, ko se gospodarski položaj tako dvigne, da ne ograža več varnosti države.
A ni važno samo to. Nobenega dvema ni več, da bo naš gospodarski razvoj sedaj, ko smo premagali na j večje gospodarske težave, šel naglo po poti navzgor. M; govorimo že o novi industriji, o novih cestah, hidro-centraiah itd. Marsikje ne morejo razumeti, kako je naša, država zbrala 1.5 milijarda din za obnovo. Mi se pa moramo zavedati, da imamo zdravo gospodarstvo in zdravo valuto, ker ‘immamo ljudsko oblast, ki je jamstvo, da bomo ohranili vse, kar smo pridobili in da bomo šli po poti neslutenega napredka. Pridnemu delu in enotnosti, vsega delovnega ljudstva in vseh narodov Jugoslavije se moramo zahvaliti, da danes lahko govorimo že o tem, da bomo v najkrajšem času doživeli znaten padec cen ^pkdjenjskih potrebščin. To bo nov, velik korak naprej, ki nam mora služiti k globoki utrditvi naše politične zavesti, da je to edina prava pet.
Toda v življenju in delu nikoli ne gre vse gladko. Vedno naletimo na mnoge težave. Toda kakor smo v štiriletni borbi neomajno sledili maršalu Titu jn zmagali, tako mu sledimo tudi zdaj na gospodarski fronti. Ne glejmo ne na levo, ne na desno, ne poslušajmo sovražnih glasov, temveč riedimo smernicam maršala Tita, ker- le tako bomo prišli do novega, še boljšega življenja. Za nas ni važno, 'kar govori stari svet. Delavstvo mora voditi v borbi proti škodljivcem delovnega ljusdstva.
Tovariši, zavedajte se, da vsak izmed nas opravlja silno važno in odgovorno delo Če bomo v bodoče vsak na svojem mestu postavil;, polnega moža e globoko politično zavestjo, potem bomo lahko raK.l:, da naloge, kj nam jih je dal maršal Tito v celoti izpolnjujemo. Imamo vse, kar potrebujemo, da ustvarimo tako Jugoslavijo, ki nam bo srečen dom, narodom izven naših /sifij pa izpodbuda, kaj lahko narodi napravijo, kadar so svobodni in enotni.
Opozoril bi vas na znani Stalinov izrek, ki pravi, da je nova stopnja tekmovanja mogoča le na podlagi višje tehnike in boljše organizacije dela. To je za nas zelo važna stvar. Jasno pa je, da ima fizično delo svoje meje. Če bomo stremeli z vsemi silam« za izboljšanje organizacije in tehnike dela, bo delo postalo tudi iažje. Ljudska oblast žel; in to mora b:ti cilj nas vseh, da se obenem zmanjša trpljenje dela in poveča
proizvodnja.
Naše ministrstvo za delo skrbno proučuje vse potrebe delovnega ljudstva in daje "z-pedbude za izboljšanje. Skrbno zasledujemo vaše napore in bomo z vsemi močmi storili vse, da vam olajšamo življenje, čim se bo ponudila priložnost. Sporočajte nam vsa vprašanja, ki se sproti pojavljajo, da bomo mogli vse pod vzeti, da jih takoj rešimo.«
* * *
Z zborovana je bila poslana, resolucija naši delegaciji v Parizu, v njej pozivajo hrastnnski rudarji delegacijo, naj še naprej neomajno vztraja na n-aših pravičnih zahtevah.
Rudnik Velenje je izročil prehodno tekmovalno zastavo Slovenije
rudniku Hrastniku
Neprestano dviganje realne mezde - pobuda za nove delovne napore
V	pregledu rezultatov prvomajskega tekmovanja je podčrtano, kakšen vpliv imajo uspehi tekmovanja na naše narodno gospodarstvo in na položaj delovnega ljudstva. V teku prvomajskega tekmovanja je uspelo 48-tim od 100 podjetij prištediti znatne količine pogonskega materiala, a 22 % podjetij je prihranilo na surovinah. V aprilu je znašal povprečni prihranek materiala okrog 9% in okrog 4.8% na surovinah. To je imelo neposreden vpliv na višino ccn industrijskih proizvodov in s tem tudi na splosno znižanje cen in povišanje realnih delavskih mezd.
Oh priliki uredbe Gospodarskega sveta o določaju enotne cene pšenici in znižanju cen industrijskih proizvodov je tov. Žajovič v svoji izjavi posebno poudaril, da se ji stanje v gospodarstvu izboljšalo »ZAIIVAI-JUJOO NAPOROM DELAVSKEGA RAZREDA, DELOVNEMU ELANU LJUDSTVA NAŠE DEŽELE IN VISOKI ZAVESTI NAŠIH NARODOV«.
V	svoji nadaljnji razlagi je tov. Zujovič naglasil, da so »na primer cene tekst:,mm proizvodom padle za približno 20%, obutvi okrog 15% in ostalim industrijskim "proizvodom za 10—30%?.«
Ne moremo reči, da imamo teh proizvodov že v izobilju; toda .s količinami, ki so na trgu, se že lahko zadosti prvim ootrebam širokih množic. Z novim načinom distribucije teh proizvodov se bo delovnim množicam olajšalo, da bodo po najhitrejši poti prišle do blaga.
Večja in cenejša proizvodnja, dosežena ▼ prvi vrsti s povečanjem produktivnosti" dela in z zmanjšanjem proizvodnjah stroškov v tekmovanju, je naravno privedla do postopnega padanja cen tudi ostalih in ne samo industrijskih proizvodov. To je omogočilo Gospodarskemu svetu, da z naredbo regulira cene še nekaterim industrijskim proizvodom, ki so neobhodno potrebni za naše podeželje. Tako je predvideno zniževanje cen kmetijskemu orodju približno za 30%, umetnemu gnojilu za 25%. volnenim tkaninam za 10% itd.
Z znižanjem cen industrijskim proizvodom, ki so namenjeni za potrošnjo (tekstil, obutev in slično) kakor tudi onim. kateri služijo za nadaljnjo produkcijo (orodje, stroji), je omogočeno kmetom, da s prodajo svojih proizvodov pridejo po naših cenah do vsega, kar potrebujejo. Razen pri žitaricah, za katere so poslavtjene enotne cene — a en del je puščen v svobodno prodajo — je prav tako tudi pri vseh ostalih poljedelskih pridelkih zabeležen padec cen. Tržne cene zelenjavi, sadju in raznim mlečnim proizvodom padajo z dneva v dan. Od lanskega leta so v glavnem padle za polovico. Pomanjkanje maščob je znatno manjše kot lansko leto. V prvi vrsti se je v prodaji povečala količina svinjske masti, tako da se v nekaterih mestih dobiva že tudi preko racionirane količine in po zmerni ceni. katera ni dosti višja od maksimirane. Pri tem moramo imeti pred očmi, da je pred letom dni tudi sama distribucija racioniranili količin bila mnogo bolj neredna, a v tako zvani svobodni prodaji je cena masti na primer dosegla tudi do 200 dinarjev za en kilogram. Potem: poleg masti se po znatno nftji ceni lahko nabavijo tudi druge visoko kalorične maščobe. kot sirovo maslo in razne vrste sira. Na kratko: življenje v mestu se jo znatno pocenilo, pa tudi podeželje je že mnogo boljše preskrbovano.
TAKO SE JE OPRAVIČILO STALIŠČE NAŠE LJUDSKE OBLASTI. KATERO SO ODLOČNO PODPIRALI ENOTNI SINDIKATI, DA JE POVIŠANJE REALNE MEZDE ODVISNO IZKLJUČNO OD USPEHOV V PROIZVODNJI.
čvrsto držijo krmilo naše države, so uspel zahvaljujoč državnemu sektorju v našem m rodnem gospodarstvu, da napravijo moča preokret. Uporno postavljanje sindikatov s je pokazalo kot pravilno, ker kakor vidim SE JE ŽIVLJENJE DELAVCEV ŽE V TE KRATKEM RAZDOBJU POBOLJŠALO I STABILNOSTI NOM .NALNE MEZDE. Dohodki delavcev (noin nalni) so se povečali samo tam. kjer se i prešlo na delo po normah in kjer so di laici dosegli odgovarjajoče rezultate v pri izvodnji.
.	u?P,ehov naše ljudske oblasti pri
izboljšanju življenjskih pogojev, se najlepše vidi šele tedaj, če primerjamo stanje pri nas s stanjem v deželah, katere so mnogo manj ah pa sploh niso trpele od vojne. V Ffan-ciji so na prihier posamezna podjetja povišala cene svojim proizvodom za 50%, lio se je samo predpostavilo, da se bodo plače po-1’sale za 25%. Znane so porazne posledice inflacije za položaj delavskega razreda v Madžarski.
Pisov o maksimiranih cenah, povišanji vseh dobrin silno prekoračilo procent sanja plač, katerega so si delavci pri s težkimi stavkami. Samo te primerjav žejo. kako je potrebno in koristno, d? lavski razred tudi nadalje vlaga skrajn por za očuvanje doseženih uspehov.
Tekmovanje v mesecu juniju je v i industrijskih panog pokazalo znaten : in s tem v zvezi tudi padanje produ Jasno je, da bodo tudi plačani letni d« vplivali na proizvodnjo, ker bo gotove vilo delavcev stalno odsotno. ZATO JE LOGA NAŠIH SINDIKALNIH ORGAN Gl J- DA PODVOJIJO SVOJE MOČI, D 4 GANIZIRAJO DELOVNI ELAN IN TEI )	ie edina pot, da se doscžei
boljšani položaj delavcev in nameše« očuva in popravi. Od našega dela je odj kakšno bo naše življenje. fiz »Rad
Tisoči najboljših sinov in hčera
slovenskega naroda, ki so padli od zahrbtne roke domačih izdajalcev, terjajo neizprosno uničenje ostankov domače reakcije
21. avgusta se bo pričela v Ljubljani razprava proti skupini vodilnih izdajalcev in krvnikov slovenskega naroda ter vojnih zločincev z Rupnikom na čelu.
Prišel je čas, ko se bodo pred ljudskim sodiščem zagovarjali poleg nemškega vojnega zločinca Rdsenerja tudi največji izvrž-ki slovenskega naroda,. to je predstavniki in voditelji slovenskega klero-fašizma, klike, ki je v zgodovini našega naroda odigrala najsramotnejšo in najnizkotnejšo vlogo.
Ta podla klika ni le dolga desetletja duhovno in materialno tiščala slovenski narod k tlom, ga razdvajala in izkoriščala, ga zastrupljala s hlapčevskim duhom in ga zavajala v najstrašnejše zmote, izrabljajoč pri tem njegova verska čustva ter nevednost in neznanje, katero je vedno podpirala z brutalnim zatiranjem vsake napredne misli in besede, temveč je postala v najtežjih dneh svojega lastnega naroda tudi njegov najpod-lejši ovaduh in krvnik. Toda odveč bi bilo o tem pisati na široko, kajti preveč so še sveže in skeleče rane, katere je slovenski klero-fašizem zadal svojemu narodu in preveč nam je še v spominu, čas, ko je imel v svojih rokah še oblast. Za slovensko ljudstvo, posebno pa še za delavski razred predstavlja klero-fašizem najstrašnejšo temo, ki je kdaj vladala v naši deželi ter najstrupe-nejšega sovražnika.
Pred nami je proces, ki bo delo te hinavske, svetohlinske ter brezmejno podle klike ponovno razgalil in obsodil.
Vse slovensko ljudstvo, delavski razred, ki je pod knuto slovenskega klero-fašizma največ trpel, pa še posebej, sprejema to vest z največjim zadovoljstvom in zadoščenjem ter z neizmerno hvaležnostjo svoji ljudski oblasti, ki je dosledna v borbi proti ostankom fašizma in reakcije.
Vse slovensko ljudstvo, razen peščice špekulantov in nezadovoljnežev, ki so izgubili pravico izkoriščati in varati ljudstvo, je zločince, ki bodo stali pred sodiščem, že zdavnaj obsodilo in preklelo. Obsodila jih je tudi zgodovina. Vse slovensko ljudstvo, razen pravkar omenjenih, se klanja spominu tisočev najboljših sinov in hčera našega naroda, ki so morali umreti zaradi okupatorjevih hlapcev, katerih vodijelje bo sedaj sodilo ljudsko sodišče. Toda njihove žrtve niso bile zaman. Med neštetimi pridobitvami narodno osvobodilne borbe, katere danes strnjeno in enotno ljudstvo vsak dan utrjuje s svojimi velikimi in prostovoljnimi delovnimi napori, je največja pridobitev ta, da se je slovensko ljudstvo iztrgalo’ ne samo iz krempljev okupatorja, temveč tudi. iz krempljev krvavega in dušečega domačega klero-fašizma, namesto katerega imamo danes ljudsko oblast, ki sodi tem zločincem in vodi ljudstvo v vlogi k napredku in blagostanju.
Ob misli na proces, ki je napovedan, pa slovensko ljudstvo nehote in z .bolestjo ugotavlja, da se politika odločne borbe proti ostankom fašizma- ne vodi povsod tako dosledno, kakor pri nas, v Sovjetski zveži in še v nekaterih resnično demokratičnih deželah. Nasprotno. Vodi se politika podpore in zaščite fašističnim zločincem. To se dogaja v Španiji, v Trstu in Julijski Krajini, v Grčiji in tudi drugod, d očim se sile demokracije zatirajo celo' z orožjem, kot je to primer prav tako v navedenih deželah, poleg tega pa še v Indoneziji, Kitajski itd. — Politika podpore fašističnim elementom se opaža celo na mirovni konferenci v Parizu. Slovensko ljudstvo ve, da taka politika ne služi miru in napredku. Toda slovensko ljudstvo ve tudi, da take politike ne vodijo zavezniški narodi, temveč ledjzki krogi svetovne reakcije. Prav zato pa slovensko ljudstvo ne bo nikoli izgubilo vere v zmago svetovne demokracije, ki je nezlomljiva zato, ker zastopa interese vsega delovnega človeštva. Prav zato slovensko ljudstvo tem odločnejše protestira proti politiki svetovne reakcije ter zahteva iskreno politiko miru ter politiko popolnega uničenja fašistične napadalnosti.
Dejstvo, da se bo vršila razprava tudi proti pobeglemu škofu Rožmanu, idejnemu očetu bele garde ter sokrivcu vseh njenih zločinov, pa nas opozarja še na nekaj.
Opozarja nas na razdiralno delo tistega dela slovenske duhovščine, ki še vedno bodi po Rozmanovih potih in skuša še nadalje varati ljudstvo ter ga ovirati v obnovi porušene domovine, izrabljajoč še vedno verska čustva ljudstva ter svojo duhovniško imuniteto. Ta protiljudska duhovščina, ki je bila v času okupacije jedro klerofašizma in nosi polno.odgovornost za vse žrtve, ki jih je moral slovenski narod doprinesti zaradi domačih izdajalcev, se danes nahaja na čelu reakcije' pri nas in je že danes ponovno v najtesnejši zvezi z inozemstvom. Ta proti-
»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦«>♦♦»♦»♦♦♦♦»«
Težka nesreča v rudniku Zabukovca
Dne 12. avgusta ob 22,40 se je pripetila v zapadncm polju jame Barbara tetka nesreča. Nastal je vžig metana na omenjenem delu talninske proge, kj je zahteval 13 smrtnih žrtev in 10 težje ranjenih. V akcijo reševanja je takoj stopila rudniška rešilna četa in ostalo delavstvo, kj je z izredno požrtvovalnostjo in vzorno disciplino izvršilo rešilna dela.
Na lice mesta so takoj prispeli minister za industrijo j n rudarstvo tov. Leskošek, minister za delo tov. Brejc, inšpektor dela tov. Kukovec, zastopnik zveznega tajništva tov. Vipotnik Albin, zastopnik federalnega sindikata tov. Hegler Jože, ter komisija, se-stoječa iz načelnika rudarskega oddelka tov. ing. Mastnaka Josipa, prof. tov. ing. Jčrala Ivana, tov. ing. Lipolda Vladimira, tov. ing. dr. Homana Toneta in tov. ing. Pirca Stanislava, da se ugotovi dejansko etan,je.
Minister za industrijo m rudarstvo tov. Leskošek je do1očil pogreb na državne stroške, za preostale svojce žrtev polno plačo do 1. septembra 1.1., po 1. septembru pa trj četrt plače, dokler se ne bodo odredile pokojnine Federalnega zavoda, ponesrečencem pa polno plačo do ozdraVljenja. Članom reševalne čete in ostalim reševalcem je minister za industrijo in rudarstvo odobril nagrado od SCO do 1200 din. Reševalci so pa takoj sklenili, odstopiti nagrado svojcem ponesrečenih.
Uprava rudnika Zabukovca.
ljudska duhovščina je pripravljena vedno iz-nova izdajati slovensko ljudstvo in dela na tem, da bi bilo ponovno podjarmljeno.
Slovenskemu ljudstvu, kakor tudi delavskemu razredu je tuja vsaka, protiverska gonja. Delavski razred, kakor ostalo - ljudstvo spoštuje tisti del duhovščine, ki je z ljudstvom. To pa ne velja in ne more veljati za tisto duhovščino, ki rovari proti ljudstvu. Morje krvi in. solza, ki je bilo prelito zaradi domačih izdajalcev in krvnikov v času najtežje borbe v zgodovini našega naroda, terja neizprosno uničenje" vseh ostankov domače
Tržaško vprašanje je še vedno na dnevnem redu.
Zavedati se je treba — in to je največje važnosti — da je obstoj in napredek Trsta vezan na točno določene pogoje. Glavno je gospodarsko vprašanje.
Ponovno je bilo že izčrpno ugotovljeno in dokazano, da nima to mesto v tem pogledu nobene povezanosti z Italijo, pač pa da je nerazdružijivo povezano s svojim neposrednim in daljnim zaledjem.
Znano je,- da je mesto do leta 1914, to je v dobi, ko je bilo politično združeno s svojim naravnim zaledjem, cvetelo, do-čim je po svoji priključitvi k Italiji gospodarsko propadalo. Leta 1928. je moral zato tedanji fašistični finančni minister senator Mosconi v nekem svojem poročilu priznati, kako je razmejitev iz leta 1918 poslabšala bodočnost Trsta, »ki je po vojni osvoboditve izgubil svoje naravno zaledje«. Kdor se zanima in kdor dvomi, naj vzame v roke številko 2688 časopisa »II Piccolo« z dne 26. julija istega leta, stran TV, kjer se o tem lahko prepriča.
Statistike o železniškem prometu iz leta 1912- dokazujejo obširno odvisnost Trsta od zaledja. V tem letu je ta promet dosegel dejansko 2,630.702 ton (izvoz in uvoz), od katerih odpadejo na:
Kranjsko, Koroško, štajersko, Goriško, Istro, Bosno, Srbijo (deli današnje Jugoslavije) 1,164.972 ton (44.3°/o); Spodnjo in Gornjo Avstrijo, Soinograško
341.000	ton (12.9%); češko in Moravsko (današnja Češkoslovaška) 466.000 ton (17.7%); Nemčijo in Šlezijo 222.000 ton (8.4%); Madžarsko 219.000 ton (8.4%); Galicijo (spadajočo danes, k Poljski) 61.000 ton (2.3%); Rusijo 6630 ton (0.2%); Švico 15.200 ton (06%); na Italijo 94.000 ton (3.7%); na druge dežele 40.900 ton (1.5%).
Dežele, ki so kasneje tvorile Jugoslavijo, so. skupno z narodnostno slovanskimi ozemlji, kasneje priključenimi Italiji, bile pri tem prometu udeležene: Kranjska, Goriška, Istra s 100%; Hrvaška in Vojvodina (tedaj deli Madžarske) s 60%; Štajerska s 40% in Koroška s skupno 1,016.972 ton, t. j. z 38.6%.
Od Koroške in Štajerska so ss v tej Statistiki upoštevali le oni deli, ki šobili po letu 1918 priključeni Jugoslaviji.
Slovanske dežele so bile v tej dobi udeležene na železniškem prometu Trsta v višji meri kakor Italija v katerem koli razdobju. Železniška statistika iz leta 1938. izkazuje udeležbo Italije s 492.577 tonami, (Mroma s 24.65%. Iz iste statistike izhaja, da se je tržaški promet v primeri z letom 1912 zmanjšal za 630.000 ton oziroma za 24%, od katerih odpade največji del na Jugoslavijo, ki se je morala zaradi politike fašistične viade posluževati drugih, daljših in dražjih prevoznih poti..
V letu 1912- so dežele Jugoslavije prevzele skoro 40% blaga tržaškega prometa in skupno 94% lastnega prometa.
Iz navedenih podatkov izhaja, da udeležba slovanskih' dežel Avstro-Ogrske, ki so po razpadu te države tvorile Jugoslavijo, na železniškem prometu Trsta ni bila majhna; ta promet je pripomogel h gospodarskemu razvoju mesta in luke.
Vsako drugačno gledanje na udeležbo Jugoslavije pri gospodarskem življenju Trsta, kakor tudi iskati jo pod tem imenom v statistikah do leta 1914, se pravi, namenoma prikriti in potvoriti resnico. Avstrija in Madžarska sta bili mozaik dežel- od katerih so bile mnoge v bistvu slovanske, ki so gospodarsko živele od tržaškega prometa, od katerih pa je na drugi strani živel tudi Trst sam. Isti gospodarski pojav bi se mogel ugotoviti še nadalje, če ne bi bila tega preprečila nepravična razmejitev iz leta 1918. Med tem pa se je promet v škodo Trsta in Julijske krajine usmeril iz jugoslovanskih <}ežel kakor tudi iz mnogo drugih držav, ki so prej uporabljale krajšo pot, v druge luke. To je treba predvsem pripisati spremembam političnih mej.
Tedaj so do leta 1914 cvetoče mesto, luške naprave in industrijska podjetja začela propadati. Italijanska vlada je skušala na vse načine priti na pomoč in vzdrževati, četudi umetno, naprave in podjetja v mestu. Vrnimo se k Mosconi-jevemu poročilu iz leta 1928, pa katerem je vlada skušala zadostiti »novim potrebam in novim zahtevam Trsta z ureditvijo in ospeševanjem tranzitne trgovine, vezane na 9kolnosti mednarodnega značaja, ki imajo svoj politični odsev v Trstu. Naprave tega varnega tržišča ne
reakcije, kar zahtevajo tudi naši napori za obnovo in zgraditev porušene domovine, kakor tudi naši napori v borbi s svetovno reakcijo.
Zato delavski razred pozdravlja vsak ukrep naših ljudskih oblasti, ki gre za tem, da se razkrinka in onemogoči protiljudska duhovščina v svojem razdiralnem delu.
Delavski razred bo stopnjeval. svoje napore za enotnost delavcev, kmetov in! delovne inteligence. Prav tako pa bo stopnjeval še nadalje tudi svoje napore za zgraditev močne države, v kateri se bodo gospodarsko dvignili vsi sloji delovnega ljudstva ter tudi vsi. tisti kraji, ki so d^nes še zaostali po zaslugi protiljudskih režimov v stari Jugoslaviji, katerim je bila prav protiljudska duhovščina vedno največja opora. Samo v teh krajih ima protiljudska duhovščina še nekaj vpliva. Delavski razred bo stopnjeval svoje napore tudi za dvig kulture ter za zgraditev take države, v kateri bo vladalo blagostanje za slehernega delovnega človeka.
■To naj bo naš odgovor domači reakciji s protiljudsko duhovščino na čelu, ki mora prej ali slej izgubiti poslednje zaupanje ljudstva in ga, bo tudi izgubila.
smejo počivati in zato se bo po sklepu fašistične vlade podpiralo ustanavljanje in urejevanje industrijskih podjetij, ki morajo dati tržaški delavnosti nov razmah. Fiskalne olajšave ...«
Toda vse olajšave niso nič -alegle, četudi je povečanje avtarkične in 'umetno ustvarjene industrije pomenilo za faši-
T. kongres se priključuje splošnemu protestu naših narodov proti nepravilnim predlogom strokovnjakov Amerike, Anglije in Francije v pogledu razmejitve med Jugoslavijo. in Italijo ter zahteva, ga se celotni teritorij Julijske krajine s Trotom priključi Federativni ljudski republiki Jugosglaviji.
II.	Delavci in nameščenci, člani Splošne (mešane) zveze delavcev in nameščecev Jugoslavije se zavedajo svojih dolžnosti in nalog, zato obljubljajo,'da bodo skupaj z ostalimi delavci in nameščenci storili vse, da se učvrsti Federativna ljudska republika Jugoslavija .
Kongres nalaga vsem svojim organizacijam, da z vsemi močmi pomagajo ljudski oblasti pri delu za obnovo in izgradnjo naše domovine, kakor tudi pri razkrinkavanju saboterjev, špekulantov in drugih sovražnikov ljudstva in da se borijo do njihovega popolnega 'iztrebljenja.
III.	Da bi se napori, vloženi v delo za obnovo in izgradnjo naše domovine razvijali čim uspešnejše, pozdravlja Kongres vse sodelavce v dosedanjem tekmovanju, jim daje polno priznanje za dosežene rezultate in poziva vše člane Zveze, da nadaljujejo s tekmovanjem in se tako pridružijo naporom celokupnega delavskega razreda za čim hitrejšo obnovo in načrtno izgradnjo naše domovine in poljedelstva.
IV.	Razširiti in učvrstiti je treba našo organizacijo z odpravljanjem vseh nedostat-kov, da bodo naša Zveza in vse Zvezine organizacije sposobne izpolnjevati tse postavljene naloge. Zato je potrebno:
a)	da se poveča čut odgovornosti funkcionarjev in članov potom medsebojne kritike;
b)	da se načrtno pripravljajo in organizirajo sestanki in konference članov in da se uvede razdelitev dela po'sektorjih;
c)	da se pravilno izdelajo direktive, pripravljene po konkretnih pogojih dela naših članov, izogibajoč se šablonskega dela;
d)	da vsi forumi od podružnice do Zveznega tajništva redno pošiljajo poročila o vsem delu svojega foruma in da pravočasno izvršujejo blagajniške obračune; -
e)	da vse podružnice, krajevni odbori zvez, tajništva in Centralna uprava vlože vse napore, da vklučijo v sestav našega članstva vse delavce in nameščence, ki jih zajema naša Zveza.
f)	da se izvolitev odborov podružnic vrši na osnovi člena 11. Pravil splošne (mešane) zveze, delavcev in nameščencev Jugoslavije.
V.	V smislu zaščite delavcev: raznašalcev časopisja, žagarjev, nosačev in delavcev na pokopališčih je potrebno, da Centralna upra-
V nedeljo dne 11. t. m. je sindikat rudarjev — sekcija Zapadnega obrata na rudniku v Trbovljah odkril veliko spominsko ploščo padlim delavcem, in nameščen, cem, borcem-paftizanom, talcem tn umrlim v internacijah.
Ob pol desetih se je pred Zapadnlm obiatom na svečano urejenem prostoru zbrala množica, da počasti spomin svojih žrtev za svobodo.
Rudarska godba je zaigrala narodno lino no; nato se je predsednik sindikalne sekcije tega obrata tov. Narat Janez zahvalil zastopnikom raznih organizacij in ustanov za udeležbo.
Za njim je govoril tov. Karl Gorjup, tajnik podružnice rudarjev v Trbovljah. Opisal je razvoj borbe delavcev v pretekli sti m prikazal ogromne pridobitve na. robno-osvobodilne borbe pri nas.
Dalje govoril inž. Dušan Pipuš, obrato-vc-dja na Zapadnem obratu. K besedi se je oglasil tudi tovariš Vilko Kovač, rudar-i dbornik sekcije Zapadnega obrata. Prav živo je prikazal strašno, toda junaško bor. bo malega naroda, ki se je boril za osvoboditev od izkoriščanja tujih ln domačih tlačiteljev, še vedno- se nadaljuje boj, vendar v svobodi z delom za blagor nas vseh, saj se zaradi neumorne dejavnosti že ka. vc.30 sadovi dela. Tovariš Kovač je nato svečano odkril spominsko ploščo. Množica je svečanosti sledila z enominutnim mol. kom, medtem pa je tovariš recitiral »Ena minuta tiišne«.
Pevsko društvo Zarja lz Trbovelj je zapelo »žrtvam«. Med petjem je naša voj. pka oddala tri salve, nakar je rudarska grdba zaigrala žalostinko.
Tovariš Lojz§ Ribič, organizacijski se-
sti čno vlado le načrtno ureditev odskočne deske za osvojitev Balkana. Kljub vsemu temu Trst ni uspeval; Mestu, njegovi industriji, trgovini in luki je manjkalo zaledje, za katero je naravno tržišče in iz katerega črpa s svoje strani pogoje za lastni obstanek.
Trst je odvisen,' kakor že povedano, od dežel karpatsko-podonavske kotline, v prvi vrsti od dežel nove Jugoslavije, katere edino mu morejo vrniti gospodarski položaj.
Trst je odvisen od dežel, ki so bile že • leta 1912 udeležene na njegovem prometu s približno 40%. Zakaj se po njihovi združitvi s Trstom ne bi mogel oziroma celo moral povečati njih delež? In industrijske naprave ?
Današnja Jugoslavija nima tako pomembnih podjetij kot so tržaška. Ta podjetja bi postala prva v novi republiki, kjer sta delo in obnova v takem razmahu, ki ga je, najti samo še v Sovjetski zvezi. Ladjedelnice in vse tržaške industrije ne bi gradile samo trgovske mor-, narice, mostov, žerjavov, železniških vozov in lokomotiv, kar vse potrebuje Ljudska republika Jugoslavija, pač na tudi ladje in druge stvari za druge narode. Kaj bi to vse pomenilo ?
' Novo vstajenje Trsta, blagostanje njegovega prebivalstva, delo za ene deset-tisoče mož in žena, ki so bili zaradi prejšnjih in sedanjih razmer vrženi na cesto.
Ne odgovarja tedaj resnici, Kar trdijo' mnogi, da Jugoslavija ne potrebuje Trsta. Nasprotno. Iz nujne in neutajljive življenjske potrebe spada Trst brezpogojno k Jugoslaviji.
va zveze podvzame vse korake pri pristojnih oblasteh, da se izgotove odgovarjajoči zaključki, predpisi za socialno zaščito in reguliranje delovnih pogojev teh delavcev.
Potrebno je vzeti v proučevanje taka podjetja, ki bi zaščitila navedene delavce in utrdila z njimi medsebojne delovne odnose. Taka podjetja bi prevzela posle in utrjevala tarife za opravljeno delo in bi za opravljanje delovnih nalog, ki bi jih ti delavci izvrševali, plačevala tudi nagrada in doprinos za socialno zavarovanje.
VI.	Kongres ugotavlja, da delo na kultur-no-prosvetnem polju ni rodilo zadovoljivih uspehov. Centralni upravi, kakor tudi vsem njenim organizacijam se nalaga, da zajamejo v delo na kulturno-prosvetuem polju vse svoje članstvo.
a)	ena najvažnejših nalog je odstranitev nepismenosti, zato je treba organizirati čim več analfabetskih tečajev po podružnicah. Kjer ta možnost ne obstoja, je treba podružnico priključiti tečajem, ki jih organizira Ljudska fronta.
b)	preko naših kulturno-prosvet.nih odborov je treba dati našemu članstvu možnost, da se politično in kulturno pravilno dvigne in navaja k kolektivnemu delu;
c)	s kulturno-prosvetnim delom je treba povečati naše strokovne sposobnosti, ker bodo takoVrezultati našega dela kvalitetno boljši in > tej zvezi bomo postali tudi dobri organizatorji dela;
d)	organizirati je treba skupno branje časopisja, ki bo dalo članstvu mnogo koristnega znanja; preko sindikalnega, ostalega tiska, književne ter druge literature pa bodo člani dobili osnovo za kulturni razvoj;
e)	o aktualnih vprašanjih je potrebno organizirati predavanja, ki bodo članstvu razumljiva.
f)	vsaka podružnica naj ima svoj Sten-čas. ki je ogledalo njenega dela. Vse naše podružnice morajo vidno sodelovati pri delu in pomoči na vasi. Pomagajo naj pri podpiranju otroških in kmečkih domov;
g)	mladini je treba posvetiti največjo paž-
njo pri njenem kulturno-prosvetnem in političnem dvigu. Z vzgajanjem in pravilnim razporejanjem naše mladine bomo vzgojili in črpali bodoči kader naših sindikalnih funkcionarjev.	" /
VII.	Prvi svobodni kongres Splošne (mešane) zveze delavcev in nameščencev Jugoslavije poziva vse svoje člane, da vestno in v najvišji meri sprovedejo odloke kongresa v življenje in da na ta način doprinesejo svoj delež v skupnih naporih delavskega razreda' za čim hitrejšo izgradnjo in obnovo nove Jugoslavije.
kietar Okrajnega komlteta KPS je po odkritju plošče kot štiriletni borec od leta 1941.
Ob zaključku svečanosti je spregovoril drogi tajnik Zveze rudarjev za Slovenijo
»Ob odkritju te plošče se spominjamo vseh 80 tovarišev, ki so iz tega obrata dali življenje v borbi za našo svobodo. Obenem pa se spominjamo tudi! vseh ostalih 1,700.000 padlih, ki so skupno iz tega obrata padlimi storili vse in dali največ za osvobojenje nas vseh ter svojih in na. M h potomcev. S težkim srcem' in večno zahvalo se jih spominjamo vsi, ki smo rojeni v črnih revirjih. V vseh, kj smo preživeli najstrašnejšo vojno, se danes poraja veselje zato,' ker uživa delavstvo resnično svobodo. Zal nam je Vas, tovarišev, ki ste za to stvar največ žrtvovali, a Vas danes ni več med nami. Toda Vi, heroji, še živite, za nas ste neumrljivi, Vi ste tisti, ki ste nam kazali in nam še kažete kako je draga svoboda. Obljubljamo Vam, dragi tovariši, da bomo skrbno čuvali to, za kar ste dali svoja življenja. VI nam ostanete svetal vzor ln vas bomo posnemali ob vseh težkih ovirah življenja.
Slava Vam, dragi rudarji!	„
Iz tega obrata je padlo samo aktivnih delavcev ln nameščencev, med katerimi so bili tudi Inženirji, pazniki in nadpazniki, 80 po številu, tako, da je dal življenje vsak deseti delavec. Koliko pa je še žrtev svojcev delavcev, ki delajo, odnosno so delali na tem obratu! Zato ne smemo pozabiti ob teh ln onih 1,700.000 žrtvah kako je divjal fašizem, kdo ga je podpiral, temveč kujmo in kličimo: »Nikdar več vr-nitve r.a staro! Smrt fašizmu — svobodo na. roSu.is	b J.
Resolucija I. kongresa splošne (mešane)
, Zveze delavcev in nameščencev
Odkritje spominske plošče padlim
borcem — rudarjem v Trbovljah
SOVJETSKA ZVEZA. — Tvorniški tisk r Sovjetski zvezi. V SZ izhaja po tovarnah nekaj tisočev notranjih tvorniskih listov, ki igrajo veliko informativno vlogo.
Med Sovjetsko zvezo in Urugvajem je sklenjena prijateljska pogodba, ki ureja tudi trgovinske odnose in promet med obema državama.
BOLGARIJA. — Bolgarska delegacija je e Kimonom Georgi jem na čelu odpotovala na mirovno konferenco, kjer bo obrazložila stališče Bolgarije zastran sklenitve mirovne pogodbe in branila svoje nacionalne interese. Z bolgarsko delegacijo so odptovali v Pariz tudi predstavniki bolgarskih emigrantov iz zapadne Trakije.
Po vsej Bolgariji se nspešno izvaja zakon o zaplembi na nedovoljen način pridobljenega premoženja. Samo v Sofiji je ta zakon zajel okoli tisoč oseb. V kratkem bodo odprli magazin Na-Ma.
MADŽARSKA. — Zaupanje ljudstva v novi denar. Izdaja novega denarja na Madžarskem je dosegla nepričakovane uspehe. Ljudstvo ima vanj zaupanje, kar potrjuje dejstvo, da je dovoz živil v Budimpešto dvakrat večji kot prej — tedensko znaša nad 1200 vagonov.
ITALIJA. — Industrialci nočejo ugoditi zahtevam delavcev. Italijanski industrialci so odbili zahtevo delavskih sindikatov po 12 dnevnem plačanem letnem dopustu, določitvi minimalnih plač, zagotovitvi prehrane z 2800 kalorijami in zahtevajo, da lahko svojevoljno odpuščajo svoje nameščence.
GRČIJA. — Vlada proti svobodnim sindikatom. Grška vlada je nasilno razbila dosedanje vodstvo Konfederacije dela in imenovala novo vodstvo, v katerem je 21 članov, med njimi 10 monarhistov. V znak protesta je grška Generalna konfederacija dela proglasila za 14. avgust stavko. •
ČEŠKOSLOVAŠKA. — Češkoslovaška mladina, ki se je vrnila z gradnje Mladinske
proge v Jugoslaviji, je bila v Pragi navdušeno sprejeta. Videč enotnost in polet jugoslovanske mladine pri delu, si je češkoslovaška mladina zadala nalogo, da bo po vzgledu mladine Jugoslavije z istim navdušenjem izvajala dveletni načrt obnove, katerega je izdala češkoslovaška vlada.
NEMČIJA — Potrebna je gospodarska razorožitev nacistov za obnovo demokratične Nemčije. Komisija za zaplembo podjetij vojnih zločincev in aktivnih fašistov je sklenila, da se izroči oblastmi upravi 1481 takih podjetij, od katerih bo 600 podjetij vrnjeno prejšnjim lastnikom. S temi ukrepi hočejo doseči, da prejmejo 'Vojni zločinci in fašisti pravično kazen, obenem pa bo v Nemčiji omogočena obnova oblasti v miroljubnem in demokratičnem duhu.
ŠPANIJA. — Franco nudi Združenim državam Amerike na razpolago velike količine španskega urana.
AMERIKA. — Več kot tri milijone brezposelnih je danes v Ameriki, od teh nad en
mTnjon vojnih.'vefefSndvr
Minister za trgovino je izjavil, da grozi Združenim državam ekonomska depresija ia polom ter da bi bilo mogoče samo z načrtnim gospodarstvom preprečiti nekaj neizogibnih udarcev.
KITAJSKA. — Vmešavanje inozemstva podpira kitajske reakcionarje. Vojna, ki jo je izzvala kitajska reakcija, se širi dalje; ameriško posredovanje na Kitajskem ne teži k miru, ker podpirajo Amerikanci eno izmed ,strank, ki sta med seboj v sporu in s tem podpihujejo kitajske reakcionarje, da bi obnovili državljansko vojno.
TRST. — Tržaški hišniki bodo v najkrajšem času stopili v stavko, če' zavezniška vojaška uprava ne bo zadovoljila njihovih zahtev po zvišanju plač.	,
ROMUNIJA.'— Demokratična mladina Romunije se bo borila za .zmago demokratičnega bloka na parlamentarnih volitvah. V Bukarešti je začel kongres demokratične mladine Rumunije, katerega se je udeležilo nad 1300 delegatov raznih mladinskih organizacij; prišli so tudi delegati iz Sovjetske zveze, Jugoslavije in drugih držav. Na korigresu so delegati mladine poudarili potrebo združitve demokratične mladine Rumunije v borbi proti ostankom fašizma, za obnovo in zmago demokratičnih strank na bližajočih se parlamentarnih volitvah.
Iz Rumunije prihajajo vesti o slabi žetvi
zaradi suše, ki je zajela glavni žitnici Rumunije -r Dobrudžo in južno Moldavijo,-
Zaradi premile obsodbe članov bivše vlade protektorata, sta češki Narodni svet in predsedstvo Glavnega odbora enotnega revolucionarnega sindikalnega gibanja vložila protest, ker ta obsodba ne odgovarja mišljenju delovnega ljudstva Češkoslovaške.
POLJSKA. — Sodelovanje med delavskimi strankami je pogoj za uspešno obnovo, je
dejal predsednik vlade, Osubka Moravski, ki je na prvi skupščini, kmetov - članov poljske socialistične stranke opisal dosedanje delo te stranke. Omenil je uspehe poljske demokracijo ob referendumu in razkol v Mi-koiajc.zykovi stranki, katere en del je pristal tia dve vppašanji referenduma, drugi del pa je na vsa tri vprašanja odgovoril z »net. Predsednik je izjavil, da reakcija in fašizem ’ na Poljskem še nista iztrebljena, zalo je potrebno sodelovanje med delavskimi strankami, da se utrdi demokracija in omogoči uspešna obnova Poljske.
FINSKA. — Finski sindikati za prelom, s Francom. Centralna zveza finskih sindikatov je ponovno zahtevala od vlade, da prekine diplomatske odnose s Francovo Španijo in prizna špansko republikansko vlado.
AVSTRIJA. — Sovjetsko pokopališče na Dunaju. Te dni je bila na Duna ju žalna> svečanost ob otvoritvi pokopališča za vojake Rdeče1 armade, ki so padli za osvoboditev avstrijske prestolnice. Sredi pokopališča je veličasten obelisk z napisom: »V spomin na sovjetske heroje, ki so darovali svoje življenje za osvoboditev Evrope pred fašistično kugo.«
ANGLIJA — Občutne posledice stavke delavcev industrije gorilnega plina. N Londonu stavkajo delavci industrije gorilnega plina, vsled česar se bo produkcija pliQa znatno, zmanjšala, kar bo prizadelo 5 milijonov ljudi.	:
Pripombe k novembrskemu tekmovanju v Sloveniji
Dne 1. avgusta 1.1. se je vršila v Beogradu vsezvezna konferenca, na kateri so delegati ;z vseh federalnih republik pre-motrili potek in rezultate novembrskega tekmovanja ter napravili zaključke iz izkušenj prvomajskega tekmovanja. »Rad« in »Dsiavsna enotnost« sta o poteku konference ih njenih zaključkih obširno pisala.
Takšna konferenca bj tudi v Sloveniji moraia priti do enakih zaključkov. Dejstvo Je, da je večina naših sindikalnih funkcionarjev zelo napačno razumela smisel tekmovanja. To ni le neka borba za prvenstvo, ki naj traja samo določeno dobo, temveč je to nov tempo dela za izpolnitev go-spodan-kega vsedržavnega načrta, gospodarska borba za premagovanje vseh težav obnove, preskrbe, prehrane, prometa itd., ali pravilno rečeno: to je nalaganje kapitala za gospodarsko j,n socialno blagostanje jutrišnjega dne. .
Položaj delavskega razreda se je z zmago v narodno osvobodilni borbi bistveno spremenil. Iz hlapca je postal gospodar in krmar države. Iz novo nastalih pravic, ki nam še ;vedno rastejo, pa rastejo tudi dolžnosti. Izpolniti iste, se pravi, biti zvest in dober sin svojega razreda, discipVniran in vzoren državljan lastne države. S to novo vlogo pa je nastala tudi nova vloga Enotnih sindikatov do delovne skupnosti in do države. To pravilno razumeti, nove naloge pravilno in dosledno izvajati, se pravi služiti interesom delavskega razreda, se pravi krepiti državo ter ji utirati pot v socializem.
Ako bodo naše terenske, osnovne organizacije tekmovanje vodile iz te široke perspektive, potem lekmo vanje ne bo s s m o začasno. Podjetja bodo v okviru državnega gospodarskega načrta izdelala svoj program, katerega bodo v tekmovanju izpolnila n tud; prekoračila ter na ta način dosegla pocenitev produktov. S temi cilji organizirano prvomajsko tekmovanje je dalo zelo lepe rezultate. Mnogo produktov je že v prosti prodaji in njihove cene padajo. Vse to je uspeh dobro organiziranega tekmovanja; vse to .je v veliko korist delovnemu ljudstvu. Kdor- danes cto strani gleda,' ko naši. udarniki i-n tekmujoči kolektivi napenjajo vse sile, da storijo svojo dolžnost, da premaga n; o glavne ovire povojne obnove in normalizacije, ta je škodljivec delavskega razreda in naše nove držatie.
Bodisi, da je bilo prvomajsko tekmovanje vzeto samo časovno, bodisi da ga podružnice niso znale dalje organizirano vodil; ali pa da so celo počivale ha lovorikah in^uspehih istega' itn. — dejstvo Je, da tempo novembrskega tekmovanja-, ni tak, kakršen bi lahko bil in bi tudi moral bili-Drugo dejstvo je, da je sicer mnogo obratov in ustanov v Sloveniji v tekmovalnem tempu, vendar pa o rezultatih manjkajo vsa poročila. Niti podružnice niti krajevni odbori in KMS-f se v celoti ne zavedajo, kako važna <je pri slehernem delu, za vsak uspeh pa naravnost nujna, pregledna in podrobna statistika. Brez poročil in statistike ni govora o delu. pa tudi pregleda ni, s kakšnim; težavami se Kje borijo, in prav zato največkrat ni mogoče nuditi potrebne in konkretne pomoči. V novembrskem tekmovanju so poročila o tekmovanju _ padla za 20 do 30 odstotkov >n zato tajništva zvez tudi sama nimajo pregleda in statistike. *
‘ Zelo velika napaka, ki zavira poročila ter vpliva na tempo tekmovanja je, da vodstva obratov s podružnicami ne sodelujejo, zlasti pa s svoje strani ne dajo svojega prispevka k tekmovanju. Tekmovanje izgleda kot priganjaštvo, ker tekmovalni kolektiv ni dobil na vpogled načrta produkcije v času tekmovanja, ker se mu nj poročalo dnevno ali tedensko o uspehih. Obratj lesne, čevljarsko-usnjarske, tekstilne. kemične in ostale stroge v večini primerov tudi za mesečna poročila Zvez; ne dajo podatkov o urpehih v odstotkih ki naj se opirajo na uspehe prvomajskega tekmovanja. S to nepotrebno konspiracijo pa-da velik del krivde za popuščanja' na obratna vodstva- Kolikor so tajnosti na mestu, je to v pisarni, ne pa v delavnici, kjer se program razdeli na tekmovalna časovna razdobja. Samo kovinarska in rudarska stroka imata v tem pogledu pravilen red in preglednost. Razumljivo je, da je veliko tega odvisno od tekmovalnih komisij po obratih. Prav gotovo pa drži. da pri takem neuspehu ni krivda na delavstvu, ker je delavstvo v jedru zdravo, pač pa leži krivda na vodstvu obratov in podružnic. Tudi višji gospodarski organi tu niso storil; svoje dolžnosti v celoti, ker gospodarskega programa ne spremljajo prav 1 na term.
Tekmovalni "načrt se ne postavlja diktatorsko od zgoraj. Praksa pri KID, TPD,. Rote.ks, Rušah in drugod je pokazala, da tam. kjer delavci tekmovalni načrt, poznajo in o njem razpravljajo, ga tudi os voj e in izvrše. Sodelovanje odbora podružnice m uprave je bilo v predilnici Litija tako tesno, C]a R0 pozabili na delavstvo. Pred tajnikom in osebnim referentom imajo delavci ene k strah kot pred predsednikom in de'ega tem. Kem to vodj ter posledice takih odnosov Sj i^ko predstavljamo. Vse se dela samo žandarsko, premalo se upo-števa’ delovni kolektiv, zato manjka tistih uspehov, kj so možni.
V Št. Pavlu pri Mauthner pa je razmerje med sindikatom in upravo še slabše. Pn gradnji usnjarne na Vrhniki gradbeno vodstvo sploh prezira sindikat. km>a-j da Rg z njim razgovarja. Sestanka delavcev se n:hče od vodstva ne udeleži, zato ne poznajo problemov, Tam vladajo čisto predmrilske ra-mere. Delavstvo svoje naloge sicer izvršuje, vendar je nerazpoloženo -do vodstva. Vodstvo Celjskih opekam • naravnost ubija iniciativo sndikata in delavcev Imešene želi e za norme in rkord zavrača z izgovorom, da delavstvo še ni zrelo, češ" da' bi padla kvaliteta in kvantiteta nvoduktov itd. Tako. gledanje gotovo ne dviga produktivnosti m tc-kmovrnja..
■ Naravnost borbeno pa J® razpoloženje v livarni »Metro« v Mariboru. Sedanji upravnik .je bivši lastnik. Pod svpl vipliv je dobil celo odbor sindjkata 'n tako hoče z nekim »demokratičnim« potem zasto-pa l svoje ■ stališče. Predsednik podružnice je izrazito na njegovem stališču zlasti glede nekaterih strojev. bi drugod mnogo vev ko"ristili in ustvarjali. Apnenice v Kresnicah so la-st Birole ter tudi on osebno vodi obrat in delavski sindikat. Tu Je precej krivde na delavstvu, kar še ni poročalo,
kaj tiči tu zadaj in se ne zaveda novih priborjenih pravic. To razmerje nj zdravo niti koristno. V obratu izoliinih plošč v Ratečah je tudi n- ično, da upravnik vodi vse delo obrala benem tudi delo sindikata. On piše , žila, dela tekmovalni načrt itd. Skratka: on je »bog 'bogova«. V vseh teh primer,h Je treba pomagati delavskim kadrcip in jih vzgajati.
Nasprotno so pa tudi grobe napake, da na primer podružnica državne opekarne Zitek v Ljutomeru sploh noče sodelovati z upravo podjetja. Ona celo ugovarja potreb, po delegatu in1 uradnikih, celo njim hoče podružnica določati plače. Pr; takem nastopu razumejo, zakaj delavci odklanjajo delovne norme, ki za druge opekarne niso pretirane. Enak primer je v Slovenj-gradcu pri gozdni upravi, kjer zaposleni delavci in vo-zniki zahtevajo norme, ki presegajo vso pravico in veljavne zakone.
Tak; odnosi, ki zapadajo v eno ali drugo zelo zgrešeno skrajnost in ki se marsikje pojavljajo, kvarijo ugled enih ali drugih ter škodljivo vplivajo na tekmovanje in produkcijo,
Prav tako je skrajno zgrešeno, da na primer 42 podružnic cestarjev tekmuje po načrtu, ki ga je izdelala sima uprava cest in sindikat takega tekmovanja ne vodi, niti nima pregleda nad njim. Nasprotno pa ima pravimo organizirano tekmovanje Zveza PTT ki ga sama vodi, upravna linija pa ji pomaga.
Do sedaj najboljše podružnice so: med kovinarji Jesenice, rudarji- v Hrastniku so prekosili Zagorje in Trbovlje, med lesnimi Remec Co„ Duplica, kemični Ruše, gradbeni Trbovlje, med občinskimi Mestni vodovod Ljubljana! usnjarji Konjice; nad ostalimi pa zaradi manjkajočih poročil nimamo 'pregleda. Do 31. novembra bomo videli, kdo,bo v posameznih strokah zmagal.
Pri celotnem novembrskem tekmovanju je opaziti, da manjka iniciative, da podružnice po nepotrebnem čakajo navodil od višjih sindikalnih forumov. Premalo je opaziti medobratnega tekmovanja, razen med rudarjj in plinarnami Ljubljana, Celje. Maribor, kjer je to urejeno pravilno.. Zlasti pa niso obratne tekmovalne komisie primerno organizirale individualnega tekmovanja kajti delavci pač čakajo, da se jim da tekmovalni načrt in obveza. Povsod po tovarnah slišiš enake pripombe. Tudi stro-
kovnjake po obratih se v tekmovanje premalo pritegne in se jih ne zadolži s tekmovalno statistiko. Saj so tudi en, člani sindikata. Zelo bi koristili lokalni alj celo obratni posveti udarnikov. Le-t; bi z lastnimi izkušnjami ali nasveti lahko zelo veliko pripomogli k izboljšanju in napredku. Enako koristni so posveti po oddelkih in delovnih skupinah, kjer bi vsak delavec lahko povedal svoje mišljenje. Oni poznajo vsak migljaj stroja, vsako napako organiziranega dela, toda na množičnem sestanku ne pridejo z besedo na dan
Manj tovarniških zborovanj, več pa drobnih posvetov v obratu! Vsak član odbora naj ima tedensko po enega, kajti iniciativa tekmovanja pripada le podružnici; vsi ostali: krajevni odbori, tajništva, od-, bori OF pa so dolžni nuditi vso pomoč.
Glavni člen v verigi vseh sindikalnih nalog je produkcija. Na izpolnjevanju te naloge polagajo vse sindikalne organizacije in vsak član Enotnih sindikatov posebej izpit, kako obvladajo svojo sindikalno linijo.
Tekmovanje v vseh ostalih sektorjih naj ima isti cilj in smisel, to je tem ovalna produkcija. Zopet pa bi bilo napačno zanemarjati kulturno delo, politično delo, študij, delo na obnovi, zdravstveno socialno delo, delo za ekonomske potrebe delavcev itd. Zlasti slednji problem je aktualen in ako naši odbori ne bodo pravilno in uspešno pomagali članstvu pri reševanju teh ekonomskih potreb, sc bodo delavci bolj poglobili vanje kot v produkcijo. Potom . zadrug al; z njihovo pomočjo se da vse storiti in bodo delavci ter nameščenci tako z .vseh strani začutili, da je sindikat res pravj zaščitnik njihovih interesov. Z nesposobnimi člani, odbora bodo delavci pomedli in vsi višji sindikalni forumi )"m bodo pomagali, kjer bo podana utemeljtev.
Nemali vzrok vsem takim težavam so tud; slabi delovni pogoji, na primer pomanjkanje materiala ali slab material, obrabljeni stroji itd. Tudi tako zvrni pol-proJetariat, ki je v nekaterih strokah zelo številen, je vzrok, da tekmovanje slabo uspeva. Ta se v letnih časih izmuči na svojih njivah, zato pa mu pada tempo v delovnem času. za katerega Je plačan. Tem ljudem je potrebno veliko jn vztrajne vzgo-_ je, da bodo postali razredni, zavedni in 'vredni svojega razreda. Zimski čas bo za študij nudil dovolj pogojev. V istem cilju bomo tudi podvojili s strokovnimi tečaji-
Na podlagi zgornjih utemeljitev je nujno s tekmovanjem odločno nadaljevati, res točno mesečno poročati tajništvom Zvez o uspehih in težavah, ter vzpostavil zdravo, trdno ijn pravilno sodelovanje z .upravami podjetij.	Bore M.
Volitve delavskih zaupnikov I. gradbenega območja na borovniški progi
Gradbeno delavstvo na progi Preserje ■ Borovnica utrjuje svojo organizacijo in s hitrim tempom pospešujejo gradnjo proge
Dokler so gradnjo borovniške proge vodila privatna podjetja, so vladale na tej progi zelo slabe razmere, tako v pogledu skrbi za delavstvo, kakor tudi v pogledu napredovanja gradnje same. Posledice brezbrižnosti do najosnovnejših potreb delavstva ter slabe Organizacije dela so se še dolgo poznale tudi potem, ko je železniška uprava prevzela gradnjo proge v svoje lastne roke. Nepravilnosti na tej progi so zavzele tak obseg, da je predsednik vlade LRS Miha Marinko v svojem nastopnem govoru opozarjal na nje, minister za delo LVS Tomo Brejc pa jih je ožigosal v našem listu že 29. marca t. 1.
Toda za tako stanje niso bila kriva samo podjetja, temveč je ležal velik del krivde na delavstvu samem, ki ni zgradilo svojih organizacij tako, kakor bi moralo in ni pristopilo k delu za izboljšanje razmer, uiti ni iskalo pomoči tam. odkoder bi jo moralo pričakovati, temveč je s prekrižanimi rokami čakalo, da se bodo razmere uredile same od sebe in zapadalo malodušju. »Pomanjkanje pobude, to je na tej gradnji napaka vseli, tako organiziranih delavcev kot sindikalnih funkcionarjev, tako delavskih zaupnikov kot inženirjev in tehnikov«, je tedaj napisal v svojem članku minister Tomo Brejc. Kasnejši razvoj gradnje proge je pokazal, da je imel tov. minister tedaj popolnoma prav.
Zahvaljujoč skupnim naporom naših oblasti, Glavnega odbora ESZDNS ter železniške uprave so se razmere v zadnjih štirih mesecih temeljito izpremenile in izboljšale tako v pogledu preskrbe delavstva, kakor ludi v pogledu organizacije dela. Naravna posledica vsega tega je bila. da je delavstvo z, novim elanom pristopilo k delu. Dočim je do tedaj storilnost dela padala, je od tedaj naprej pričela rasti. V poslednjih treh mesecih je delavstvo skoraj stoodstotno sprejelo akord. S tem se mu je znatno povečala možnost zaslužka, istočasno, pa od tedaj naprej iz dneva v dan raste količina izkopanega materiala. 1
Pri vsem lem pa se je zgodilo še nekaj drugega. Delavstvo je spoznalo, kaj vse se
da doseči z organiziranim delom. Spoznalo je, kako zelo mu je potrebna dobra organizacija. Saj pri tako velikem številu ljudstva brez dobre organizacije sploh ni možno kaj drugega kot anarhija. Delavstvo pri gradnji borovniške proge se je na lastni koži prepričalo, da je delovni kolektiv brez prave organizacije isto kakor človek brez hrbtenice.
Tako je prišlo v preteklem mesecu do reorganizacije obeh sindikalnih podružnic na progi; te dnj pa je delavstvo pristopilo k izbiri novih delavskih zaupnikov, zavedajoč se, da je potrebno menjavati sindikalne funkcionarje in delavske zaupnike toliko' časa, dokler se ne najdejo taki tovariši, ki so v resnici voljni in sposobni delati za dobrobit skupnosti.
V soboto popoldne so se vršile volitve novih delavskih zaupnikov na I. gradbenem območju, ki so se spremenile v praznik borovniškega delavstva. Volitvam je prisostvoval med drugimi tudi minister za delo LVS Tomo Brejc, čigar prihod so zbrani delavci burno pozdravili. Tov. minister je v svojem govoru pozval delavce, naj sledijo slavni tradiciji svoje sihdikalne organizacije in naj obranijo njeno borbenost, ki se danes izraža v vedno večji storitvi pri delu ter v kulturni izgradnji. Za njim je govoril tov. Janko Rudolf, podpredsednik Glavnega odbora ESZDNS. On je poudaril, naj delavci nikdar ne dopustijo, da bi kdo dušil konstruktivno kritiko, proti ostankom reakcije, ki skuša izkoristiti naše trenutne težave za propagando proti ljudski oblasti, pa se je treba boriti enotno in odločno. Nato je šef železniške gradbene sekcije lov. ing, Milan Bufon iznesel uspehe dela v preteklem mesecu. Količina izkopanega materiala, ki je v mesecu juniju znašala 27.090 m*, se je v meseeii juliju dvignila na 49.000 m3. Nadalje je navedel, da bo v kratkem proglašeno večje število udarnikov, kar bo prvič v zgodovini gradbenega delavstva. Med drugimi govorniki je nastopil tudi zastopnik ljubljanskih mladinskih brigad, ki pomagajo pri gradnji borovniške proge. Dejal je: »Zavedamo se, da jelamo za ljudstvo in da smo to ljudstvo mi sami.«
Minister za delo tovariš Tomo Breje govori novoizvoljenim delavskim zaupnikom L gradbenega območja na progi Preserje—Borovnica
Počitniški domovi nas vabijo
Bled ni več letovišče gospode — njegove lepote bodo letos uživali
člani sindikatov
Hotel Belcijan v Sv. Križu nad Jesenicami nas pričakuje
Po izvršenih volitvah je imel .minister kratek nagovor tudi na novoizvoljene delavske zaupnike, v katerem jih je pozval, naj se zavedajo, ga so predstavniki tistega razreda, ki gradi novi svet in naj vestno in marljivo vršijo svojo častno in vzvišeno nalogo kot zastopniki, vzgojitelji in voditelji delavstva pri gradnji borovniške proge ter naj pomagajo ministrstvu za' delo pri nadaljnjem uresničevanju delavskih teženj.
Nato je-sledil kratek kulturni in tizkultur-ni miting, na katerem je prvič nastopil novi pevski zbor borovniškega delavstva ter skromni delavski orkester. Oba sta nudila nekaj prijetnih glasbenih točk. Nastopil je tudi duet klavirskih harmonik, ki je mojstr-
sko odigral svoj spored. Poleg teh uspelih točk. ki kažejo prve začetke samostojnega kulturnega dela med delavstvom pri • gradnji borovniške proge, pa je potrebno kritizirati točko »Jožeka in Ježekan Pri tej točki ni toliko važno to, da je bila slabo izvedena, temveč gre predvsem zato, da take plehke stvari niso dostojne delavskega odra. Tudi humor mora imeti neko vsebino, ker sicer preneha biti humor.
Volitve delavskih zaupnikov so nov korak k izgradnji delavske organizacije pregradil borovniške proge, katere uspehi ne bodo izostali, če bo delavstvo vztrajalo na poti, po kateri je krenilo.
Tekstilne šole in strokovni tečaji
v novi Jugoslaviji
Znano dejstvo, da je pred to vojno bilo ’ b: bili najboljši in n - ibol.1 talentirani dekiv-
v naših tekstilnih tovarnah mnogo tujih strokovnjakov, potrebnih in nepotrebnih-Naši ljudje so opravljali le nižja dela, vodilni kader pa je bil tui in nam nenaklonjen-
Zato je bilo že v stari Jugoslaviji ustanovljenih več tekstilnih šol, ki so skušale dati našim tvornicam domače kvalificirano, osebje. Ker pa so bile skoro vse tovarne v rokah tujega kapitala, ki je ščitil tuje strokovnjake, je bil naš človek, tudi če je bil po kvaliteti izobrazbe enakovreden- mnogokrat tako zapostavljen, da je raje menjal poklic, kot da bi prenašal zapostavljanje-
Po. osvoboditvi so tujci morali radi ali neradi zapustiti našo deželo in naši strokovnjaki imajo vso možnost udejstvovanja na e.rokem polju svoje stroke. Napaka je le
ena: da jih je premalo.
Zato se je oblast odločila, z vsemi sredstvi podpreti strokovno šolstvo, ki nai da naši industriji visoko kvalificiran kader vodilnega osebia.
Ne zadostuje pa le vzgoja teh vodilnih kadrov, ki bodo prevzeli vodstvo. Potrebno je dati strokovno teoretsko izobrazbo tudi delavstvu v tekstilnih tovarnah. Kdor stroko razume v vseh potankostih, jo šele prav vzljubi. Nov čas se ne boji prosvetljenih, progresivnih množic- Ko bo sleherni naš delavec izobražen do popolnosti v svoji stroki mu bo tovarna postala drugi dom-Zanimal se bo za svoje delo, našel izboljšave- iskal novih možnosti, se sam izpopolnjeval in produkcija bo rasla ter se tudi kvalitativno dvigala-
To tesno povezanost delavca z delom bomo dosegli s tem, da mu omogočimo teoretski vpogled v stroko. Dosegli bomo ta cilj s prirejanjem tečajev v tovarnah, kjer bed razni strokovnjaki, tehniki, inženirji
in mojstri razlagali delavcem ustroj, bistvo in zgodovino tekstilnih strojev in tekstilne stroke v splošnem- Nočemo robotov, hočemo ljudi, ki bodo s srcem in radostjo pri delu, ki bodo ponosni, da so delavci — graditelji srečnejše bodočnosti novih rodov.
Konkretno bi se ti strokovni teoretski tečaji v obratih izvajali takole:
Po sindikalni liniji bi se najprej pred-očilo delavstvu potrebo po izobrazbi. Prijavljene! bi se morali zevazati- da bodo tečaj redno in do konca posečali. (Doba trajanja tečaja naj bi se določila z ozirom na krajevne prilike, vndar ne bi smela presegati enega leta' in ne biti manjša kot tri mesece. Tedensko naj bi bilo vsaj 4—6 ur predavanj.) Nato se tovarniški strokovnjaki pogovore o snovi, ki bi jo bilo treba obdelati- Ti tečaji naj bi “se delili na tri stopnje: začetniški, ki bi dajal predvsem
splošno izobrazbo; strokovni, ki bi že nekoliko izvežbanemu delavstvu nudil dober pregled stroke; mojstrski, ki bi najboljšim delavcem in pomočnikom dal globljo splošno in strokovno toretsko izobrazbo.
Navodila glede učnega programa, dobavo šolskih učbenikov, učil, tiskovin in drugih nujnih potrebščin b; oskrbele tečajem po tovarnah naša Tekstilna šola v Kranju. — Take bi bilo doseženo sodelovanje šote z obrati na najkoristnejši način.
.Najlepši smoter teh tečajev v tovarnah pa bi bjl v tem, da bi najboljši absolventi tečajev bili napoteni v tekstilne šole bodisi na svoje,1 državne ali sindikalne stroške. Tako
ci deležni višje tehnične izobrazbe, ki je bila doslej dostopna le priviligiranj meščanski mladini, katere starši so bivali v bližini teh šol.
Taki vodilni strokovnjaki. k: so izšli iz prakse tz tovarn, od dela, bodo tudi politično.
najboljši vodilni kader v tovs-nah. Izkušn.ie, Iti jih Imamo v tekstilni šoli pa tudi dokazujejo, da so najboljši in najpozornejši oni dijaki, Ui so že delali v tovarnah kot tkalci, predilci al: kot delavc; sploh.
Učni načrt Zveznega ministrstva za industrijo itak predvideva, da bo mogel sleherni vajenec lahko postat: inženir, če bo nadarjen in marljiv. Kontinuiteta med posameznimi stopnjami izobrazbe bo neprekinjena. Pot navzgor ne bo nikemur zrprta, za resnične talente se bodo vedno našla sredstva, da jih dvignemo in jih privedemo do najvišje stopnje izobrazbe.
2e sedaj pozivamo vodstva vseh sindikalnih podružnic v tekstilnih tovarnah, da napotijo svoje najboljše mladince, ki im:jo nižjo srednješolsko izobrazbo ali jo utegnejo kot privatisti doseči, na eno od n3Š:h obstoječih tekstilnih šol.
V	naši državi obstoje sedaj sledeče tekstilne šole:
Drž. tekstilna šola y Kranju.
Drž. srednja tehnična-tekstilna šola r Leskovcu.
Drž. srednja tehnična šola, tekstilni odsek v Petrovgradu.
Drž. tehnična šole, tekstilni odsek v Varaždinu.
Drž. centralna obrtna šola, tekstilni oddelek. Zagreb.
Vse te šole So organizirane na različnih oazah, nekatere so d ver, druge tro- ali štiriletne. Tudi snov, ki jo obdelajo na teh šotah. je obširnejša ali bolj zgoščena.
V	bodočnosti je treba tudi na -tem polju pristopiti k enotnosti. Strokovnjaki, absolventi teh šol bodo morali Smrti enako. kvalifikacijo in vsaj približno enako znanje. .
Prav je, da se tekstilne šole nahajajo v več krajih naše domovine, vendar bi bilo umestno, da bi vsaka t>d teh šol posvetila pažnjo eni panogi tekstilne industrije.
Ne potrebujemo le splošnih tekstilnih šol, potrebne so nsm specialne tkalske, predelske, apretersbe, pletiilske in konfekcijske šole. Razen tega naj bi se nekatere, že obstoječih tekstilnih šol posvetile bolj b:mba-žu, druge volani, konoplji,s lanu, svili itd. Predlog bi bil ta: šola v Kranju, bombažu :n umetni svili, šola yj Varaždinu volni, šola v Petrovgradu konoplji in lanu itd.
Le na ta način bomo dobili kader specialistov, ki bo sposoben voditi našo tekstilno industrijo. Ta ima vsekakor pred seboj še velik razmah.
Seveda je treba urediti pr; vseh tekstilnih šolah internate ali vsaj menze. Mbrda bi se sindikat tekstilnih delavcev in nameščencev obvezal zgraditi te domove za dijaštvo, ki bi dajali istočasno tudi streho enim obiskovalcem večernih tečajev, ki_ b: prihajali iz oddaljen; hkrajev v šolo iskat znanja. — Ti internati bi imeli tudi svoje dvorane, kjer bi lahko razvijal; krajevni tekstilni sindikati svoje prosvetno delo. kar bi ša bolj utrjevali vezi med šolo in tovarno, ki morata biti tesno povezani. Politično delo m teoretsko znanje si morata podati reke. ,
Važnost in pomen jeseniških tovarn
Na Jesenicah je eno naj večjih industrijskih podjetij v Jugoslaviji; in tudi največja železarna v nagi državi. Ustanovljena je bila leta 1869., ker so v to silile prilike v tedanjem razvoju železarske industrije Slovenije. V Sloveniji je železarska industrija zalo stara. Davno je že obstojalo Več malih fužin na lesno oglje, tako v Bohinju, na Jesenicah, v Železnikih itd. ki so dobivale kurivo ilz velikih gozdnih kompleksov, rudo pa iz Pokljuke in okolice Jesenic. Koncem zadnjega stoletja te fužine niso mogle več obstojati; nujno je bilo, da preidejo na novo osnovo — kurivo koks. Sedaj tud; rudne zaloge gorenjskega kota, ki so sorazmerno siromašne, niso več mogla zadoščati za večje obrate.
Tekem desetletij se je jeseniško podjetje razvilo v smeri jeklarne. Surovo železo so dobivali iz Skedenjskjh plavžev, ki so tudi bili last KID-a in so tako tvorili z jeseniškimi obrati gospodarsko enoto. Po prv; svetovni vojni, ko so prišli škedenjski plavži pod Italijo, so. se znašli jeseniški cforati v precej kočljivi situaciji. Obstojala je jeklarna in nekaj predelovalnih Obratov — zastarelih valjarn, ki so bile prinesene še iz prejšnjih fužin v Bohinju. Surovo železo je bilo treba iskati drugod. To živo-tarenje je trajalo vse do tedaj, dokler niso zgradil; na Jesenicah novega plavža in pozneje še drugega.
Mars,kdo je začudeno spraševal, zakaj obstoja železarna na Jesenicah, ko vendar ni tu niti rude, niti potrebnega kuriva. Na splošno moremo reči, da se je jeseniška železarna razvila bolj na osnovi. tradicije, bat pa n-a gospodarski osnovi in pa iz nujnosti, v katero je podjetje pripeljala: krivična rapalska pogodba. Na tem mestu rno-•ramo danes posebno poudariti da so škedenjski plavži postavljeni izaradi Jesenic in da morejo stvarno Jesenice kot jeklarna pracvitarti le na osnovi škedenjskih plavžev. ■c
Jeseniško podjetje je tipično podjetje, td se je dograjevalo tete-om let po potrebi 6n nujnosti tor v interesu kapitala, zato ne predstavlja tehnično preglednega modernega obrata; V obratih so se obdržala naprave ki so bile prinesene ob ustanovitvi podjetja iz manjših fužin. Kar se je gradilo • novega, je bilo včasih res novo, včasih pa tudi. ne; podjetje se je gradilo precej nesmotrno; glavni namen je bilo izkoriščanje, a investiralo se je v toliko, kolikor je bilo v interesu lastnikov in nič več. Upravo podjetja in tehnično vodstvo so imeli v rokah izključno ljudje nemške narodnosti; tudi vodeči administrativni kader je bil sestavljen iz tujcev ali domačih nemškutarjev.
Takšno je bilo stanje pred vodna
Takoj, bo so okupatorji zasedli Jesenice, so uvrstili podjetje v sklop nemške obo--raževalne industrije in v tej smeri prilagodil; tudi produkcijo podjetja. Strojne naprave in peči, ki ’so bile že pred okupacijo v večini zastarele in iztrošene, je začel okupator roparsko izkoriščati. Produkcija se je forsirala na vse načine, toda obnavljalo ali investiralo se ni ničesiar. Poleg tega je zavedno delavstvo sabotiralo in so nastale mnogo okvare. Več kot tretjina delavcev podjetja je odšla v narodno osvobodilno vojsko al; bila poza-prta v koncentracijskih taboriščih.
Po osvofoitvi je bilo podjetje v težkem banju. Od bombardiranja ni bilo v tovarni icer ničesar porušenega, pač pa so bile se naprave do skrajnosti izkoriščene in izležene. Električne centrale, ki so mogle v ltaktnem stanju dobavljati podjetju le ezadostno količino potrebne električne nergije, so bile delno poškodovane, mestcr la pa popolnoma uničene. Ves vodilni trakovni, tehnični. in administrativni ka-er nemške narodnosti je v veliki večini šel. Tehnično in administrativno vodstvo je ;lo poverjeno pičlemu številu domačih trckovnjakov. Pa to nj še vse. Cestne in elezniške komunikacije so bile razrušene vsej državi; prav tako so bile rudniške aprave v obupnem stanju in n; bilo mo-oče dobavljali premoga, ki Je življenjska urovina železarne.
Jože Leski;
Obnova države je zahtevka, da se n-a Jesenicah čim prej vzpostavi normalno obratovanje, saj je podjetje v preaiprilski Jugoslaviji predstavljalo glavnega dobavitelja za največja podjetja predelovalne industri-vsetn premoga. Valjarne, ki so prve začele obratovati, so mogle proizvajati le v zelo dkičenem obsegu. Jeklarske peči so stale do konca junija mrzle:	potrebne so bile
je, prav tako za železnico lin vojno industrija
Primanjkovalo je osnovnih surovin, pied-generalne reparature, primanjkovalo pa je tudi kvalitetnega premoga. Ni bilo niti koksa za pričetek oto-i-atoV-anja plavžev, ki so bili itak zaradi nestrakovnjaškega obratovanja močno poškodovani ;n so zahtevali popolno obnovo. Velike so bile naloge, pred

h: '":<f » -d	lig;
\	' * V.
• I
11
kefcere je bilo pojavljeno tehnične vodstvo
podjetja in ljudske oblasti.
Koncem junija se je začela situacija bistveno izpreminjati. Na Jesenicah je steklo prvo jeklo. Zahvaljujoč se požrtvovalnemu delu naših rudarjev .in naporom ljudskih oblasti za vzpostavitev rednega prometa so mesec za mesecem šle v pogon nove peči in novi obrati KID-a-. Predelovalna industrija je začela dobivati prepotrebne surovine in gradbe ter1 železnica potrebni gradbeni in konstrukcijski material.
Jeklarna je’ v letošnjem juniju producirala že preko 100 % več kot lansko leto meseca julija in za približno 30 °/o več kot v najboljšm mesecu lanskega leta-Valj-ame in ostali obrati so izdelali za ol*og 5dO °/o več kot v prvih mesecih po osvoboditvi
Eden naj večjih, uspehov KID-a je ta, da je tehni'čno vodstvo dokazalo, da morejo domači strokovnjaki, čepraV jih je po štev-vllu manj, v polni meri nadomestiti tuje. In ne samo nadomestili, ampak napraviti celo mnogo več. KID je v enem letu dela za Obnovo izdelala mnogo produktov, za katere smo bil; popolnoma- odvisni cd uvoza iz inozemstva in to pod najtežjimi tehničnimi pogoji Tak us-peh je mogoč samo v ljudski državi, kjer obstoja najtesnejše sodelovanje med delavc; in inženirji.
Jeseniško dlalavstvo je v prvih mesecih obnove 'delalo, ne da bi prejemalo _ pllače, ob nezadostni ‘prehrani in oskrbi z obleko in obutvijo. Prinmanjkovaio je osnovnih surovin dn kljub naj večjemu prizadevanju naših oblasti se je posrečilo šele v zadnjem času oskrbeti zadostne količine koksa,, da je lahko pričel obratovati plavž. Nerazumevanje zapadnih zaveznikov za potrebe naše obnove je produkcijo jeseniških tovarn precej oviralo. Velike težave so bile z dobavami surovega železa jz škedenjsfceh tovam v Trstu, čeprav smo mogli to surovo železo
Jeseničani
se ponašajo s 139 udarniki
1.	MARKIZE TI JANEZ je zaposlen kot žebljar. Na svojem delovnem mestu je povečal proizvodnje, ki je v povprečju 6 mesecev za 34% višja od proizvodnje v letih 1939-40.
2.	KNEZ MARIJA je zaposlena kot ročna zavijalka žičnikov. Predvojno proizvodnjo je v 6 mesecih presegla za 72%.
3.	ŠILAR JANEZ, ključavničar konstrukcijske delavnice je povišal storitveno normo za 40 do 62%. in je vztrajni borec za boljšo kvaliteto dela.
4.	TORKAR FRANC, livarski mojster, je z izboljšanjem delovnih postopkov v livarni prihranil na času in materialu 39.000 din. Predlagal in izvedel je uporabo nadomestka za svečne zračnice ter skupaj s tov. Ravhe-karjem predlagal racionalnejši način izdelave varilne žice.
5.	BIDOVEC JANEZ, delovodja v adjn-staži pločevine je s pravilnim razporedom dela dosegel večjo zmogljivost adjustažnega dela, da višek proizvodnje prog ne povzroča zastanka odpreme.
6.	BOLKA FRANC je pri najtežjem delu ročnega oblikovanja »dinas« opeke v samotami s svojo pridnostjo za 23% prekoračil proizvodnjo iz leta 1939.
7.	ULČAR ALOJZ, ključavničar in skupinski vodja’ v konstrukcijski __ delavnici^ je s predlogi in izvedbami izboljšav pospešil delo tako, da pre-sega proizvodnja posameznih izdelkov običajno normo za 30%.
8.	VIDIC JOŽE, delovodja valjčne proge fine pločevine je pripomogel s svbjim strokovnim znanjem in vestnostjo predvsem, k uspehu izdelave dinamo in frato-pločevine ter pomagal dvigniti proizvodnjo proge za več" kot 20%.
9.	0DLASEK CIRIL je 'kot obratovodja pločevinske valjarne s pravilnim vodstvom dosegel, da so valjarne presegle proizvodnjo za 20 do 25%. Preuredil je dvižne mize pri celičnih pečeh, kar je dvignilo storitev in olajšalo delo.
10.	PIVK MATEVŽ, prvi valjavec na končnem ogrodju proge tanke pločevine je
I
PM ” ' V "

s polno upravčenostjo smatrati za- svoj vojni plen. Isto nerazumevanje je bilo tudi v pogledu nabave keksa in se moramo v prvi vrst; zahvaliti bratskim slovanskim državam Sovjetski zvezi Poljski in Češkoslovaški, ki so nam še pravočasno dobavile potrebne. količine koksa za nemoteno obratovanje naših železarn.
Mnogo pomožnega materiala, za katerega smo bili prej od-visno samo od inozemskih tvrdk, se je nadomestilo z iznajdbami jeseniških de-lavcev. Mnogokrat je že pretilo, da se bodo posamezni obrati ustavili, toda vedno se je našel -izhod. 180 predlogov za izboljšanje deda Sn hi-gijenskih prilik: je prineslo podjetju preko en milijon dinarjev letnih prihrankov. Obnovitvena dela na plavžu št 1 so pokazala, da moremo z domačim delom in trudom zavednih delavcev opraviti razna dela mnogo boUš^ cenejše in hitrejše kot pa so jih bili zmožni tuji strokovnjaki ki so ta plavž gradili V maartinam-i, je največji uspeh peč »Titovka«, pri kateri so bila zadnja tehnična, dela in to bistvena dela na revenzivnem krmilju izvršena v domačem konstrukcij skem bi-roju-
Mnogo bi morali naštevati, če bi hoteli navesti- vse uspehe, ki so jih jeseniški že-lezarji dosegli v tej kratki dobi po osvoboditvi. Podjetje se ponaša e 139 udarniki
Železarno na J-esenicah čakajo še mnoga velike naloge. Težka železna industrija v predaprilski Jugoslaviji je bila odvisna od inozemstva. Prav tako je tudi s predelovalno industrijo. Talko se je dogajalo, da smo izvažali železno rudo, nad 40 %> gotovih železnih -in jeklenih izdelkov pa uvažali. Prva naloga, ki so si jo naše oblasti, v težki industriji zadale, je ta, da bomo krili por trebe težke industrije sami V tej zvezi lahko računamo na velik razmah jeseniških železarn.
15.	RAVNIK JOŽE, glavni delovodja v
žebljarni uspešno zmaguje težave pomanjkanja raznega materiala in kvalificiranih moči. Njegova iniciativa v neštetih podrobnostih specialnega obrata v veliki meri omogoča izvedbo predpisanega programa in ga celo presega.
16.	KERSTAJN JANEZ je kot prvi zračileo pločevine večkrat zaporedoma za 50% prekoračil povprečno storitev zračenja. Njegovi uspehi so rezultat iniciativnega in vestnega dela.
17.	MRAK JAKOB, skladiščnik v Žičami je ob pomanjkanju »Fanto« masti sestavil nadomestno mazilo za mrzli vlek žice, ki povsem odgovarja potrebam. Novo mazilo je napram uvoženemu cenejše za 19.000 din letna
18 ZEVNIK FRANC, mojster adjustaže debele pločevine je s smotrnim razporedom dela dvignil zmogljivost adjustažnik obratov, da povečana proizvodnja proge, ki znaša 23%, brez vsakega zastoja poteka na vsej progi odprave.
kljuib pomanjkanju kvalificiranih moS. mnogo pripomogel, da je proga presegla proizvodnjo za 22%. .Pripomogel je tudi k uspehu izdelave dinamo in irato-pločevma.
11.	SMOLEJ ALBIN, zanjkar in predva-ljavec v žični valjarni je eden izmed trojice, . ki je predlagala in izvedla odvodni kanal za zanjke, ki preprečuje pogoste zastoje proge in izmečke materiala.
12.	KOGOVŠAK ANTON, mojster v adju-staži tanke pločevine je s smotrno organizacijo dela uspel, da povečana proizvodnja, ki znaša 22%, brez vsakih zastojev poteka skozi adjustažne obrate. Izboljšal je tudi način krivljenja žarilnih klobukov.
13.	KLINAR FRANC, topilec v martmarni je sodeloval vzgledno in vzpodbudno pri obnovitvenih delih martinarskih postrojenj. Zaradi uspehov pri svojem delu je bil že med prvomajskimi nagrajenci, od takrat pa borbo za boljšo kvaliteto dela še stopnjuje.
14 URH ANTON je zaposlen kot rezervni valjavec na končnem ogrodju tanke pločevine in spada me-d udarnike, ki so največ pripomogli, da je posada vkljub pomanjkanju kvalificiranih sodelavcev ^rignila proizvodnjo za 22%.

E;
Njegov prvi dopust
Delavec Tone Kresnik je po kosilu de-svoji ženi, gledajoč pri tem skozi okno; »Pravijo, naj grem na dopust-..«
Sena je za trenutek ponehala s poml-njem ter skoraj s stisnjenim glasom iala:
e-Dopust? Na kakšen dopust?«
»-Kakšen, he, za štirinajst dni pravijo, ne še delj .. .«
Kresnik je vrgel ogorek skozi okno ter .nato obrnil k svoji ženi. Videl je njeno drego in to se mu je skoraj dopadlo.
»Ti si menda že mislila, da so me podi za zmeraj, kaj?«
»Dva in petdeset let imam, pa do sedaj o dopustih ni govorilo kaj prida,« je jala žena. Nič manj nerodno pa tudi ni
0	Kresniku. Tega sicer ni hotel pokati, toda ko so mu danes dejali, da more ihodnji teden nastopiti dopust, skoraj ni del, kaj odgovoriti. Nerodna reč to. Si-r si priznava, da je skoraj vse življenje njaril o tem, kar celih šest in dvajset let ižbovanja ni hotelo priti. Eh kaj! Bili
celo časi, ko je lahko bil neizmerno ve-
1	da je sploh imel zaposlitev; takrat go-riti o dopustih pa bi bila skoraj neumit. Zdaj pa kar naenkrat štirinajst dni. na je mogla opaziti, da je danes vse ugačne volje, spet si prižiga cigareto in eden jo je vtaknil v usta, je dejal ne-im zamišljeno:
»Je res hudič ... Kar naenkrat pride vse
Kresnik pa ji prav za prav še ni povedal vse. Saj tudi ni treba, sl je mislil, da bi morala stara vse vedeti. Koj zatem pa je menda kan tako mimogrede prijel posodo za vodo, ki je bila prazna in z njo odšel na dvorišče.
Tam pa je na vodo pozabil. Sedel je na klop pod drevesom ter mirno kadil naprej. še dobro, da ni vprašala, kaj bom počel te dni, si je najprej dejal. ; Saj ona tega ne razume. Zato pričakuje, da mu bo rekla: »Ti, moj mož Tone. Kurnik bi lahko popravil v teh dneh. Drugače ti bo vendar dolgčas.« Tone si misli, da je to skoraj res. Fbtrebno bi naposled tudi bilo, da bi šel v les in tam nabral kaj za zimo. Prebelil bi si tudi lahko stanovanje. Ko se je z ženo in hčerko po okupaciji zopet vselil, je dejal, da je treba ta čas zbrisati tudi s sten in vseh oglov. Do tega še ni prišel, če bi še živel njegov sin, tedaj b.i to že kdaj bilo opravljeno. Njega pa so nekje v gozdovih pokopali, ko so oni trije bili v lagerju. Da, da;'spet se je spomnil žene. Razložiti ji mora, da je treba dopust preživeti v miru. Dopust je oddih, kakor je to rekel zaupnik in to je celo tako strogo, da ni potrebno iti v teh dnevih na cesto-krampatl.-pa naj si je to še tako nujno... V podružnici so rekli, da je vlada dala dopust kot priznanje in za obnovo delovne sile, kakor je to razlagal predsednik Jože.
Tako je Kresnik razmišljal in ponavljal pri sebi besede, ki jih je čul na sestanku.
»Je res hudič, je spet napol glasno zbr-bral. On si namreč še sam pri sebi ni bil
na jasnem, kaj naj stori v teh štirinajstih dneh. Da bi doma sedel in gledal svojo ženo, to bi ga bilo sram in naposled bi to bilo tudi dolgočasno. Da bi popravil kur. nik, bi še nekam šlo, toda za to najde potrebni čas tudi izven dopusta, saj ni nič posebnega zbiti tiste (lile.
Ko je tako razmišljal, je vedno močneje prodirala misel, ki j° je tudi slišal na sestanku: »Tovariši, uživajte dopust, v kakšnem letovišču...!« Kresnik se je nerodno premaknil in pri tem zagledal prazno posodo poleg sebe. Vstal je in jo postavil pod pipo. Z mislijo na te besede se je potem zagledal čez dvorišče nekam daleč. Nekam neurejeno se spominja tistih krajev, ki jih je bral tajnik podružnice. Toda on je v tej vojni mnogo zgubil, še svojega pohištva sedaj nima; prekleti Nemci! Toda to je naposled le bilo lepo, da jim je prebral s prospekta tista lepa imena krajev, jezer in toplic. Voda je že tekla čez posodo, on pa je še vedno strmel tja daleč, dokler ni zaslišal glas žene:
»Zapri pipo, Kresnik!«
Tisti dan, bil je torek, o tem niso ničesar več govorili. Do ponedeljka je daleč in tudi to je res, da ni dobro, če se človek nečesa preveč veseli. Popoldne in naslednje dni je hodil v delavnico, kakor vsi ostali, le s to razliko, da takih, kakršen je on, med njimi ni bilo mnogo. To sicer ni nič posebnega, da je že pred vojno delal v tem podjetju dolga leta, toda nekaj izrednega je to, kar danes Kresnik čuti s svojim podjetjem. On poprej ni bil bogve kako zaveden, res pa je tudi, da mu ni
bilo vseeno in da je svojega sina dobro vzgojil. Toda danes si še sam ni na jasnem, odkod njegov preobrat v tem pogledu. Svoje stroje ljubi, kakor da jim je oče« Sleherni vijak na njih mu je pokoren in delavec Kresnik dela z njimi prave čudeže, ki so jih nekoč znal-i delati le nekje zunaj V svetu. Sam ne ve, kako je nekega dne prišlo do tega, da so ga ob stroju fotografirali ...
Toda to veselje in vdanost mu je vnovič zagrenil Žgajnar.
»Pravijo, da boš šel med prvimi na dopust? Se le nisi zastonj tako gnal...«
To ni bilo prvič, toda Kresnik se kljub temu ni znašel, Žgajnar je vedno le tako mimogrede zbadal, nikdar se ni upal spuščati v razgovore, razen tam, kjer je našel sebi enake. T0da od ježe se je le pri-dušil, dasi ga Žgajnar ni mogel več slišati.« Vedno bolj poteo skledo bi hotel imeti,« je brundal Kresnik, »doprinesti k temu pa figo ...c
Takih kakršen je bil Žgajnar, je bilo malo. Kresnik je bil prepričan, da bodo še ti -posamezniki morali izginiti ali pa se priključiti večini. .
Šimen poleg njega je videl Kresnikovo nevoljo, pa mu je dejal:
»Pusti ga! še dnaes je jezen, ker so ga dobili v bolniškem stanju, ko je kram-pal na svoji fliki zemlje. Zdaj boš za nekaj časa zdrav, so mu takrat rekli, ko se je predčasno moral vrniti na delo.«
*
Zunaj je bil le-p dan. Na objavno desko je zaupnik pritrjeval seznam onih, ki bodo
prvi šli na dopust, štiripajst imen je bilo zapisanih, med njimi je bil Kresnik na drugem mestu. Pred njim je bil le borec invalid Ivan, za njim pa ostali najzgled. nejši tovariši. Te nazive so irheli poleg sebe, ob Kresnlkovem imenu pa je bilo zapisano: udarnik, dvajset dni dopusta. Spodaj pa je podružnični odbor vse pozval na sestanek po končanem delu.
Ljudje so začeli hoditi k deski. Skupine, ki so so stale pred njo, so umolknile. Pred njimi so" bile črke, katerih se niso mogli nagledati. Saj menda sploh niso vedeli pri čem so. Pogledi so begali zvrha do zadnje besede in potem spet skraja. Delavci in nameščenci, končno je prišel čas..., in potem zadnja imena: Franc Obretan, Gregor Krajnik, Šime Večko ... Zadaj so se ljudje naslanjali na hrbte prednjih in ti so se potem jezili, da še v miiu ne morejo prebrati vsega seznama.
Podobno je tudi bilo na sestanKu, ki ga je odbor v ta namen sklical. Zbrali so se kakoc k nenavadnemu dogodku. Sicer je to tudi bilo res.
»Čudno je, da je tako hitro do tega prišlo,« je ugotavljal prileten mož.
»Kako se boš pa obnažal>« se je šalil drugi, »ko boš doma štirinajst dni brez dela?«
To je zares nerodna reč, ker so rekoč delavca vzgajali le zato, da je neprenehoma moral garati. »To je sedaj zmaga,« so sl ljudje rekli prepričevalno.
Spominjali pa so se pri tem tudi nekdanjih lastnikov, direktorja in tistih, ki 6° se povzpeli do vrha in so zaradi tega P°-
Odredba © plačah
gospodinjskih pomočnic
1.	člen
Za gospodinjske pomočnice. ■ ki 5so v skupnehi gospodinjstvu z delodajalcem, se določijo poleg hrane in stanovanja še naslednje mesečne plače, in to:
a)	za gospodinjska pomočnice, katerih službena doba ne presega enoletne zaposlitve. od 400—500 din;
b)	za gospodinjske pomočnice, katerih službena doba presega enoletno zaposlitev ter opravljajo:
1.	vsa hišna dela, od 500 do 700 din-
2.	vsa hišna dela jn samostojno kuhajo, od 700 do 900 din;
c)	gospodinjske pomočnice-sobance od 500 do 700 din-
Ako je gospodinjska pomočnica sicer v skupnem gospodinjstvu, nima pa stanovanja pri delodajalcu. jj mora delodajalec plačevati vrednost stanovanja v denarju,
,	2. člen
Za gospodinjske pomočnice, ki niso v skupnem gospodinjstvu z de-lodajalcem in so zaposlene samo del dneva, so določene te.le mezde na uro:
a)	za tiste, ki ne kuhajo, od 7 do 9 -din,
b)	za tiste, ki kuhajo, od 8 do 10 din;
3.	člen
Službena doba po tej odredbi' pomeni ča,;. v katerem je neka oseba zaposlen g kot gospodinjska pomočnica, bodisi pri enem ali več delodajalcih,-
4- člen
Delodajalci m ona io dajati svojim gospo. dinjskim pomočnicam, ki sc v t-kupnem gospodinjstvu in stanovanju z njimi, vsako nedeljo od 14- do 23. ure ter vsak četrtek od 15. do 22. ure popolnoma pr'»'o- V tem prostem času delodajalci gospodinjskih pomeni c ne smejo ovirati.
V času od 21. do 6. ure morajo dajati
delodajalci svojim pomočnicam nemoteni počitek ter jim za ta čas. razen v primerih izredne, nujna potrebe, ne smejo nalagati nekakega dela. Po 20- uri smejo biti gospodinjske pomočnice zaposlene le s postrežbo pri večerji svojih delodajalcev.
5- člen
Pravice, ki gredo po tej odredbi gospodinjskim pomočnicam, se z dogovorom ne smejo omejevati-
6.	člen
Za vse spore, ki nastanejo glede ravnanja p ej odredbi med delodajalci na eni stran, .er gospodinjskimi pomočnicami ozi. roma sindikalnimi organizacijami na drugi strani, so pristojna delovna sodišča,
7.	člen
Vse obveznosti podrobnega značaja ki izhajajo iz delovnega razmerja med delo-dajalci in gospodinjskimi pomočnicami, se urejajo s posredovanjem sindikatov v duhu te odredbe s pismenimi dogovori.
8.	člen
Kršilce te odredbe kaznuje z denarno kaznijo do 3000 clin okrajni izvršilni cd-bor^ v čigar območju je gospodinjska pomočnica opravljala go pddinjske posle-
Zoper obsodbo je dovoljena v 8 dneh pritožba na nadrejeni1 okrožni .izvršilni odbor, čigar odločba ie dokončna.
Pritožba se vloži pri okrajnem izvršilnem odboru, ki je obsodbo izrekel.
Denarne kazni, izrečene po tem členu, s stekajo v socialni sklad okrajnega ljudskega odbora-
9.	člen
Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Ljubljana, dne 20. julija 1946.
Minister za delo: Tomo Brejc s. r.
Sindikalne ergsmzaciie
so zainteresirane na dobrem razvoju zadružništva
Ponče# občni zbor ljubljanske >;&aprozeu
Preteklo nedeljo 11. avgusta se je vršil °hčni zbor ljubljanske Naproze, katerega je Poselilo 211 delegatov, ki so zastopali 10.550 kupujočih članov in sicer po stanju z 31. decembra 1945. Ker je občni zbor obravnaval probleme, s katerimi bodo imele opravka več ali manj vse Naproze (nabavno prodajne. zadruge) zato smo se namenili, o tem občnem zboru sestaviti nekoliko podrobnejše Poročilo.	•*
'Trenutna gospodarska situacija, ki jo narekujejo na eni strani padajoče cene blagu, a na drugi strani nov pritok boljšega mirnodobskega blaga, postavlja nabavno prodajno z,.ui uziiiaV, o pred tako p*«ussjti,—stiv Dora prestati vsak otrok, ko dobi ošpice, itureu razmah zadružništva na širino, ki je Povzročen po sprostitvi ljudskih sil, ki jih je povzročila zmagovita narodnb osvobodilna borba, je moral nujno povzročiti v taki hitri rasti zadružnega organizma nekaj notranjih votlin in nesorazmerje med velikostjo števila članstva in množino strokovnega in vodilnega kadra.
Nekaj primerov bo v tem pogledu zelo poučnih. Ljubljanska Naproza je združila v enotno zadrugo 12, prejšnjih konsumnih zadrug, ki so imele skupno 18 oddajališč z
28.000	oskrbovanci. Temu nasproti je delovalo takrat na istem teritoriju 242 privatnih špecerijskih trgovin s kakimi 80.000 oskrbovanci. To razmerje se je do sedaj v ogromnem preokrefu spremenilo. Danes oskrbuje 57 zadftižnih špecerijskih oddajališč okoli
49.000	oskrbovancev, dočim oskrbuje 209 Privatnih trgovin komaj 56.000 oskrbovancev.
Te številke dajejo tudi pojasnila, kje so Vzroki, da zadružna oddajališča zaenkrat ne Umrejo tako hitro postreči svojim kupoval-Cem, kakor lahko to store privatne trgovine; saj pride na eno zadružno oddajal išče 850 oskrbovancev, dočim odpade na posameznega privatnega trgovca le 240 oskrbo-Vancev. Razumljivo je, da je pri takem r.a^-hierju manj časa na razpolago za zadružnega kupovalca; kakb-r za kupovalca v privatni trgovini,' toda na drugi strani ustvarjajo zadružni kupovale! s svojč kupno močjo skupno zadružno premoženje, ki ‘je v vsakem primeru obrambna postojanka ljudskih 8v°boščin; dočim ustvarjajo kunovalci pri-hDvatni trgovini privatno svojino dotiCnega trgovca, ki je samo njemu na užitek in po-ntojanka njegove osebne moči.
Poleg teh 57 špecerijskih oddajališč poseduje ljubljanska Naproza še 3 tnanufak-turna, 2 galanterijski in 2 oddajališci za porcelan ter steklo in dalje eno oddajališče za obutev ter 3 'zadružne gostilne; skupno torej 68 zadružnih' obratovališč.
Pri spojitvi 1. oktobra 1945 je imela zadruga 214 uslužbencev (od tega 10 vajencev), dne 30. junija 1946 pa zaposluje že 379 uslužbencev, od katerih je 31 vajencev. Te številke nam kažejo, kako hitro mora zadruga povečevati svoj strokovni kader. In ker se ta rekrutira' večinoma iz vrst privatne trgovine, so tudi razumljive težave, »ki jih je »treba- prestali, ppedno-bo vse to pravilno prekvašeno z novim zadružnim duhom. Pri takem burnem naraščanju zadružnega gibanja je še vprašanje, kje vzeti čas za pravilno šolanje strokovnega kadra in kje dobiti primerna sredstva in prostore za v»v to.
Naslednja težava, ki je pa sedaj premagana, je bilo vprašanje primernih prostorov za tako velik trgovski aparat, kakor ga predstavlja ljubljanska Naproza. Zadružna oddajališča, ki jih je Nnaproza podedovala, so razmeroma zelo skromna, brez potrebnih modernih skladišč in prostorov za centralno pisarno. Edino poslopje, ki bi svopm skladiščem prišlo lahko v poštev, je bilo oddajališče železniške zadruge na Masary-kovi cesti, ki je.pa pri nesrečni eksploziji na železnici junija 1945 bilo skoraj do tal porušeno in je predstavljalo kup razbitega betoma in skrivljenega železja. Zadružnemu vodstvu ni preostalo drugega, kakor zidati to poslopje znova in prav dan pred sedanjim občnim zborom je bilo poslopje od skromni, a prisrčni svečanosti postavljeno v zadružno službo. Tu je sedaj na razpolago centralno skladišče za kakih 120 vagonov blaga in centralne pisarne, v katerih se bo moglo dirigirali tako ogromen promet, kakor ga zadruga obvladuje.
Kakor vse zadruge, tako je morala tudi ljubljanska Naproza z velikimi težavami premagovati transportne težave s povsem nezadostnim transportnim parkom, saj je začela svoje obratovanje z enim samim kamionom in si je končno z vsemi težavami, ki so s tem v zvezi, nabavila sedaj 8 kamionov, s katerimi'1)0 dobro obvladala to vprašanje. Manjka ' ji le enotne garaže in popravljalnice, kar bi izdatno povišalo transportno sposobnost voznega narka. Izdatek za
trebovali vsaj en mesec dopusta. Io je že zaradi tega moralo biti, ker so ti včasih daleč Jcam potovali in so že na ladjah ln vlakih porabili 14* dni. Nerodno bi bilo, če bi take reči sedaj Pozabili!
Ljudje strmijo v človeka, ki Jim govori o tem in o naših pridobitvah. Tega nihče od naših poprej ni imel. Ne rod naših . .letov in ne dedov.
Te misli piše v ozadnju delavčeva roka ln bodo veljale Titu. Govornik je končal in On gre v ospredje:
»Tito, ki si prišel iz naših vrst m -=‘ nam čal pravico. Prejemamo tovariško in vračamo v zvestobi: z dneva v dan moramo Postati bolj vredni tega, kar nam je d ar, o ^ zaupanje in last. Velika stvar L to, ki * nismo dosbgli ne' pod cesarjem in ne P°d kraljem in ki jo tudi nikdar nc bi do. ^Sdi, če ne bi prišel Ti m Tvoja '-ojska!«
Ljudje so pritrjevali kakor le maionuaj.
Prišla je naslednja točka. Predsednik Je sporočil, da pošilja sindikat ;0v. 7.c. ®eta Kresnika, udarnika, na brezplačne okrevanje za 14 dni v letovišče, k' sl ga ^■°re sam zbrati. Obratu in vsem de lav. ,etn je znano, da je izpopolnil dva stroja, J4 je storilnost pri vsakem za 32')/V, večja.
va druga zgiedna tovariša pa prejmeta p°lovico vzdrževalnine.
Navzoči so ploskali in Kresniku je bilo prodno kot še nikoli. V za Ji egi ta v pre--hečenju se je smehljal tu prenrkai na «,.01u kakor otrok. In ko so potem po sc. 0'nku stopili k njemu in mu stisni h r-o-6 ’ ,ni 'vedel drugega povsoati kakor to, kovčega nima, da bi mogei odpo-
V zadnjih dnevih pa je doma p--šia žena do zaključka, da bo sama svetovala možu, da bi šel vsaj za jsem dni nekam na oddih. »Oh,« je vzklikn.ta pri seoi »saj sam je itak preveč starokopiten, da bi si kaj takega privošči,...« uccrka Lojzka je prikimala in skiep je bi; narejen: v soboto mu pove da je shranila pred tremi meseci njegovo nagrado. S.ett jc je takrat izročil njej za nabavo pot,eh,niti ropotij, kakor je to rekel in danes je verjetno mišljenja, ' da od tega ni ostalo niti dinarja več.
Ko je prišel Kresnik v pel ek zvečer od dela domov, je v kotu zapazil ko/čeg, ki si ga jo žena sposodila pri sosedu.
»Kaj že veš,« mu je ušio ob pogledu nanj.
»Kaj?« je skoraj prav tako preesneče-no vzkliknila žena.
»Za štirinajst dni me pošiljajo zastonj in kamor hočem so rekli. ,r
Kakor v ponedeljek, ko je ženi posedal, da bo dobil dopust, ga je tudi sedaj začudeno pogledala.
»Ja, je res hudič, če kar tako naenkrat, tako čez noč pride tako presenečenje.« je dejal in si prižigal cigareto. »In to že pojutrišnjem zjutraj. Saj sem se brami, pa ni nič pomagalo. Dva prideta pome.«
»že pojutrišnjem!« je vzkliknila žena In takoj pustila opravek. »Da bi človek kaj takega vsaj teden dni prej vedel, da bi lahko vse v miru pripravila...
Pa je. kljub temu bilo vse pravočasno pripravljeno. V nedeljo zjutraj se je Kresnik odpeljal na a v ej prvi dopust.
, vozni park 1 milijon 100 tisoč din je sicer velika vsota, toda služila bo svojemu namenu. V isto vrsto spada vprašanja nabave inventarja za zadružna oddajališča, ki so našla kakor gobe po dežju. Iz izdane vsote
1,500.000	din za ta ihventar se vidi, da je nakupovala že starejši in rabljeni inventar, ker bi sicer ta vsota za večkratno narasla. To je v glavnem karakteristika sedanjega položaja in razvoja ljubljanske Naproze.
Občni zbor sam pa je bil najboljši dokaz, da se zadruga zaveda važnosti svojega poslanstva, da se zaveda težav, ki jo na njeni poti čakajo, im pokazal je obenem tudi trdno zavest, da bo zadruga s požrtvovalnostjo premagala vse težave in izvršila svoje poslanstvo. Referati predsednika, tajnika in blagajnika so prav s tem, da so opisali vse dosedanje težave in tudi samokritično pre-motrili, kje je zadružno delo uspelo in kje ni, uspeli napraviti na vse navzoče najboljši' vtis. Predvsem nam je ugajal v predsednikovem referatu zplo pravilno začrtan odnos, ki mora vladati v zadrugi od strani vodstva do članstva in do zadružnega strokovnega kadra. Podčrtavanje demokratične vzgoje potom prepričevanja, diskusije in pospeševanje iniciative od spodaj — vse to so postulati tistih večnih sil ljudstva, ki predstavljajo gore. Odkritost samokritike glede posameznih napak bodisi pri vodstvu, bodisi pri strokovnem kadru ali članstvu, zlasti kritike glede nezadostne izgradnje revizijskega sistema, bo rodila izboljšave vsega zadružnega aparata.
Bilanca zadruge nam kaže, kje mora zadružno članstvo zastaviti delo, da se notranje votline v zadružnem sistemu izpolnilo. Vsota vplačanih deležev v znesku 3,143.000 din je v primeri z vrednostjo zaloge z dne 31. decembra 1945 v 'znesku 11,412.000 din odločno premajhna. Mi smo že svoječasmj v nekaj člankih zagovarjali načelo, da mora biti v dobri zadrugi krit obratni kapital iz zadružnih deležev in to mora bili tudi glavna karakteristika zadruge. V skrajnih posledicah je zadruga vedno last tistega, ki ii daje obratni kapital; neupoštevanje tega načela je po prvi svetovni vojni zelo kosilo delavsko konzumno zadružništvo. Sicer Je danes odnos zadružništva do države iz temelja spremenjen, toda navaditi se moramo v vseh ustanovah gospodariti s tistimi sieo-stvi, ki smo si jih sami poskrbeli. Kam ti prišla država in njene kreditne ustanove, če „ bi posamezni gospodarski sektorji in njihove ustanove samo jemale in ne tudi dajale? Država more dati posameznim gospodarskim postojankam odmerjeno višino kredita, ker tudi ona nima čudodelnega stroja, ki bi ji dajal sredstva brez omejitve. Tud; uredite mora pravično porazdeliti po potrebah in važnosti posameznih ustanov, in teh je na. stotine: obnova porušenega prometa, obnova porušenih domovališč, izgradnja industrije itd. itd.
Zadružni referenti v naših strokovnUi organizacijah morajo glede vplačevanja deležev storiti več, kakor so do sedaj stori!;. Naše strokovne organizacije so tako zelo z« fnleresirane na dobiern razvoju zadružništva, da se ne smemo strašiti nobenih težfv. kadar gre za pomoč zadružnim organizacijam. Pogumno moramo pojasnjevati njihove težave in se pogumno boriti proti vsem onim tokovom, ki poskušajo izkoristiti naravne težave, ki jih mora premagali zadružništvo.
Ne mislimo s tem hvaliti vse, kar je za-. družnega. pav če je d$bro ali slabo. Ml mo ..
pospeševati vsd, kar je dobrega, in odpravljati, kar je slabo. Toda nikoli se ne smemo postaviti v pozo sodnika, ki gleda s prekrižanimi rokami na borbo zadružništva in kritizira vse ono, kar ni uspelo, dočim sam ne pomaga premagovati stotine težav, ki jih je treba premagati.
Pred zadružništvom je še mnogo nalog. Od Naproz pričakujemo, da iim bo kmalu uspelo organizirati tudi potrebne produkcijske obrate v svojem delokrogu. Tukaj mislimo na popravljalnice čevljev, na ustanovitev potrebnih pekarn, mesarij in sličnih •obratov, ki se najbolje organizirajo po tej liniji. Težko si je tudi zamisliti dobre menze brež sodelovanja Naproz. Od Naproz pričakujemo, da bodo tako izpopolnile svoje obratovanje, da bodo njihova oddajališča vzor hitre postrežbe z dobrim blagom po solidnih cenah. Od njih pričakujemo sodelovanja pri novih stavbenih zadrugah, kjer bodo lahko dragocen svetovalec pri nakupovanju raznega materiala, pri nabavi notranjih oprem, pri organizaciji skupnih pralnic itd. itd.
Zato bomo o vseh teh zadevah še pisali in še apelirali na vse članstvo .strokovnih organizacij, zlasti na zadružne referente v posameznih odborih, da store, kar jim je mogoče v prilog pravilnega razvoja našega zadružništva.	F. Svetek.
Parada dela
v Ajdovščini
»Putnik« priredi v dneh 24. ln 25. avgusta množični izlet članov sindikalnih podružnic v Ajdovščini, kjer se bo vršila cb 'priliki zaključka Titovega tekmovanja »Fsiada dela« delovnega ljudstva Julijske kv<- jti-e.
Posebni vlaki bodo odhajali iz Ljub Jane v soboto 24. avgusta popoldne. Ura bo točno javljena v časopisju. V Postojni bodo udeleženci prestopili v kamione, Ki' jih bodo odpeljali v Ajdovščino, še isto popoldne se lahko izletniki udeleže koncerta pevskega zbora »Srečko Kosovela«, zvečer pa ljudskega rajanja. Ta večer bo pripravljen velik ognjemet.
Naslednji dan 25. avgusta bo vrsta prireditev ter sprevod »Parade dela«, popol. dne ob 13. uri bodo motociklistične dirke in neto na stadionu fizkulturni in kultur-no-prosvetni nastop. Po nastopu bodo razdeljene nagrade ln nato bo vsesplošno ljudsko rajanje.
Povratek iz Ajdovščinne bo 25. avgusta ob 19. uri s kamioni do Postojne, od tu z vlakom v Ljubljano.
Nekaj navodil;
Vsak udeleženec prejme izletnj znak kot vstopnico na vse prireditve. Poleg tega prejme blok bonov z vozovnico za vlak ln kamion s tremi boni po 50 lir, črisetlmi boni po 20 lir in petimi boni po 10 lir S temi bon; si bo vsakdo lahko k'- 'ril hrano in plačal prenočišče. Izletniki plačajo za blok odnosno za vse skupaj 235 dinarjev.
Udeleženci se prijavljajo po svojih rin-dlkoinlli podružnicah. Vsaka podružnica, katere člani se žele udeležiti izleta, naj dvigne pri »Putniku« formularje za prijavo. Formular izpolnimo s sledečimi podatki; Ime in priimek, dan rojstva, sta-
novanje in številka osebne Izkaznice. Podatke izpolnimo s pisalnim strojem in ne več kot za eno osebo v en predelek formularja. Izpolnjene formularje oddajmo pri »Putniku« najkasneje do sobote 17. avgusta do 18.30 ure. -Imena se v spisku ne smejr popravljati, niti prečrtavati.
Zamenjava blokov je nedopustna. Nspo-troreni boni se ob povratku zamenjajo za gotovino pri »Putniku«. Vsak izletnik naj Ime s. seboj osebno izkaznico. Prijave po določenem roku so izključene.
Kakšna mora biti sindikalna zastava
Večkrat prihajajo, na Glavni odbor ESZDNJ za Slovenijo vprašanja, kakšna naj bo sindikalna zastava. Tudi mnoge podružnice, krajevni odbori, pelo KMS-i naročajo sindikalne zastave, ki niso v duhu današnjega časa in' Ivi tudi ne upoštevajo obvezne sindikalne zastave. Ze drugi plenum Glavnega odbora ESZDNJ. ki se je vršil 1- aprila 1945- leta, je prinesel zaključek o sindikalni zastavi in emdikal-nem znaku, ki je obvezen za vse sindikalne organizacije v naši državi. Zato niti za, sindikalno zastavo niti za znak ne more priti v obzir nikakršna druga oblika.
Sindikalna zastava je- rdeče barve- V gornjem levem kotu ob kopju se nahaja Sindikalni znak, poteg znaka ali preko zastave je izpisano ime sindikalne organizacije. Za-*tava je dolga 2 m in široka 0 90 m-Izdelava in material za zastavo je poljuben. Kopje je 2 m dolgo ter se ga prav tako lahko poljubno uredi.
Opozarjamo ponovno vse sindikalne organizacije, da ne delajo nekih posebnih praporov, temveč da so zastave enake, kar jo tudi važno zaradi samih sredstev. Opazili smo namreč, da nekatere sindikalne organizacije trošijo precejšnja sredstva, za svoje zastave, medtem ko bi, če bi se držali sklepa o enotnih sindikalnih zastavah, bili stroški neprimerno manjši-
Glavni odbor ESZDNJ za Slovenijo-
F I Z K U
Pojasnila za ustanavljanje stanovanjskih
zadrug
Priprave za ustanavljanje stanovanjskih zadrug so do sedaj vršili zastopniki: Odseka za zadružništvo pri predsedstvu vlade LRS, zastopniki mestnih ljudskih odborov in zastopniki krajevnih medstrokovnih svetov iz Ljubljane, Jesenic, Kranja, Trbovelj, Celja in Maribora. Na več konferencah je bil predelan celoten jnaterial in sestavljena dokončna pravila za nove stanovanjske zadruge. Ta pravila so bila s strani našega Glavnega odbora Enotnih sindikatov razposlana vsem podružnicam, krajevnim odborom in KMS-oin.
Nadaljnji postopek pri ustanavljanju stavbenih zadrug je naslednji. Najprvo se ustanovi iniciativni odbor za ustanovitev stanovanjske zadruge in to v vseh krajih, kjer se stanovanjska zadruga namerava ustanoviti. Iniciativni odbor sestavljajo načeloma: krajevni Ljudski' odbor z enim zastopnikom. Napreza dotičnega kraja z enim zastopnikom, K MS ali krajevni odbor ali podružnica sindikatov-z enim zastopnikom in dalje se izvoli na zborovanju interesentov, katerega skliče sindikalni forum dotičnega kroja, tudi enega -Zastopnika. Ko je to delo opravljeno, gre iniciativni odbor takoj na delo. da zainteresira in popiše vse interesente, ki nameravajo pristopiti k stanovanjski zadrugi in vse ustanove, ki .so pripravljene sodelovati, nakar se bo sklical ustanovni občni zbor, na katerem se ho izvolil upravni in nadzorni odbor novo ustanovljene stanovanjske zadruge. To je v glavnem postopek pri ustanavljanju stanovanjskih zadrug. Pri tej priliki bi opozorili še na lozadevne članke, ki so izšli v »Delavski enotnosti«, »Ljudski pravici« in »Poročevalcu« v tej zadev.i in na natančni študij tozadevnih pravil. Kjer hi želeli še kakšne podrobnejše informacije o stanovanjskih zadrugah, naj se obrnejo preko tajništev Zvez na zadružnega referenta pri Glavnem odboru ESZDNJ za Slovenijo.
L 7 U R A
Fizkultura —
množično gibanje
Letošnji fizkulturni praznik Je bil y Sovjetski zvezi zopet proslavljen qa izredno svečan način. Bila je t0 manifestacija zdravja, lepote in mladosti, zdravega hotenja zdravega ljudstva, ki ima v svoji fizkulturi sigurno jamstvo za svojo bodočnost. Časopis »Trud« je zapisal v zletnih dneh besede Stalina, naslovljene vsem fizkuliur-nikem Sovjetske zveze. Med drug m je Stalin dejal:	»Da danes praznujete .tako
mogočno svoj fizkulturnj dan, je zasluga boljševiške partije in sovjetske vlade. Ker so sindikati zajeli’ v fizkulturi široke plasti ljudstva, je v Sovjetsk; zvezi zrasla generacija ljudi, zdravih, močnih in polnih življenja,- ki stalno dvigajo moč in ugledi sovjetske dežele in kj bodo znali ubraniti svojo rodno zemljo pred vsakim neprija-teijsjdm napadom.
Te besede Stalina jasno izpričujejo dejstvo, da so sindikati tista množična- organizacija, ki mora imeti glavno besedo pri fizkulturni vzgoji širokih n-nožic, da so sindikati tisti, katerim pripada glavna vzgojna paloga. Fizkultura. mora postati sestavni del vse kulturne vzgoje našega delavca. Fizkultura bo vzgojila človeka, da bo vsestransko izvežban in zaradi vsestranske izvežbanosti svež in spočit. Moč-n in svež bo imel' pri delu uspehe, z lahkoto bo dvigal' norvnč. Dvig vsestranske usposobljenosti pr; delu in pa stalna pripravljenost za obrambo svoje dežele, to so nujne posledice pravilne fizkulturne vzgoje. Pravilno usmerjena fizkultura ne "oo vzgajala specialistov1 v posameznih panogah; to ni njen pravi namen- Pokazat,} sposobnosti v vseh panogah, doseči vsestran- ' sko usposobljenost — to je naloga zdrave fizkulture. Naporpo jdelo utrudi mišice in iih napolni s škodljivimi snovmi. Enostranska vadba tudi utruja; _ raznovrstna vadba telo spočije, sprosti mišice škodljivih -utrujajočih izločin. Ee trka fizkvltura bo v pomoč pri delu in bo vzgojila nov tip človeka.
Marsikgo si bo zastavil vprašanje, zakaj
so prav sindikati tisti, k;, naj prevzamejo nalogo fizkulturne vzgoje? — Sindikati so organizacija- našega delovnega ljudstva, gonita,} motor vsega življenja tudi izven delavnic; sindikati usmerjajo politično in kulturno delo. Ker je fizkultura sestavni del kulturnega delovanja, je jasno, da morajo sindikati prevzeti vodstvo tudi v fizkulturi. Zaradi tega je naravno, da so ravno sindikati tisti, ki morajo prevzeti odgovornost, da bo fizkultura pravilno -izpolnila svoje naloge. Sindikati so jamstvo, d# bo postala fizkultura last širokih plast; delovnega ljudstva.
Tekmovanje za „ZRBš“
Fizkultuma zveza Jugoslavije, je razpisala tekmovanje za »ZREN« (za republko naprej). To bo tekmovanje, kjer bo vsakdo pokazal svoje sposobnosti, ne šemo v eni panogi,, temveč v splošni vadbi, tekih, sko-. kih, plavanju, smučanju, maršu itd. Tekmovanje za »ZREN« je podlaga vsestranski fizkulturni vzgoji. Tekmovanje za »ZREN« ni omejeno na dno leto, temveč bo trajalo desetletja, bo stalen vsakoletni progrem fizkulturnega tekmovanja. Generacije, ki bodo prihajale za nami, bodo vs ';■> leto znova tekmovale zfL fizkulturni znak. Tekmovanja za fizkulturnj znak bedo podlaga in pa garancija, da se bo vse naše f:zkul-turho gibanje razvijalo po pravilni in zdravi liniji jn omogočalo, da bomo izrazil} vse naše sposobnosti. Nihče sj ne bo mogel 'pridobiti značke samo z enim, pa četudi najvišjim rezultatom. Postavljene so norme v vseh tekmovalnih disciplinah, ki jih bo mogoče doseči 1?, če bo te stanovalec marljivo in sistematično vadil. Pravi smisel tekmovanja bo dosežen zopet le, če bo množična udeležba. Tu je pa zopet delavstvo tisto, ki se mora polnoštevilno odzvati in pristopit; fe.,tekmovanju za znak »ZREN-3-«. Prav tekmovanje za znak »ZREN-a« je Jaitn-stvo. da bo fizkultura dala sadove,, ki jih pričakujemo: zdrav rod, ki bo dvigal moč in ugled naše dežele, da bo zrasta generacija zdravjh in močnih Uudj. Ivan Kosec
Tako delajo v Sovjetski zvezi
E. Serebr6,:	jJJ jfCIOVSkCm MUlfU
i Maksima Gorkega
Na lepi, prostorni, v tišini stranske ulice Frunzenskega okraja Moskve osamljeno stoječi hiši, visi velika steklena tabla m na tem izvesku je napis:
»Klub delavcev splošne prehrane — Maksim Gorki«.
Ob večerih je v dvoranah kluba,- v njegovih sobah in kabinetih, v čitalnici ln knjižnici polno ljudi. To so peki, kuharji, pomivalke in strežniki iz gostiln in menz,-Tu moreš poslušati zanimivo predavanje, videti igro, čitati sveže časnike, igrati šah in damo, ali pa samo sedeti v prijetni sobi ob prijateljskem razgovoru. Vsak večer je v klubu koncert ali kino, če ne celo gledališka predstava. Za mladino pa je posebej še plesišče.
Klub ima ime po velikem ruskem pisatelju Maksimu Gorkem. S tem je delavstvo splošne prehrane hotelo poudariti svoje spoštovanje do enega najbolj priljubljenih ruskih pisateljev, ki je s tako pozornostjo in ljubeznijo predstavljal v svojih spisih ljudi dela. Isti čas pa je delavstvo hotelo počastiti spomin svojega velikega sobrata po poklicu. Saj je znano, da je Maksim Gorki nekoč tudi pomival in izpiral posodo na volž-kem parniku »Dobrij« in delal pri pekih. To dobo svojega življenja je opisal v znameniti povesti svojega življenja »V ijudjah« in še driigtid.
Upravnik kluba Vjačeslav Sambuhdvski mi je povedal, da delavci splošne prehrane la pisateljeva dela posebno radi Utajo; pa tudi drugi njegovi spisi imajo pri bralcih vednp, dober uspeh. To priča razstava, ki jo je priredila knjižnica tega kluba.
Na velikem, lepo prirejenem odru so raz-
stavljena dela Maksima Gorkega in poteg njih so nekateri podatki o delavcih in delavkah, ki jemljejo knjige v tej biblioteki. Kuharica Jekaterima Smalčva je v zadnjem času prečilala nad dvajset raznih spisov Maksima Gorkega. Kuhar Ani s im Selkunov pa je zadnje leto prečital nad trideset stvari Gorkega in poslušal vrsto predavanj o delu pisatelja. Tudi beležke o drugih bralcih so podobne. Na razstavi je ugotovljena zanimivost, da je vseh trideset izvodov povesti »Mati«, ki jih ima knjižnica, vedno v rokah. Čitalelji stalno in vse bolj sprašujejo po delih Gorkega, da mora knjižnica vsak mesec kupovati nove izvode.
Zanimanje in privrženost delavstva za Maksima Gorkega pa se izraža tudi drugače in ne samo s tem, da imajo njegove knjige največ bralcev ...
Dramatski krožek, je priredil za desetletnico smrti velikega pisatelja predstav: »Vassa Žeieznova«. Upravnik kluba po umetniški strani, Aleksander Kasjdnov, je takrat povedal, kako so pripravljali igro:	.
— Naš krožek se je dolgo pripravljal za ta težki komad: Preden smo začeli z delom, smo poskušali s posameznimi odlomki. Sitali smo na odru tudi druge reči Gorkega, da so si naši krožkovci prilastili krasni, slikoviti jezik in njegov cesto preneseni pomen. Šele potem smo začeli z vajami. Sedaj- imamo že tri igralke za vlogo glavne junakinje »Vasse Železnove«.1 One bodo igrale to vlogo zaporedoma. Že zdaj smem reči, da bo imela predstava uspeh in da bo ,to dostojno počaščenje spomina ob desetletnici smrti velikega pisatelja.
i
GLAS NAŠIH DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV
IZ MARIBORA
Mariborski železničarji, skrbijo za onemogle tovariše
Vprašanje naših upokojencev je eno zelo perečih vprašanj, kateremu posveča ljudska oblast mnogo pažnje in je z izdanjem okvirnega zakona o socialnem zavarovanju storjen velik korak naprej.
Potrebe svežih moči pri obnovi domovine so vedno večje in mladi delavci zamenjujejo stare in onemogle, ki zaslužijo pokoj, I)a bi, pomagali tem našim starim tovarišem v času. ko še ni rešeno vprašanje pokojnin, so delavci in nameščenci delavnic državnih železnic v Mariboru žrtvovali dve dnevnici, ki zneseta skupaj skoro pol milijona dinarjev- S tem denarjem bo za prvo silo poma-gano tovarišem, ki so odšli v pokoj in bodo predvidoma že do konca tega meseca upokojeni. Delavci in nameščenci v delavnicah so s svojim dejanjem pokazali veliko razumevanje do svojih delovnih tovarišev, istočasno pa je bilo železniški upravi omogočeno, da je na izpraznjenih mestih zaposlila okrog 60 novih delavcev in nameščencev, ki
so se včuili iz raznih taborišč, ali pa so demobilizirani borci Jugoslovanske armade.
Poleg te velikodušne akcije so delavci in nameščenci zbrali še sredstva za skromno zakusko, ki so jo priredili upokojencem v prostorih Nabaviialne zadruge. Slavnosti so prisostvovali zastopniki sindikalne podružnice v delavnicah, delavska zaupniki, predstavniki mariborskega Mestnega ljudskega odbora. krajevnega odbora Zveze železničarjev in tajništva iz Ljubljane. Vsi govorniki so poudarjali težnjo naše ljudske oblasti, da se čimprej pravilno uredijo delavske pokojnine in pa zaupanje naših delavcev in nameščencev. da bo to vprašanje rešeno v splošno zadovoljstvo našega delovnega človeka. — Iz vrst upokojencev se je v imenu vseh zahvalil kovač tov. Pregelj, ki je dejal, da s tem, ko gredo v pokoj, ne bodo prenehali z aktivnstjo pri delu za obnovo, temveč bodo po svojih močeh delovali na svojem terenu izven železniških obratov.	R. S.
IZ HRASTNIKA
Steklarji nam pišejo
Tehnična zmogljivost, steklarne stalno narašča. Že v stanj Jugoslaviji je bilo znano, da so delavci hrastniške steklarne eni izmed najbolje organiziranih in da je bila že; takrat, v času jugoslovanskega terorja, njihova strokovna organizacija' ena najbolj razvitih. Prav ta visoka razredna in nacionalna zavest, ki je temeljila v trdni strokovni organizaciji, je vodila htfast-nižke steklarje, da so se v času okupacije - uipomo borili proti nemškim osvajalcem ih se aktivno udeležili narodno osvobodilnega boja. Eni so odšli v partizansko vojsko, marsikateri delavec, ki je delal dema na te.enu, pa je bil ustreljen alj od v nemška koncentracijska taborišča.
Ko je prejšnji podjetnik uvidel, da bodo morali Nemci zapustiti naše kraje, je dal že v januarju 1945 pogasiti vse peči, da bi na ta način za daljši čas preprečil Obratovanje steklarne, ki jo je ob prihodu partizanov prevzelo v svojo oblast ljudstvo. Konstrukcija pečj za taljenje stekla se namreč vsied ohlajanja zruši in potrebna so temeljita popravila, preden so zopet sposobne za obratovanje. — Od januarja 1045 do osvobtioditve so morali vsi delavci in delavke brez izjeme kopali strelske jarke, ki naj bj ubranili prodiranje Jugoskr vanski armadi. Ko so se Nemci umikali z naše zemlje, so stari delavci, ki niso bili sposobni nositi orožje, v tem . kritičnem trenutku dobro izvršili svojo nalogo in ©čuvali tovarniške objekte in material pred popolnim uničenjem.
Prva skrb po osvoboditvi je bila, da »e Čim prej in za Vsako ceno pripravi vsaj ena peč za obratovanje, da bi se moglo takoj začeti z izdelovanjem najpotrebnejših steklarskih provievodov, ki so bili tako zelo potrebni najširšim ljudskim množicetn. Pri delu za obnovo steklarne se je.pokazala spet tista visoka razredna zavest in sposobnost tovarišev, bi so z vsemi silami začeli popravljati, zidati, čistiti in urejevati tovarniške objekte in naprave, ki j ih je prejšnji lastnik namtnema zanemarjal do razpadanja. Uspeh ni izostal. Že po dveh
• • •
in pol mesecih neumornega del-a je bila prva peč popravljena za obratovanje- Takrat je vojaška oblast demobilizirala skoraj vse borce steklarje-specialiste, tako da je bila zasedena tudi druga, peč, ki je zagorela v oktobru lanskega leta.
Velike težave smo imeli zaradi pomanj-fam,a premoga in le z največ,jim varčevanjem smo mogli obe pači obdržati v obratu. Sindikalna organizacija je dnevno posredovala da smo dobili potrebno količino premoga, istočasno pa se je z vsakim dnem zmanjševala zaloga prepotrebnih surovin. Zmanjkovalo je kremenčevega peska, ki smo ga pred vojno uvažali iz češke in Nemčije, 'kot nadomestek smo uporabili pesek z Dolenjske, ki se po.kvaliteti ne more meriti s češkim, vendar pa bi brez njega ne mogli obratovati.
Se vedno je zelo pereče vprašanje črepinj, saj potreba teh že pred Vojno ni bila krita, s kontingentom v Jugoslaviji dobljene 'količine, temveč je bil potreben uvoz iz Avstrije in Italije. Zato naj vse množične organizacije poskrbijo, da sc neuporabne črepinje ne bodo zametavak, ampak naj se pridno zbirajo za našo steklarno, ki jih bo s pridom uporabila za izdelavo novih predmetov.
Kljub vsem težavam tovarna že od vsega začetka, ko se je začela obnavljati in obratovati, neprestano beleži naraščanje tehnične zmogljivosti, ki je v avgustu 1945 znašala 35 %>, v novembru 50 %, v maju letos 60 %, v juliju pa že 80 %>.
V prvomajskem tekmovanju smo se hrastniškj steklarji zelo potrudili, da bi dosegli kar najvišjo proizvodnjo in s tem zadostili potrebam in povpraševanju po naših proizvodih, istočasno pa je naš interes, da te proizvode kar najbolj pocenimo in izboljšamo. Tako smo v mesecu m-apcu presegli proizvodni načrt za 4,4%, v aprilu za 4,29*/o, v maju za 11,2 %, v juniju pa za 13,1 %. Z enakim delovnim poletom nadaljujemo tudi v novembrskem tekmovanju. Uspeh ne izostaja in proizvodnja se še naprej stalno dviga.
IZ RAJHENBURGA
Taka delamo v elektrarni
Visoko se dviga naša elektrarna nad Raj-henburgom in življenje pri nas se razvija v vseh smereh z velikim poletom. Vsi delavci in nameščenci smo organizirani v sindikatu. Naša podružnica šteje 127 članov. Tedensko, se vršijo od borove seje, sestankov članstva, ki so vsakih štirinajst dni, pa se vsi polnoštevilno udeležujemo in tesno sodelujemo z upravo podjetja, s katero sporazumno rešujemo vse tekoče probleme.
. V elektrarni smo na lastno iniciativo organizirali vajeniško šolo, v kateri si 18 vajencev širi znanje iz matematike, geometrije, shojeslovja in elektrotehnike. Sedaj se bo pouk podaljšal za eno uro tedensko; v tej uri se bodo vajenci politično izgrajevali; spoznali bodo potek narodno-osvobodilne borbe, zgodovino družbenega razvoja, novo ekonomijo in načrtno gospodarstvo, da bodo tako lahko postali takšni delavci, kakršne potrebuje nova Jugoslavija.
V Novembrskem tekmovanju bomo čim boli zmanjšali lastno uporabo električne
energije, mazil, sode za čiščenje vode itd. V okviru tega tekmovanja prispfevamo vsak teden zaslužek ene ure za mladinsko progo Brčko—Banovici. Iz podružnične blagajne smo za razne socialne podpore izdali 45.000 dinarjev. Prav tako smo z denarno podporo pomagali stavkajočim delavcem v Trstu in čopi A.
Elektrarna Rajhenburg je sedaj prešla v okvir Državnih elektrarn Slovenije. Delavci z zadovoljstvom sprejemamo dejstvo, da prehaja industrija v roke ljudstva, saj bo v načrtnem gospodarstvu zrasla trdna hrbtenica naši bodoči težki industriji, ki je. važen faktor za boljšo bodočnost. Da bo naše gospodarstvo kmalu postavljeno na trdne temelje, bomo tudi delavci, ki delamo na polju elektrotehnike, katera igra važno vlogo pri ustvarjanju novega državnega gospodarstva, storili vse, rila bo naš delež za korist skupnosti kar najbolj popoln.
Kovačič Ivan.
IZ LJUBLJANE
Na dopustu v Vrnjački banji
Kako sem bila presenečena, ko ..me je nekega dne tajnik sindikalne podružnice v Vevčah obvestil, da sem določena za 14 dnevno bivanje v delavskem počitniškem d-cmu »Mirka Tomiča« v Vmjačkl banji! Tako nepričakovano je prišlo to obvestilo, da sem bila čisto izneoadena.
Takoj sem poiskala kraj na zemljevidu in progo, ki veže Beograd preko Kraševca z Vrnjačko Banjo. Nikdar še nisem bila
v Beogradu in nikdar še nisem tako daleč potovala z vlakom, tako da me je po pravici povedano potovanje res malo skrbelo.
Ko sem se prihodnji dan namestila v vlaku in se seznanila- s tovariš; iz Hrvatske in Srbije, ki so potovali v Zagreb in naprej v Beograd, sem videla, da je moja skrb popolnoma odveč. V razgovoru z njimi sem dobila vsa pojasnila, ki sem jih potrebovala za potovanje. V prijetnem razgovoru s sopotniki Hrvati" in Srb; mi je neverjetno hitro minila sicer precej dolga pot. V Beogradu sem prestopila na vlak. ki pelje preko Kruševca v Vrnjačko Banjo. Z menoj se je peljalo več tovarišev udarnikov, ki so tudi potovali na počitnice v dem »Mirka Tomiča«.
Izstopili smo na končni postaji Vrnjak. Zdravilišče je oddaljeno štiri kilometre od postaje. Pred kolodvorom je stala dolga vrsta izvoščkov. Lahko bi se peljala z vozom do počitniškega dema, pa me je lepa okolica tako prevzela, da sem se odločila, da grem peš in si med potjo natančneje ogledam kraj. kjer bcm preživela svoj
prvi dopust v življenju. Ljudje so bili neverjetno prijazni z menoj. Spraševal; so me, odkod prihajam. Povedala sem, da sem iz Slovenije in da sem delavka v papirnic; Vevče.
Da ste videli moje začudenje, ko sem prišla do počitniškega do-ma »Mirka Tomiča«. Lepa velika zgradba je to z mnogimi zračnimi balkoni, Id er lahko v udobnih pletenih stolih čitaš, se sončiš ali uživaš hlad večernih in jutranjih ur ;n se pogovarjaš s tovariši, ki so prišli cti vseh stran; z raznih obratov v Jugoslaviji. V razgovoru z njimi so se naše' misli cesto povračale nazaj v tovarno. Mncgo zanimivega sem izvedela iz teh pogovorov in po pripovedovanju spoznala obrate in delo v njih, za katere niti vedela nisem, da obstojaj 0.
Notranjščina je -izredno, lepo opremljena. Sobice z dvema posteljama so lepo in okusno urejene. Na. miz; me je pozdravila vaza lepih, syežih rož. Ko sem odložila svojo prtljago, -so me tovariš; spremili v skupno jedilnico k večerji. Seznanila sem se tam s tovariši, ki so prišli v počitniški dom pred menoj, jn se še dolgo pogovarjala z njimi,
i Ko sem bila v partizanih, so nam v težkih časih govorili, kako bo v svobodi le-po in kako bo ljudska oblast poskrbela za pridne*delovne roke. Nikdar pa s; nisem mislila, da bo to mogoče že prvo leto v svobodi,. in to v državi, ki je bila tako hudo prizadeta v vojni.
Vsak dan nam Je prinesel novih izpre-memb i-n doživetij. Pričakovali smo nove tovariše, se z njimi seznanjali in se poslavljali od njih, ki so odhajali srečni in odpočiti nazaj v svoje tovarne, da. povedo še ostalim tovarišem, kako plačuje naša nova ljudska -država- delo pridnih rek.
Ničesar nam ni manjkalo v našem počitniškem domu. Hrana je bila izvrstna, zabave je bilo dovolj in hitro so minuli dnevi počitnic. Med tem časom,, ko sem bila tam na počitnicah, smo priredili manifestacijo za Trst. Spominjali smo se svojih tovarišev, k; se bore za najosnovnejše
pravice, medtem ko mi že uživamo sadove naše borbe. Še z večjim navdušenjem sem po končanih počitnicah odšla zopet na svoje delo, da doprinesem vsaj majhen delež k obnovj porušene domovine in na ta način k srečnejši bodočnosti vseh delovnih tovarišev.
Moje prve počitnice v življenju pa m-i bodo ostale vedno v spominu in ne bom pozabila ostalih tovarišic in tovarišev iz raznih krajev Jugoslavije, s katerimi smo skupaj preživljati lepe dneve odmora,
Mojškerc Marija.
Železniški pevski zbor Ljubljana s slovensko pesmijo v Tolminu
Naši pevej so si postavili v tekmovalni program nalogo, da bodo ponesli našo pesem tudi v severni kot naše Primorske, v puntarski Tolmin- Krajevn; odbot* * * * v ZZPDNJ je podprl to 'željo in v soboto 3. avgusta nas je opoldanski vlak potegnil na Gorenjsko in v Bohinjski kot. Po kratkem pregledu naših potnih dovoljenj nas je objele tema bohinjskega predora in takoj nato smo se v Podbrdu pozdravili z našimi znanci ki vršijo službo v coni B. Zapeli smo si Prešernovo »Zdravljico«. Vrstile so se postaje Hudajužina, Grahovo, Podmelec. — naši člani in članice so opazoval; do l m o, ki še vedno nosi nešteto sledov težkih borb NOV, partizani smo obujal; spomine, kako smo brodili preko reke Bače in hodili čez progo med Sv. Lucijo, Podmelcem in Tolminom.
Železniška postaja. Sem prihaja material za obnovo Čepo-vana, Lokev, Otlice, Predmeje, Tribuče in drugih znanih partizanskih vasi. Zastopnik SIAU-a nas je sprejel' na postaji in povabil na kamiona, ki sta nas potegnila s postaje p/ro-ti Soči- Zaradi doline v Dofolarjih je Soča. piri Sv, Luciji podobna majhnemu jezeru z ono opalno-modro barvo, ki je lastna le Soči. Od daleč nas pozdravlja sivi Krn. partizani gledamo visoke planine, kjer je bila stara avstrijska meja in kjer smo hodili, ko smo prihajali iz Benečije na Tolminsko ter nad Tolminom bredli Sočo.
Na glavnem trgu Tolmina nas je čakalo presenečenje. Trg je bil poln pionirčkov, mladine in odraslih,' slišali so se pozdravni klici, dež cvetja se je vsipal na nas, tolminska dekleta so nas okitila z rožamL Zbrali smo se na trgu. Predsednik SIAU je v imenu vseh Tolmincev izrazji veselje nad obiskom in željo, da bi nas naša pesem se še bolj povezala z njimi. Naši pevci-so zaipel; v pozdrav »Mi vstajamo«. Ko se je začelo mračiti, smo napravili. še kratek izprehod po Tolminu, ob pol devetih pa smo nastopili na odru lepe in velike dvorane kina »Soče«. Množica, ki je napolnila dvorano do zadnjega kota, nas je navdušeno pozdravljala. Iz pozdravnega nagovora predsednika SIAU je dihala topla domačnost in v vseh nas so ponovno zablestele besede maršala Tita, ki je dejal, da se naša borba za Primorsko nadaljuje in ne bo končana prej, dokler ne bo zadnj--slovenski človek ^družen s svojo materjo — našo novo Jugoslavijo.
V to razpoloženje medsebojne povezanosti in v narodno-osvobodilni borbi prekaljenega bratstva je zadonela Radovana Gobca partizanska »Pesem o svobodi«, nato Kozi nova »Naša vojska« in partizanska puntarska »Zlomimo bič«, »Gremo v Korotan« ;n Vilharjeva balada »Matija Gubec«. V drugem, delu koncerta smo peli »Vipavsko«; pred očmi vidimo, kako se »Zrelo žito« priklanja, valovi in težko čaka srpa ža-njice. _ Zasanjano se sliši »Luna sije«, krepka' in zanosna pa j-e »Zdravica« s preroškimi besedami našega- velikega Prešerna. Nato objame peslušalce žalost deklice, ki hodi »V Rute« na grob svojega ljubega, borbeno zadeni »Soči«, ki poziva svoje ijud-stvts naj gre za svobodo v boj, nežna je beneška narodna pesem »Barčica«, s pesnikom tolminskih hribov S. Gregorčičem zahrepenimo in s; želimo »Nazaj v planinski raj«. — V tretjem delu vprašujemo »Kaj t; je deklica?« in zapojemo »Pesem o materi« po besedilu M. Gorkega, katero je sfccmponiral naš dirigent Herij Svetel. Proti koncu programa se še enkrat spomnimo Koroške s pesmijo "'»Tam kjer teče bistra Žila«, zanosno zapojemo rusko pesem veslačev na Volgi »Ej uhnem«, nato rusko pesem o deklici in brezi ter tatarsko »Ej Aslamčej«. Spored smo zaključili s pesmijo gor iškega slavčka »Naš narodni dem« z vzklikom »Bog živi vse Slovene, pod streho. hiše ene!«
* * •
Naslednje jutro smo obučudovaili discipliniranost in dobro organizacijo prostovoljnega dela tolminske mladine, ki je tečno ob šestih zjutraj z zastavami in orodjem koraka,la na delo.
Pred odhodom smo na pokopališču -počastili spomin borcev, ki so padli v narodno osvobodilni borbi in se prisrčno poslovili od gostoljubnih in postrežljivdfa Tolmincev.
Zadovoljni smo bili s svojo tekmovalno obvezo, da ponesemo našo .pesem v Tolmin. Zelo nas je razveselila številna udeležbas na, koncertu, saj so nekateri tovariši prišli iz hribovskih vasi po šest ur psš. da bi slišali slovensko pesem ;m pozdravili brate in sestre jz Slovenije. Tesno smo se povezali s Tolminci in odnesli s seboj nepozabne vtise, zato jim s , tega mesta kličemo: »Tovariši, na svidenje po priključitvi!«
Toporiš Ivan
Iz svobodnih gozdov smo dobili domačo surovino
V Račah smo praznovali! Krajevna ljudska oblast, vse množične organizacije, predvsem pa sindikalna podružnica tovarne »Pinus« — Rače so poskrbele, da se je slavnostna otvoritev prve destilacije domače borove smole čim lepše praznovala. — Posebno je pri tej prireditvi prišla do izraza tesna povezava delavca in kmeta v vasi Rače pri Mariboru. Vaščani so za ta pomembni praznik pokazali mno^o razumevanja s tem, da so lepo okrasili .svoje hiše in pomagali pri izdelavi raznih k delu in napredku vzpodbujajočih parol in parol, ki so omenjale borbo naših tovarišev v Trstu in Primorju.
Našo prireditev so poleg ministra za delo tov. Toma Brejca poselili tudi predstavniki drugih ministrstev, ljudske oblasti, Glavnega odbora ESZDNS, mariborskega KMS-a in drugih podružnic.
Mali pionirček je s prisrčno -ecitacijo pozdravil tovariša ministra in ostale zastopnike oblasti z ginljivimi besedami »Poglejte tovariši, te naše male roke, male so, a pri obnovi domovine hočemo delati tudi mi, kolikor bo v naših močeh«.
Mladinski pevski zbor iz Rač je v pozdrav zapel pesmi »Vstani mladina« in »Naša vojska«, zbor malih harmonikarjev pa je zaigral nekaj narodnih pesmi.
Minister za delo tov. Tomo Brejc se je v prisrčnih besedah zahvalil za topel sprejem, ki jasno postavlja ga laž reakcionarno propagando, češ,, da naše ljudstvo ni zavedno. Dejal je, naj bi ti krivi apostoli dnaes prišli v Rače in se prepričali, kako naše ljudstvo ljubi Titovo Jugoslavijo, čestital je delavcem in vodstvu tovarne na
doseženih uspehih, ki so velik korak naprej v naši gospodarski osamosvojitvi in izgradnji naše nove ljudske industrije, obljubil je vso pomoč pri delu in pozval na nadaljnje medsebojno tekmovanje.
Pomočnik ministra za kmetijstvo je naglasil naše dosedanje uspehe v borbi za našo gospodarsko samostojnost in omenil uspehe, ki smo jih dosegli v borbi proti gospodarskim represalijam nekaterih za-padnih reakcionarnih krogov. Dalje je poudaril velik pomen pogodb, ki jih je naša država sklenila s prijateljsko Poljsko, Češkoslovaško in Albanijo. Cilj našega dela mora biti, da bomo vse surovine in produkte naše države izkoristili tako, da bo ostal zaslužek našega dela doma.
Po končanih govorih je tov. Koroša Radovan povabil navzoče v 11 km oddaljeni gozd na Ravnem polju, kjer se že nekaj mesecev vrši poizkusno smolafjenje, ki ga. vodi eden prvih pobornikov ideje za uvedbo smolarjenja v domačih gozdovih tov. inž. Sotošek. Goste je pozdravil tov. inž. Sotošek i-n gozdar tov. Šprah. — Tovariša sta potem gostom razkazala način "dela. Na stotinah borov je bila skorja narezana, pod zarezami pa so viseli lončki, označeni s pripombami poizkusov. Gozd je bil lepo okrašen z zastavicami in napisi: »Tudi gozdni delavci-smolarji tekmuje, mo«, »Industrija potrebuje borovo smolo«-itd. V okusno okrašeni, iz neotesanih borovih debel sestavljeni smolarski hišici pa je bilo razstavljeno orodje, ki se uporablja pri pridobivanju smole.
Po ogledu poizkusnega smolarjenja na Ravnem polju so gostje prisostvovali prvi
Izdaja Glavni odbor Enotnih strokovnih zvez delavcev In nameščencev Slovenije. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 2 S-II., tel. št. 45-58. Odgovorna urednica: Baši n Boža.
destilaciji domače borove smole, ki se je izvršila na prostem po poteku procesa normalne destilacije. Tu je goste pozdravil obratovodja tovarne tovariš dr. Ditrich Bogdan, nakar se je pričela destilacija. Kmalu je iz destilacijske naprave pritekel prvi terpentin iz domače borove smole.
Popoldne je mladina priredila nogometno tekmo, ki jo je odigrala z mladino iz Slovenske Bistrice. Ob 16. uri pa se je v dvorani zgodovinskega gradu Rače pričela kulturna prireditev. Igralska družina tovarne »Pinus«—Rače je s sodelovanjem igralcev iz Rač igrala dramo Janeza Dre-va, upravitelja železarne Štore »Marta«, ki prikazuje trpljenje našega ljudstva pod okupatorjevim terorjem. Predstavi, ki je dobro uspela, je prisostvoval tudi tovariš Drev, ki je v kratkih besedah objasnil motive in pomen drame. Igralska skupina je dobila za svoj trud polno priznanje občinstva. — Po predstavi je sindikalna podružnica »Pinus« priredila v parku raškega gradu zabavo, na kateri so člani sindikalne podružnice ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo v Ljubljani učinkovito v slovenskih narodnih nošah izvajali narodne plese.
šele pozno v noč so se ljudje razšli, zavedajoč se, kako pomemben je za nas tak praznik.
F. T.
IZ IDRIJE
FD „Postcjna“ je ponotmo premagalo FD „Eudcrja‘( iz Idrije
Nedeljska nogometna tekma med Idrijčani in Postojnčani za prvenstvo v Vzhod, noprimorskem okrožju ni prinesla presenečenja. Gostoljubni Idrijčani, katerim je šlo za to, da popravijo poraz, katerega so doživeli na domačem igrišču pri zadnjem srečanju z najmočnejšim moštvom tega tekmovanja, so svojo nalogo le delno izpolnili.
Postojnčani, ki se vidno popravljajo od tekme do tekme, so na tujem igrišču pokazali res lepo igro in le svojemu dobremu vratarju" se morajo Idrijčani zahvaliti, da nis0 doživeli še večjega poraza.
Tekme za prvenstvo se bližajo koncu. F. D. »Postojna«, ki je siguren prvak, mora odigrati še eno tekmo s F. D. »Ajdovščina«. Kljub temu, da Postojnčanom nihče resno, ne ogroža prvega mesta, vlada v Postojni za tQ tekmo veliko zanimanje. Postojnčani bodo poizkušali s čim večjo goi-differenco popraviti svoj nedoločni izid pri zadnjem srečanju, ki ni odgovarjal dejanskemu ' razmerju moči.
Ako pregledamo rezultate iz zadnjih treh tekem za prvenstvo, ugotovimo, da so Postojnčani zabili v treh tekmah 29 golov, d očim sami niso prejeli nobenega. Lahko si pač mislimo, da so bolj slabi iz-gledi za ugoden rezultat F. D. »Ajdovščina«, ki bo na prihodnji tekmi igralo na tujem igrišču.
Dr. Pavlič Mairjan
S POHORJA
Pionirski miting pr? koči
F .D. Železničar
V režiji Krajevnega odbora Zveze železničarjev je visoko na Pohorju, v koči FD »Železničar« na letovanju 30 otrok iz Ljubljane in Maribora, ki uživajo vse dobrote na šega Pohorja. Po nekaj tednih bivanja na
Pionirji pojejo »Hej Slovani«
Pohorju so dne 4. avgusta ti pionirji polnih telesc, okroglih lic in nasmejanih obrazov izvajali posamezne točke v programu svojega mitinga, ki je v vseh ozirih zeio dobro uspe.l
Oder je bil napravljen v planinskem stilu iz desk in smrekovega lubja ter okrašen z lepo peterokrako zvezdo, sliko maršala Tita in svežim zelenjem. — Program je bil zelo pester; pod vodstvom majhnega pionirja, iti je temperamentno vodil, pevski zbor, so najprej zapeli pesem »Naprej«. Sledil je govor, recitacije in zopet pevski zbor, kvintet, so-lospev itd. Na odru so nastopali sami majhni pionirji, nikjer nisi videl odraslega človeka in vendar je potekalo vse v najlepšem redu. Pionirji' so prejeli za svoja izvajanja vse priznanje od strani delavcev, k.i so s prostovoljnim nedeljskim delom opravljali pripravljalna dela za postavitev novega doma. Izletniki, ki so prišli na nedeljski oddih, pa tudi tamkajšnji domačini so' bili navdušeni nad lepim programom.
Naši otroci,'ki si v počitniških kolonijah krepijo telo in duh, se bodo vrnili domov z nepozabnimi spomini na lepe dni in bodo vedno znali ceniti žrtve naših delavcev in nameščencev, ki jim v novi Jugoslaviji omogočajo prijetno razvedrilo in počitek, da bodo mogli v novem šolskem letu doseči lepe uspehe in da bodo nekoč postali pravi mojstri svojega dela.	R. S.
OBJAVA
V zvez; z našo objavo v prejšnji številki Delavske enotnosti glede 75 °/o popusta za skupinska potovanja na morje dodajamo sporočilo Glavnega odbora Jugoslavije, da je Zvezno ministrstvo za promet dovolilo isti popust tudi aa vse one primere, če se na primer organizira skupina v Mar ib or iL a se kot udeleženec prijavi tudi nekdo ^ drugega kraja, na' primer iz Marenberga. V tem primeru vel.ia_ 75 °/o popust tudi za potovanje d etičnega, iz Marenberga v Maribor.
Glavni odbor za Slovenijo-
— Tiskarna »Slovenskega poročevalci