Celje - skladišče D-Per 581/1977 5000000299,2 VRELCI Leto V. — Št. 2 (45) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Februar 1977 GLAVNI DIREKTOR ALOJZ LIBNIK KRAIGHERJEV NAGRAJENEC ZDRAVILIŠČU ROGAŠKA SLATINA PODELJENA ČASTNA DIPLOMA Predlog Zbora delegatov za podelitev nagrade Borisa Kraigherja v letu 1977 je sprejet — glavni direktor Libnik Alojz je to nagrado prejel ob slovesni podelitvi 4. januarja letos na Gospodarski zbornici v Ljubljani. Istočasno je bila tudi Zdravilišču kot delovni organizaciji podeljena častna diploma za uspešno gospodarjenje in razvijanje samoupravnih odnosov. V počastitev tega izjemno pomembnega dogodka je bila za dne 11. januarja sklicana svečana seja Zbora delegatov. Na slovnostni seji Zbora delegatov je predsednica Ha- lužan Anica ob čestitkah nagrajencu informirala člane in povabljene predsednike delavskih svetov temeljnih organizacij, predsednike osnovnih organizacij sindikata in ZK ter člane strokovnega sveta, preko njih pa celotni kolektiv, da je bil na seji tega organa v septembru preteklega leta sprejeti predlog za podelitev Kraigherjeve nagrade, ki je bil v Vrelcih že v celoti objavljen, osvojen in nagrada podeljena. Kot predstavnik Zbora delegatov je poleg glavnega direktorja prisostvoval svečanosti ob podelitvi tudi dr. Istenič Milan, da je prevzel častno diplomo za Zdravilišče. Na seji je ob priložnost- nem govoru poudaril, da ima nagrajenec posebno delovno in družbeno politično obogateno pot. Bil je aktivni borec in organizator NOB, sekretar in član okrajnega in občinskih komitejev ZKS, predsednik Občinske skupščine Šmarje, poslanec Zvezne skupščine, delegat v Zboru občin in predsednik Zveze naravnih zdravilišč Slovenije. Slavljenčeve osebne zasluge na različnih področjih se odražajo tudi v številnih odlikovanjih, ki jih je prejel, med njimi značko OF Slovenije, medaljo zaslug za narod, medaljo za hrabrost, red dela s srebrnim vencem in red za vojaške zasluge z zlatimi meči. Dosežki pri uresničevanju ciljev Zdravilišča in poglabljanju samoupravnih odnosov, ki so trajnejšega pomena, so vplivali na afirmacijo Zdravilišča ne samo v ožjem regionalnem območju, temveč v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, ugled pa si je Zdravilišče pridobilo tudi na inozemskem zdraviliško turističnem tržišču. Z nenehnim snovanjem, proučevanjem problematike, zavzetostjo pri izvajanju akcij za gospodarsko rast in razvoj samoupravljanja je nagrajenec odločilno vplival na dosežke v Zdravilišču združenih delavcev. Zato je rezultate gospodarjenja delovne organizacije povsem upravičeno smatrati tudi kot njegove osebne zasluge. Potem, ko je dr. Istenič v zgoščeni obliki povzel obrazložitev predloga za nagrado, je dejal, da bi bil njegov poizkus zgoščenega, skopega in morda celo pomanjkljivega prikaza dela in uspehov nagrajenca, nepopoln, če ne bi dodal še njegove lastnosti, da je kot glavni direktor ostal delavec med svojimi delavci in še več, da je ostal človek. Zmeraj si je vzel čas, da je prisluhnil težavam delavcev, rad svetoval in pomagal. Prav gotovo je tudi njegova zasluga, da so bili zdravi in pošteni medčloveški odnosi, ki pogojujejo uspeh vsake delovne skupine, na visoki ravni in posebej značilni za zdraviliški kolektiv. Ob zaključku je dr. Istenič poudaril pomembno dejstvo, da so na svečani podelitvi nagrad najvidnejši družbeno politični delavci tovariši France Popit, Andrej Ma- Častna diploma, ki je bila podeljena našemu Zdravilišču za uspešno gospodarjenje in razvijanje samoupravnih odnosov. VRELCI S poslovanjem smo lahko zadovoljni (Nadaljevanje in konec) REORGANIZACIJA KOMERCIALNE SLUŽBE Glede vprašanja prodaje smo se prvič sestali na strokovnem svetu v ožjem sestavu skupaj s komercialno službo. Pripravili smo predlog nove organizacije te službe, tako da smo jo razširili še za tri delavce. Istočasno smo se dogovorili, da direktor komerciale s sodelavci pripravi predlog, kako si zamišlja prodajo v prihodnjem letu. Nato smo 11/10, po tem, ko smo predhodno dobili na moj poziv predloge dn pripombe k predlogu bodoče organizacije prodaje, ki ga je pripravila komercialna služba, od vseh članov strokovnega sveta, ki po praksi ali teoriji poznajo to problematiko, obravnavali njihova mnenja. Predlogi posameznikov so bili zelo dobri ter so močno dopolnili predlog komercialne službe. Pred začetkom seje sveta smo imenovali komisijo v sestavu tov. Lojen, Tepeš in Kem, ki je nato na osnovi pismenih predlogov pripravila naslednje zaključke (istočasno bom pri vsakem povedal, kako daleč je izvršitev): 1. Potniški tereni se povečajo od sedanjih 6 na 8. Poleg tega se osnuje skladišče za ambulantno dostavo v Rogaški Slatini. Subpotniki ostanejo še naprej, s predlogom, da se v 'večjih potrošniških centrih njihovo število še poveča. 2. Potnikom naj se prepove istočasno zastopstvo dveh firm. 3. Stimulacijo potnikov je treba zgraditi tako, da bo dana možnost prejemkov za preko-plansko prodajo. 4. Ambulantno dostavo iz Rogaške Slatine moramo organizirati kot samostojno službo, ki bo organizacijsko in disciplinsko spadala pod komercialo. Delo je v teku in bo organizirana s 1. 1. 1977. 5. Skupno z vodstvom TOZD 2 se 'vzpostavi in izobrazi ustrezna skupina delavcev sovo-začev, ki bodo sposobni prodajati in prevzemati blago in embalažo ter kot predstavniki Zdravilišča izpolnjevati dokumentacijo. Delo je v teku in bo opravljeno v mesecu decembru. 6. Precej razprav na strokovnem svetu je bilo o učinkoviti in bolj informativni reklami oz. propagandi. Zato je bil dan predlog, da je potrebno za dosego tega cilja anga- žirati tudi zunanje institucije. Posebno vlogo pri teh pa mora dobiti tudi naša lastna zdravstvena služba. Stvari so v teku, komisija za propagando je pripravila program, ki ga bo uskladila z raziskavami, ki so naročene pri Zavodu za tržna istraživanja Zagreb. 7. Glede na vse večjo zahtevnost tržišča moramo prej ko slej organizirati ustrezno službo za razvoj in napredek po konceptu marketinga. 8. Se naprej se moramo zavzemati za čimprejšnjo razširitev asortimenta. Glede prodaje v Nemčiji naj se pripravi strokovna primerjava Do-nat vode z vodo iz Mergen-theima. Primerjava je že napravljena. 9. Izdelati analize gibanja prodaje min. vode na jug. tržišču, za toliko let nazaj, kolikor so dosegljivi podatki. Naloga je v teku. 10. Napraviti analizo izvrševanja obveznosti iz pogodb o poslovnem sodelovanju oziroma združevanju sredstev z našimi poslovnimi partnerji. Analiza je napravljena. 11. Ker se transport še vedno odvija po zastarelem sistemu, naj se napravi študija paletizacije. Študijo pripravlja tov. Kolar Edi v popoldanskem času. V okviru izdelave plana za leto 1977 je potrebno izdelati plane stroškov posameznih aktivnosti v smislu navedenih predlogov in drugih nalog prodajne službe z namenom upravičenosti posameznih ukrepov. Zato so zadolženi določeni nosilci nalog v sodelovanju s plansko službo. Vse službe v delovni organizaciji pa morajo nosilcem nalog nuditi v okviru svojega delovnega območja vso potrebno pomoč. To so osnovni ukrepi, ki smo jih pripravili za izboljšanje prodaje. Pri tem mislim na zadržanje prodaje vsaj na sedanji stopnji, kar ne bo lahko glede na padec potrošnje in širjenje proizvajalcev. DELOVNA ZAVEST IN DISCIPLINA Močno sem prepričani, da so to ukrepi dobri in da bo le dosledno izvrševanje teh predlogov z dopolnjevanjem novih, skupaj z nadaljnjim raziskovalnim delom, rodilo uspehe. Veliko več pa bomo morali narediti kot doslej na osveščanju ljudi, tako v prodaji, še posebej pa v proizvodnji. Saj je znano v svetu, še posebej pa velja to pri nas v sistemu samouprave, da le z zavestnim delom lahko dosegamo uspehe. Če se v določeni sredini premalo poslužujemo institucij družbenopolitične vzgoje in informiranosti, se moramo zatekati k drugemu protislovnemu sredstvu, to je disciplinskim ukrepom, ki v današnjem času ne morejo biti v ponos TOZD. Saj je znano, da so ti ukrepi le kratkotrajni in dajo le na-■videzni privid reda. Tu bodo morali odigrati pomembnejšo vlogo: družbenopolitične organizacije, še posebej sindikat, kadrovska služba in vodstveni delavci. Zato smo med ukrepe za zboljšanje prodaje dali tudi izobraževanje. Seveda pa to ne velja le za SDS in TOZD 2, ampak za vse Zdravilišče. Prav tako bomo morali biti pri sprejemanju novih sodelavcev v našo organizacijo bolj pazljivi. Tudi tu bo morala biti bolj prisotna kadrovska služba, ki bo s predhodnim razgovorom s kandidatom ter z zbiranjem informacij lahko predložila samoupravnim organom v TOZD sprejem. Le na ta način se bomo lahko obvarovali tistega skromnega %> delomrznežev in ignorantov samoupravljanja, ki netijo nemir in povzročajo slabo voljo med veliko, veliko večino res pridnih zavednih delavcev — upravljalcev. Pri vprašanju fiz. prometa sem praktično orisal problematiko skupnih služb in TOZD 1-2, ki nudita svoje storitve oz. proizvode zunanjim partnerjem. Zaradi racionalnosti sem se zadržal le na kritičnih točkah in dobrih strani nisem omenjal, čeprav tudi teh ne zmanjka. Iz istega vzroka se tudi ne bom spuščal v razčlenjevanje dela v TOZD 3, ker se je proti moji volji razprava že itak zavlekla. Za TOZD 3 lahko rečemo na kratko le to, da je v tem letu napravil korak naprej v organiziranosti svojih služb ter krepitvi medsebojnih razmerij med TOZD. (Nato so bili podani osnovni podatki o finančnih rezultatih, ki so vsebovani v poročilu o seji Zbora delegatov.) Če te podatke le na hitro pogledamo, vidimo, da so najbolj porasle pogodbene in zakonske obveznosti v indeksu 130 in os doh. 121 ter stroški materiala 'indeks 104. Ostali se gibljejo v mejah celotnega dohodka. Na prvi pogled pa je zelo kritičen ostanek dohodka, saj je indeks 30”/o. Vendar moram poudariti, da temu botruje sistem obračuna, povečane obveznosti iz dohodka — to so obresti iz kreditnih pogodb, povečana amortizacija in močno povečana 'investicijsko vzdrževalna delavnost, ki beleži 'indeks kar 431. Z drugimi besedami, če celotni dohodek ne bi bil obremenjen z nakazanimi poviški in sistem obračuna lanskega leta. bi ustvarili enak čisti dohodek kot leto poprej. INVESTICIJE V -investicijski dejavnosti v tem letu zaključujemo v glavnem dela. ki smo jih pričeli leto poprej. Seveda pa tudi letos te n;so majhne, saj smo predvideli za to loto zopet 3-miliiardno investicijo, ki pa v celoti ne bo realizirana. N a j pomembne j ši je vsekakor zaključek o pridobivanju in Koliko smo opravili v obdobju januar-december 1976 1976 1975 Index ZDRAVSTVO: Zdravniški pregledi 36.342 35.567 102 Kopeli 164.913 171.979 95 Postopki 36.667 41.173 89 HOTEL: Nočitve skupaj 280.918 288.047 97 Nočitve h. Donat 54.658 50.249 108 Nočitve ost. hoteli 226.260 237.798 95 Nočitve dom. gosti 177.824 175.438 101 Od tega na dr. str. 88.225 91.157 96 Nočitve tuji gosti 103.094 112.609 91 Stavilo gostov skupaj 29.480 29.387 100 Število gostov h. Donat 7.383 6.498 113 Število gostov ost. hot. 22.097 22.889 96 Število domačih gostov 20.822 19.495 106 Od tega na dr. str. 4.436 4.702 94 Število tujih gostov 8.658 9.892 87 Od tega: Avstrija 4.722 4.896 96 Italija 1.860 2.569 72 Nemčija 1.545 2.028 76 Ostali 531 399 133 NOČITVE PO NARODNOSTI: Avstrija 62.216 56.956 109 Italija 17.005 22.390 75 Nemčija 20.621 30.668 67 Ostali 3.252 2.595 125 RESTAVRACIJE: Iztržek hrane po naročilu 4,276.215,50 4,610.239,70 92 POLNILNICA: Polnitev min. vode in ninerjev 29,392.860 34,216.525 85 Prodaja min. vode in rinerjev 29,133.592 33,952.550 85 Donat 11,813.184 12,586.618 93 Tempel 17,109.071 21,150.922 80 Rinerji 211.337 215.010 98 Polnitev C02 1,753.765 1,696.186 103 Prodaja C02 1,753.460 1,697.921 103 EFS. distribuiranju plina C02. To investicijo nam je uspelo v zelo kratkem času realizirati z veliko zavzetostjo vodilnih in drugih delavcev SDS, ter TOZD 2 in 3. Realizacija te 'investicije bazira na programski študiji, ki jo je pripravila delovna skupina, katero je vodil tov. Tepeš. V njej so sodelovali še tov. Ozim, Ogrizek, Coh, Lojen in Putanec. Ista skupina je pripravila tudi študijo za BP. Na osnovi tega smo v oktobru 1973 vložili pri raziskovalni skupnosti prošnjo za kreditiranje teh razvojnih nalog in sicer za predračunsko vrednost daljinskega cevovoda za plin 4,350.000 in za BP 8,859.000. Obe nalogi sta bili osvojeni in istočasno zagotovljeni krediti pri LB, kakor tudi lastna sredstva, že v letu 1974. Tako s te strani ni bilo nobenega zadržka, da z BP ne bi mogli na trg že v letu 1975, tako kot smo predvideli. Nastopale so sicer manjše težave s kakovostjo proizvoda, vendar bi se bile tudi te rešile. Ovira pa je nastopila, ker po tehniki investicija za C02 ni bila realno planirana, saj se je končni predračun od predvidenega povečal kar za 3-krat. Sedaj smo bili tisti, ki smo prti-bavljali finančna sredstva, kakor tudi organi upravljanja postavljen pred dejstvom ali se odločiti za eno investicijo, jo dokončati, ali pa nobene izpeljati. Če se odločimo za prvo varianto, za katero, za C02 ali BP? Po burnih razpravah na vseh nivojih, od delavcev in njihovih organov v polnilnici do vodilnih in strokovnih delavcev ter organov upravljanja na nivoju Zdravilišča, smo se odločili za COL>. BP pa so bile po skupni odločitvi odložene. Sedaj se je začela prava borba za preusmeritev sredstev iz dveh na eno pri vseh, ki so dali sredstva. Z razumevanjem le teh smo z osebnimi in nato pismenimi prošnjami dosegli kanalizacijo sredstev v investicijo co2. Odločitev je bila vsekakor pravilna, kar potrjujejo tudi že prej obravnavani pokazatelji. Zato so nerazumljive razprave, ki se pojavljajo v določenih krogih predvsem v TOZD 2 in komerciali, zakaj še nimamo BP, nerazumljive predvsem zato, ker o odločitvi BP in o dajanju prednosti investiciji COo ni odločal nihče izven nas. to je tudi tistih, ki danes postavljajo to vprašanje, pač pa je bila ta odločitev skupna, ki j e tudi na več mestih zapisniško dokumentirana. Za BP je sedaj vse pripravljeno in upamo, da bomo uspeli z uvoznim dovoljenjem. V lanskem letu pa si iz fi-nančno-ekonomskih razlogov obeh investicij nismo smeli privoščiti. Ko s strokovnimi službami pripravljamo predloge za samoupravne organe, moramo imeti vedno pred očmi celoten kompleks problemov, nri čemer tudi na osebne dohodke in druge prejemke, kateri vplivajo na standard zaposlenih (stanovanja, dopusti, Sprejem v čast nagrajencu Lojzetu Libniku DAN PO SVEČANI SEJI ZBORA DELEGATOV ZDRAVILIŠČA, 12. JANUARJA T. L„ STA TUDI OBČINSKA SKUPŠČINA ŠMARJE PRI JELŠAH IN NJEN IZVRŠNI SVET PRIREDILA V HOTELU DONAT SPREJEM V POČASTITEV KRAIGHERJEVEGA NAGRAJENCA LOJZETA LIBNIKA, GLAVNEGA DIREKTORJA ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA Na sprejem povabljenim in prisotnim predstavnikom družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, delovnih in temeljnih organizacij ter njihovih samoupravnih organov ter drugih organizacij in organov v občini je spregovoril predsednik Izvršnega sveta Franc Mlaker. Ko je orisal pomen in namen nagrade Borisa Kraigherja, je slavnostni govornik povedal naslednje: »Ni moj namen naštevati vseh elementov, ki so bili na osnovi sklepa o ustanovitvi Kraigherjevih nagrad odločilni pri ocenjevanju utemeljenosti za podelitev nagrade tov. Libniku. Vse to je bilo na široko publicirano v sredstvih informiranja. Prav tako pa večina prisotnih pozna delo tov. Libnika kot gospodarstvenika in izkušenega ter predanega družbenopolitičnega delavca. Kljub temu želim poudariti nekatera dejstva, ki so in bodo imela tako za kolektiv Zdravilišča kot za družbenopolitično skupnost trajen pomen za perspektivo in dvig kvalitete dela te gospodarske organizacije v naši občini. Dolgoročni razvojni program Zdravilišča, ki daje poseben pomen stalni krepitvi kadrov in materialne osnove kolektiva, bo ob doslednem uresničevanju tega programa garant socialne varnosti delavcev samih in pomemben dejavnik v ustvarjanju dohodka družbenopolitične skupnosti. Velika kvaliteta Libnikove-ga vodstvenega dela je nedvomno v prizadevanju za kadrovsko krepitev in organizacijo dela tega kolektiva, ki npr. na področju zdravstva dosega zavidljive uspehe in dviga storitve zdraviliških uslug na evropski nivo. Na področju ostalih gospodarskih dejavnosti Zdravilišča pa s svojimi metodami dela vzdržuje neke vrste stalno napetost v nemirnem iskanju novih poslovnih, organizacijskih in samoupravnih oblik delovanja. Izredna vitalnost tega kolektiva se kaže v živahni investicijski dejavnosti v preteklih letih, saj ne mine poslovno leto, da ne bi ta delovna organizacija prišla pred banko z večjim ali manjšim elaboratom za nekaj novega ali za izboljšanje starega. Prav takšno intenzivnost je možno ugotoviti na področju raziskav in inovacij, s čemer se kolektiv Zdravilišča uspešno vključuje v prizadevanja naše družbe za vzpodbujanje te dejavnosti. Poslovno in gospodarsko vitalnost kolektiva pa prevevajo stalna in vztrajna iskanja ustrezne samoupravne organiziranosti in odnosov, ki bodo delavcu — ustvarjalcu omogočili aktiven položaj pri ustvarjanju in razpolaganju z dohodkom. Ekspanzija Zdravilišča v preteklem srednjeročnem obdobju, ko je v tej delovni organizaciji našlo novo zaposli- Kraigherjev nagrajenec Alojz Libnik tev nad 100 delavcev, ima izreden pomen za prizadevanja naše družbenopolitične skupnosti za hitrejši gospodarski razvoj. Za hitrejši gospodarski razvoj, ki mora sloneti prav na takih zdravih temeljih, kjer z vztrajnim delom na izboljševanju kvalitetnih kazalcev gospodarjenja vlagamo vse napore za razširjeno reprodukcijo, povečevanje zmogljivosti, ki mora zagotavljati perspektivo in možnost zaposlovanja nove razpoložljive delovne sile. Prizadevanja in vključevanje v dogovorjene orientacije gospodarske politike za hitrejši gospodarski razvoj manj razvitih območij je bilo pri podeljevanju nagrad posebej omenjeno. To je toliko bolj aktualno za našo občino, ki smo ena manj razvitih občin v SRS in ki smo v dosedanji aktivnosti za hitrejši gospodarski razvoj območja spoznali, da lahko največ store prav kolektivi, ki so tu in ki z lastnim iskanjem in odrekanjem prispevajo k hitrejši gospodarski rasti in s tem tudi večjemu družbenemu in osebnemu standardu vseh občanov. Prav tov. Libnik in kolektiv Zdravilišča sta reševanju širših problemov družbene skupnosti posvečala veliko pozornost pa naj gre za KS, občino ali širšo družbenopolitično skupnost. Zaradi teh kvalitet tov. Libnika osebno, ko je ves čas po vojni opravljal pomembne družbenopolitične funkcije, je prejel tudi številna priznanja. Vsi družbenopolitični dejavniki v občini cenijo delo tov. Libnika in uspehe celotnega kolektiva. Uspehi in priznanja tov. Libniku so priznanje vam vsem, so priznanje celotni družbenopolitični skupnosti občine Šmarje. Kraigherjeva nagrada za izjemne gospodarske dosežke, ki se že drugič podeljuje direktorju iz naše občine, je dokaz in priznanje, da kljub kazalcem o gospodarski nerazvitosti občine kot celote, dosegamo pomembne uspehe. S takim delom posameznikov in kolektivov, ki ga nagrajuje sklad Borisa Kraigherja, bo možno storiti hitrejši korak v napredku gospodarjenja, samoupravnih odnosov in gospodarskega razvoja občine. Želim, da bi bila Kraigherjeva nagrada velika vzpodbuda vsem gospodarstvenikom naše občine. Želim, da bi bilo osebno prizadevanje nagrajenca in delo kolektiva za vzgled tudi drugim. Iskrene čestitke tov. Libniku v imenu skupščine, izvršnega sveta dn družbenopolitičnih organizacij občine Šmarje z željo, da bi pri svojem delu še naprej dosegal takšne uspehe. Prav tako čestitam celotnemu kolektivu Zdravilišča za, dosežene uspehe, ki smo jih veseli vsi in jih cenimo. Želim, da bi bila podeljena nagrada direktorju in diploma kolektivu vzpodbuda za naprej.« VRELCI VRELCI INVESTICIJE V LETU 1977 INVESTICIJSKE NALOŽBE SO BISTVENI SESTAVNI DEL NAŠEGA SREDNJEROČNEGA PLANA ZA OBDOBJE 1976—1980 IN LETNIH PROGRAMOV URESNIČEVANJA PETLETNEGA PLANA. KAJ PREDVIDEVAMO NA TEM PODROČJU V LETU 1977? V decemberski številki Vrelcev je bil v naslovnem članku obdelan količinski program planiranih delovnih nalog, omejeno globalno število predvidenih delovnih ur in opisno prikazane tudi nekatere potrebne naložbe in ureditvena dela za hotelsko-restavracijski del temeljne organizacije Zdraviliška dejavnost. Enake planske naloge in izhodišča so sprejeli zbori in samoupravni organi tudi v drugih temeljnih organizacijah. S tem je opravljeno veliko dela, žal pa kljub dobri volji nismo uspeli dokončati še precej potrebnih del in usklajevanj, da bi bil izdelan in po ustreznem postopku samoupravno sprejet celoten planski elaborat, kot ga določa naš samoupravni sporazum o združevanju (Podrobneje o planih in planiranju smo pisali v 2. in 3. lanski številki našega glasila). Tudi predloga programa investicij in virov njihovega financiranja za prihodnje leto še nismo mogli dokončno sestaviti, je pa že precej izoblikovan in bo predložen v obravnavo konec januarja ali v začetku februarja. Vzrokov, ki so nam preprečevali hitrejšo izdelavo, je več. Glavni je na strani virov sredstev, saj bomo šele ob sestavi zaključnih računov in razdelitvi ostanka dohodka dokončno vedeli s kakšnimi sredstvi bomo v letošnjem letu razpolagali. Ob istem času bo opravljen tudi obračun stroškov naložb v letu 1976. Za nekatere potrebne investicije še tudi ni znana potrebna višina sredstev in jih bomo bržčas morali oceniti. Po zakonskih predpisih o planiranju moramo vsaj enkrat letno preveriti kako izpolnjujemo postavljene planske naloge in sprejeti potrebne ukrepe za uspešno izpopolnjevanje. To velja vsekakor v celoti tudi za plan investicij in njihovo financiranje. Ob sprejemanju programa naložb za leto 1977 bomo zato morali pregledati izpolnitev investicijskih na- log v letu 1976 ter planiranje za tekoče leto vsklajevati s petletnim planom ob upoštevanju nerealiziranih nalog v lanskem letu. V našem srednjeročnem planu smo predvideli investicije za vsako TOZD posebej in zbirno za delovno organizacijo v okvirnih zneskih. Skupna investicijska vlaganja, vključno z vračili najetih posojil ter obveznimi posojili in združevanji sredstev po raznih sporazumih naj bi znašala preko 193 milijonov din. Letni program (plan) za leto 1976 je predvideval za osnovna in stalna obratna sredstva, za odplačilo posojil in oročitve 37,411.000 din. Od tega naj bi bilo 13,090.000 din zunanjih posojil, ostalo pa vse lastna sredstva temeljnih organizacij. Planirane naložbe so bile v glavnem skladne s srednjeročnim planom, vključena ni bila (zaradi pomanjkanja sredstev) le nabava nove telefonske centrale in nakup skladišča v Zagrebu. Predvidene investicije smo v glavnem realizirali, nismo pa uspeli uvoziti strojne opreme za brezalkoholne pijače in je zato ta postavka plana v celoti še nerealizirana. Ponovno jo bomo vključili v program za leto 1977 v upanju, da bomo že lani obljubljeno uvozno dovoljenje kmalu tudi zares dobili. Po tem nekoliko širšem uvodu poglejmo predvidevanja o investicijah za leto 1977. Kako so potekale priprave in kako bo izdelan program (plan)? Čeprav je znano in nesporno, pa vendar ponovimo, da so investicijska sredstva le v temeljnih organizacijah in jih na nivoju delovne organizacije, torej Zdravilišča, ni. Tudi investicijski krediti se, čeprav najeti v imenu Zdravilišča, vodijo v TOZD, ki upravlja s sredstvi, financiranimi iz kredita ter odplačujejo iz sredstev TOZD. Nosilci plana so tako edino TOZD. Prav tako vemo, da so potrebe po novih investicijah vedno večje kot razpo- ložljiva sredstva. Vemo tudi, da bomo mnogo hitreje napredovali, če bomo investicije realizirali po vrstnem redu nujnosti in ekonomske upravičenosti ter si zato medsebojno denarna sredstva posojali in seveda tudi vračali, kot smo to zapisali v samoupravnem sporazumu o združevanju. Tako smo delali tudi že doslej in v planu za leto 1976 smo točno prikazali, koliko katera TOZD drugi posoja in koliko združuje za skupne zdraviliške investicije, kakor tudi za vračilo posojil za skupne združene investicije. Tako nameravamo prikazati povsem čiste odnose tudi v planu za leto 1977. Ob takih izhodiščih smo temu primerno ravnali pri izdelavi predlogov potrebnih naložb in predvidenih sredstev. V vsaki temeljni organizaciji, v delovni skupnosti skupnih služb in za skupna sredstva (vrelci, cevovodi idr.) so zbrane in finančno ocenjene potrebne naložbe in razna plačila, za celotno Zdravilišče pa so ocenjena bodoča razpoložljiva investicijska sredstva iz vseh virov. Ker so, kot vedno, sredstva manjša kot potrebe, smo prvotne potrebe v postopku usklajevanja med temeljnimi organizacijami že delno skrčili, povsem pa še potreb in sredstev nismo uskladili. To bo (nujno) opravljeno, ko bo, kot je že spredaj rečeno, znan ostanek dohodka po zaključnem računu za poslovne sklade, neporabljena sredstva iz lanskega leta in ocenjena višina po zakonih in sporazumih obveznih vezav in združevanj sredstev. V letu 1977 bomo imeli zraven lastnih sredstev na razpolago že odobrena kreditna sredstva za program brezalkoholnih pijač, tran-šo posojila za program CCh ter predvideno posojilo za adaptacijo — modernizacijo hotelskih objektov (Stros-smayerjev dom, Boč, Ljubljanski dom). Po zakonskih predpisih o pospeševanju manj razvitih področij v SRS smo dobili v preteklem letu bonifikacijo obresti od in dela posojila za hotel Do-najetega posojila za cevovod nat v skupnem znesku ca 3,000.000 din. Približen obseg investicijskih sredstev — brez ostanka dohodka in neporabljenih sredstev iz leta 1976 — bo naslednji: 13,500.000 din 3,000.000 din 2.800.000 din 5.100.000 din Lastna sredstva: Amortizacija osnovnih sredstev Bonificirane obresti Rezervirani del dohodka iz leta 1975 za neusklajene terjatve, prenešen v letu 1976 v poslovne sklade Rezervirana lastna sredstva za program »Brezalkoholne pijače« Sprostitev lastnih obratnih sredstev z najetjem kredita za stalna obratna sredstva pri programu »Brezalkoholne pijače« 4,500.000 din 28.900.000 din 9.490.000 din 800.000 din 5.500.000 din 15.790.000 din 44.690.000 din 8.280.000 din Tuja sredstva (posojila) Neporabljeni kredit za program »Brezalkoholne pijače« Tranša kredita 1977 za program »Modernizacija distribucije COz« Predvideni kredit za modernizacijo hotelskih objektov Skupno približno razpoložljiva sredstva Za odplačilo glavnice posojil za osnovna in stalna obratna sredstva, najetih v prejšnjih letih, moramo rezervirati Osebne dohodke nam bo izračunaval računalnik V začetku lanskega leta smo uvedli obračun osebnih dohodkov v bruto zneskih in izkazovanje posameznih prispevkov, ki jih vsak posameznik daje interesnim skupnostim. S pisarniško mehanizacijo, ki jo imamo za tak obračun na razpolago, nismo imeli sreče in vsem so nam bolj ali manj znane težave, s katerimi se redno bori oddelek za obračun osebnih dohodkov, da nam jih izračuna in pripravi bolj ali manj pravočasno. Že dosedanji predpisi, še bolj pa Zakon o združenem delu, nam določajo še dodatne obveznosti o evidencah osebnih dohodkov in o dajanju mesečnih in letnih pregledov vsakemu posameznemu delavcu. Nismo več majhen delovni kolektiv in glede na pestrost in dokajšnjo zapletenost obračunov za posamezne delovne skupine vsem tem nalogam »peš« nismo več kos. Pri naših sedanjih materialnih in kadrovskih možnostih ni realno predvidevati, da bi si mogli sami omisliti boljše, popolnejše in sodobnejše mehanografske priprave, a brez njih ni mogoč pravočasen in popoln obračun. Zato smo poiskali drugo možnost, to je sodelovanje z večjo delovno organizacijo, ki že ima visoko me-hanografijo — računalnik in preizkušen računalniški program. V polnem teku so priprave, da nam najbližja taka delovna organizacija, to je EMO Celje, v svojem elektronskem računskem centru vsak mesec opravi tisti del obračuna, ki ga lahko računalnik naredi namesto človeka. Pri taki obdelavi ne dobimo iz računalnika le obračunane osebne dohodke in izpisanih nekaj sto prenosnih nalogov, marveč še celo vrsto dodatnih pregledov in obraču- nov, letne podatke za napoved davka itd. Nismo edini, ki se je obrnil na EMO, že nekaj let koristi več celjskih delovnih organizacij usluge tega ERC, osnovno delo pa ima seveda z vsemi drugimi meha-nografskimi obdelavami za lastno delovno organizacijo. Računalnik je zaposlen leto in dan v treh izmenah tako, da so za nas našli proste zmogljivosti le v času od 20. do 30. v mesecu, prvič pa v februarju letos. Prilagoditev temu terminu narekuje potrebo, da spremenimo mesečna razdobja, za katera bomo v bodoče obračunavali osebne dohodke in dan izplačila, to je prejema »bona«. Te spremembe bodo gotovo ugodno sprejete, nekaj posebnosti bo le ob prvem prehodu v februarju. Poglejmo te novosti. Glavna je izplačilni dan. V prihodnje bomo prejemali osebne dohodke (bon) zadnji delovni dan v mesecu, ali morda, če bo nerodno sosledje (proste) sobote in nedelje, ko SDK ne dela, prvi delovni dan v naslednjem mesecu. S tem bo marsikomu izpolnjena želja imeti »plačo« takoj v začetku meseca, ko je treba plačati celo vrsto stalnih izdatkov (stanovanje, mleko, časopise itd.). Seveda ni mogoče zadnji dan v mesecu obračunati osebnih dohodkov za cel tekoči mesec, torej tudi za sam izplačilni dan. Zato bomo kot obračunski mesec vzeli čas od 15. prejšnjega meseca do 15. tekočega meseca in, kot rečeno, osebne dohodke za tak obračunski mesec izplačali (z bonom) zadnji dan v tekočem mesecu. Za tako obračunsko obdobje bomo obračunali kal-kulativne osebne dohodke in razne dodatke (za delovno dobo, stalnost, nočno delo, nedeljsko delo itd.), do- čim bomo učinek obračunali in vključili v izplačilo koncem meseca za pretekli koledarski mesec. Tako bo v bodoče učinek izplačan praktično pol meseca prej kot doslej, kar najbrž ne bo neugodno sprejeto. Prilagoditev zmožnostim računalnika, ki dopušča le 100 različnih vrednosti delovnih mest, je narekovala strnitev le-teh v grupe in sicer tako, da se vrednosti od 1 do 9 zaokrožijo na 10. Na primer, vrednost delovnega mesta po analitični oceni 601 ali 609 se zaokroži na 610 in analogno tako pri vseh delovnih mestih. Tudi te spremembe bodo verjetno ugodno sprejete. Nadomestila za bolezenske dopuste v breme skladov zdravstvenega zavarovanja in porodniški dopust bodo vključeni v obračun in v izplačilo konec meseca za pretekli mesec. Enako bo s plačilom dežurstva, s kilometrino šoferjev in so-vozačev, z avtorskimi honorarji in z drugimi posebnimi izplačili. Začeli bomo s februarjem, za januar bo obračun še na dosedanji način. Potreben je poseben »prehod« zaradi že omenjenega novega obračunskega obdobja od 15. do 15. Ta prehod bomo opravili tako, da bomo prvič »dobili« osebne dohodke iz računalnika zadnjega februarja (ali morda prvega marca) za čas od 1. do 15. februarja ter učinek za cel januar. Za čas od 16. februarja do 15. marca in učinek za februar bo izplačilo zadnjega marca in potem tako naprej. Posebnost bo torej ta, da bomo imeli izplačilo v prvi polovici februarja za cel januar in učinek za december na običajen način ter nato še enkrat v februarju — zadnjega za pol meseca, nato zadnjega marca za cel mesec in dalje vedno zad- njega v mesecu za cel mesec. Ko smo preučevali te nove termine izplačil, smo razmišljali, da bi morda imeli tisti posamezniki, ki so obremenjeni z več obroki za razna posojila, ob manjšem izplačilu konec februarja, ko bo le za pol meseca, prehodne težave, čeprav bo od prejšnjega izplačila (za januar) poteklo komaj dobrih 14 dni. Za olajšanje prehoda je izoblikovan predlog, da ob tem izplačilu odtegnemo le obroke potrošniških in drugih posojil pri bankah in trgovskih delovnih organizacijah ter plačilo zavarovalnine, ne odtegnemo pa obrokov za posojila pri Zdravilišču, obroka za posojilo za ceste ter obroka za blagajno vzajemne pomoči. Te obroke pa odložimo. Pri obračunu (izplačilu) konec marca bodo zopet obračunani vsi odtegljaji — vendar le enomesečni — in potem vsak mesec normalno naprej. Normalno bo pri izplačilu konec februarja obračunana sindikalna članarina in krajevni samoprispevek, ker se to obračuna v odstotku od zneska osebnih dohodkov. Menimo, da s to preložitvijo odtegljajev pri prehodu ne bo težav, saj bodo praktično ti enomesečni obroki odpadli in so preloženi povsem na konec. Zadnji obrok bo na ta način odplačan en mesec pozneje. Morda pa bo možno še kako ugodno presenečenje. Včasih nam je doseženi dohodek omogočal še majhno dodatno izplačilo po letnem obračunu in smo to opravili običajno konec februarja. To je trenutno za obračun po zaključnem računu za lansko leto še neznanka. Če bi nam dohodek to omogočal, bi izplačilo kakšne »razlike« prehod še olajšal. A. T. VRELCI VRELCI Delo OOS v letu 1976 Zopet smo dobili obresti Za nami je še eno leto (že tretje), odkar prejemamo osebne dohodke na hranilne knjižice. Nekateri med nami so storili že korak naprej in si odprli tekoče račune. Ob koncu leta obračuna in pripiše banka vsem svojim vlagateljem obresti. Poglejmo, kako smo s svojim denarjem ravnali v preteklem letu. Če smo bili lahko sami s seboj zadovoljni že takoj prvo leto in nato tudi drugo, potem smo lahko za lansko, tretje, še bolj. Skupni znesek naših ne-dvignjenih osebnih dohodkov, to je hranilnih vlog, se nam dviga iz leta v leto in s tem tudi znesek pridobljenih obresti. Konec prvega leta (1974) je doseglo stanje naših hranilnih vlog 180 starih milijonov, naslednje leto je bila vsota več kot podvojena na 380 starih milijonov, zadnji dan lanskega leta pa se je skupno z obrestmi zelo približala polovici stare milijarde, presegla je 496 starih milijonov. Prirast je sicer manjši kot v letu 1975, pa vendar je še dosti večji kot bi si lahko mislili naj večji optimisti. In kako je bilo z obrestmi? Prikličimo si tudi te v spomin še za obe predhodni leti. Prvo leto smo jih prigospodarili nekaj nad 6 in pol starih milijonov, drugo leto krepko preko 20 milijonov, a lani, verjeli ali ne, že več kot 32 starih milijonov, natančno 322.383,55 din. Vidimo, da obresti rastejo dosti hitreje kot stanje vlog, kar pomeni, da je stalno na knjižicah solidna vsota denarja. Kot pred enim letom lahko z veseljem trdimo isto tudi letos, da je nakazovanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice vsestransko upravičeno in koristno za vsakega posameznika, za Zdravilišče in za družbeno skupnost. A. T. (nadaljevanje in konec) DRUŽBENI STANDARD Uresničevanje zadanih nalog družbeno-ekonomsko sprejetih meril na področju stanovanjske izgradnje za hitrejše reševanje stanovanjskih problemov delavcev je pripomoglo, da smo tudi v tem letu izročili ključe stanovanj 14 delavcem in 2 stanovanj iz solidarnostnega sklada, dodelili 50 posojil za novogradnjo, 14 za adaptacijo. Tudi v politiki zaposlovanja smo kot kriterij za sprejem vključevali socialni faktor. Pri zagotavljanju ugodnejših pogojev za letni oddih delavcev smo 8 kamp prikolicam dodali 2 tri posteljne sobe, ki smo jih dobili na razpolago z izmenjavo delavcev Zdravilišča in Valbandona. Letovalo je: TOZD 1, 21 gostinstvo, 16 zdravstvo (25 %) TOZD 2, 20 (13 Vo) TOZD 3, 13 (11%) Skupne službe, 18 (17%) V načrtu za prihodnje leto smo sklenili ponudbo povečati. 16 našim delavcem smo omogočili zdravljenje v Naravnih zdraviliščih. S posojilom smo dajali možnost, da so si delavci na odročnih predelih privedli k hiši vodovod in elektriko. (6 + 1). SOLIDARNOSTNE AKCIJE Zavedajoč se, kakšne katastrofalne posledice je zapustil potres v Posočju, smo se radi odzvali z denarno pomočjo. Z rezultati letošnjega silvestrovanja v naših obratih ne moremo biti ravno zadovoljni. Vzrokov je več, tako objektivnih kakor tudi subjektivnih. Ko smo jeseni lanskega leta pripravljali program silvestrovanja 1977 in določali, v katerih gostinskih obratih bi organizirali silvestrovanje, smo med drugim upoštevali kritiko gostoiv iz prejšnjega leta. Očitali so nam zakaj nismo organizirali silvestrovanje tudi v hotelu Donat. Gostje hotela Donat so namreč v preteklem letu silvestrovali v Zdraviliški dvorani, kjer smo za njih rezervirali potrebno število sedežev. Glede na omenjeno kritiko smo letos pripravili silvestrovanje v hotelu Donat, Zdraviliški dom, Slovenski dom, restavraciji Pošta in kavarni Park. Za zdraviliške goste smo v kavami Nova terapija pripravili vse potrebno, da bi ob gledanju TV programa prijetno preživeli siilve-strovsko noč. Tudi v kavarni hotela Donat so lahko gostje ob poslušanju klavirske glasbe preživeli to noč zelo prijetno. Torej izredno pestra ponudba za silvestrovanje in po našem Obiskovali smo bolnike, ki so bili dalj časa v staležu in jim izkazali pozornost. Prav tako smo pomagali našim delavcem, ki so bili vsled nepričakovanih gmotnih izgub socialno ogroženi. Še nekaj besed o krajevnem samoprispevku. Ko govorim o samoprispevku, ne morem mimo besed tov. Kardelja, ki jih je izrekel v Ljubljani na dan, ko smo glasovali za samoprispevek: Danes je osebni standard prera-stel standard okolja v katerem človek živi. Vprašanje okolja pa je vprašanje slehernega delovnega človeka. Prav to se je odražalo, ko smo se pripravljali na krajevni samoprispevek in na dan izrekanja za samoprispevek. Zopet se je pokazala visoka stopnja zavesti našega delovnega človeka, saj so se vsi soglasno izrekli zanj. Kako je na področju kulture? Kvaliteta moškega pevskega zbora Zdravilišča je že prerasla krajevne okvire. Republiško odličje, ki so ga prejeli ob 10-letnici obstoja je najlepši dokaz za to. Povsod so že znane razstave in koncerti, ki se prirejajo v pivnici Terapije. Nekoliko pa je zaskrbljujoč obisk Narodnega gledališča v Celju. V iskanju vzroka je prevladovalo mnenje, da izbor repertoarja ne odgovarja širši množici obiskovalcev. Razveseljivo pa je, da se v razne kulturne prireditve vključuje vse I več mladih delavcev. Eden izmed objektivnih razlogov za zmanjšan promet je vsekakor dejstvo, da vedno več ljudi silvestruje doma ob televizijskem programu. Nov razlog, da smo izgubili nekaj naših stalnih gostov, pa je nova dvorana na Golovcu v Celju, kjer je po objavljenih podatkih silvestrovalo preko 1000 Informiranje delavca V temeljnih načelih sind. organiziranosti in delovanja je velik poudarek na javnosti delovanja. Pravica delavca je, da je obveščen o vseh pomembnih dogajanjih v delovni organizaciji, da so mu pravočasno posredovani vsi predlogi in zahteve. Že četrto leto deluje glasilo Vrelci, katerega naloga je, da obvešča dn poučuje. Vendar, da bo postalo resničen utrip našega življenja se bo moral zanj zavzeti vsak delavec, ki bo s predlogi in prispevki obogatil vsebino. Le tako bo glasilo opravičilo svoje poslanstvo. Rekreacija in šport Z uvedbo delovnega mesta športnega referenta smo si zadali nalogo, da se poiščejo pota, kako omogočiti slehernemu delavcu možnost vključevanja v razne športne panoge. Torej poudarek na množičnosti. Poleg tega smo se udeleževali več športnih manifestacij, kot npr. Športne igre mineralcev, gostincev. Na koncu lahko ugotovimo, da so sedaj ustvarjene vse možnosti, da lahko na novih idejnih družbenopolitičnih in ekonomskih osnovah sprejeta stališča družbeno-političnih organizacij in novo Ustavo konkretno uresničujemo v neposredni družbeni praksi. Vse to pa lahko ustvarimo le z organiziranim delovanjem s široko pobudo in konkretnim delom članstva sindikatov in samoupravno združenih delavcev vseh dejavnosti. gostoiv. Nemajhen vzrok manjšemu prometu oziroma obisku v Zdraviliškem domu pa je tudi v tem, ker smo v preteklem letu Zdraviliško dvorano rezervirali za goste Donata in so se stalni obiskovalci preusmerili drugam, ker so menili, da bo dvorana tudi letos zasedena z gosti hotela Donat. Kako smo silvestrovali v naših hotelih? mnenju v preveč obratih organizirano silvestrovanje. V podkrepitev navajam podatke, iz katerih je razvidno, da smo ne glede na to, da smo imeli silvestrovanje v hotelu Donat, prodali manj vstopnic kot v prejšnjem letu. SILVESTROVANJE 1977 V PRIMERJAVI Z LETOM 1976 Obrat število prodanih kapaciteta vstopnic 1976 1977 število prodanih menujev 1976 1977 Hotel Donat 470 — 323 — 323 Slovenski dom 190 165 133 165 131 Zdraviliški dom 590 499 256 328 163 Pošta 340 310 190 79 110 Kavarna Park 140 113 90 59 80 Skupaj 1730 1087 992 631 807 Indeks 1976/1977 Izkoriščenost kapacitet — 1976 — 1977 vstopnice 91 % 86% 57% menuji 128 % Ob tem lahko preidemo na subjektivne razloge, med katerimi je na prvem mestu pomanjkljiva, predvsem pa preslaba propaganda. Medtem ko so druga gostinska podjetja na veliko v javnih občilih propagirala in' ponujala silvestrske pakete in silvestrovanje kot tako, smo se mi zadovoljili s tem, da smo sicer pravočasno pošiljali programe silvestrovanja potovalnim agencijam, zanemarili pa smo individualne obiskovalce. Ko smo na sestanku poslovodij analizirali rezultate letošnjega silvestrovanja, smo imeli pred očmi predvsem to, da nam bodo letošnje napake koristno služile za boljšo organizacijo v naslednjem letu. Kratek povzetek teh zaključkov: — v naslednjem letu bi priredili silvestrovanje samo v štirih gostinskih obratih in ne v petih kot je bilo letos; — večjo pozornost moramo posvetiti sestavi silvestrovskih menujev in iste tiskati; — silvestrovski pogrinjki morajo biti lepše pripravljeni, nikakor pa ne smejo biti opremljeni s papirnatimi servietami, kot je bil letos primer v enem izmed obratov; — prav tako v bodoče ne smemo dopustiti, da bi določeno število gostov ostalo brez aperitiva ,kot je bil primer tudi v enem izmed obratov; — v bodoče bi kazalo prodajo kapacitet za silvestrovanje organizirati na enem mestu za vse obrate, z internimi informacijami pa sproti obveščati portirje in recepcije, kako je z zasedbo kapacitet; — in ne nazadnje, zdraviliška propagandna služba bi se morala aktivno vključiti v prodajo kapacitet za silvestrovanje, in to z vsebinsko vodeno propagando. Menim, da bi morala biti propagandna služba bližja dogajanju v TOZD; —■ turistične poslovalnice, kot so Kompasova, TTG in Turistični urad, bi se v bodoče morale aktivno vključiti v propagiranje silvestrovanja in v prodajo naših kapacitet; — med nami je zadnjih 17 dni pred silvestrovanjem krožila informacija, da so obrati hotel Donat, Slovenski dom in kavarna Park že razprodani potovalnim agencijam, in da za individualne goste ni več prostora — kar pa ni odgovarjalo dejanskemu stanju. Gostje, ki so po telefonu spraševali za informacije, večkrat niso dobiti nobenih ali pa zelo pomanjkljive. Vzrok, da je bilo tako, je vsekakor to, da so rezervacije za silvestrovanje potrjevali na petih krajih. Prepričan sem, da bomo z boljšo organizacijo in upoštevanjem navedenih vzrokov z rezultati silvestrovanja v prihodnjem letu bolj zadovoljni kot smo bali letos. V prometu predstavlja namreč silvestrovanje pomemben delež dohodka, zato ga ne smemo zanemariti. Če sem se ponekod preveč kritično dotaknil posameznih primerov, sem to storil dobronamerno. MARTIN KENE upokojenci zdravilišča Srečanje z Že tradicionalno je vsakoletno srečanje upokojencev našega zavoda. Srečajo se stari prijatelji, znanci. Pogovor nanese na stare dobre čase, na včeraj, ki je za nami, in na danes, ko se vsak ponovno začuti soodgovornega, vsak bi priskočil s svojim nasvetom, zavihal rokave ... Še vedno čutijo naše. In tako je prav, zakaj za to, kar imamo, gre tudi njim hvala in njihovo živo zanimanje nas bo vse okrepilo in vzpodbudilo k novim naporom, saj so krizni trenut- (Nadaljevanje s 1. strani) rine, Zvone Dragan, dr. Marijan Brecelj, Janec Barbo-rič, Andrej Verbič in drugi zaželeli delavcem Zdravilišča novih delovnih uspehov in naročili prenesti njihove čestitke delovni skupnosti Zdravilišča ob prevzemu nagrade in častne diplome. Direktor TOZD Zdraviliška dejavnost Čuješ Stane je v imenu samoupravnih in družbeno političnih organizacij Zdravilišča ob čestitkah nagrajencu poudaril, da daje posebno vrednost temu, za nas zgodovinskemu dogodku dejstvo, da je republiška komisija med številnimi predlagale! oziroma kandidati osvojila naš predlog. To je predlog majhne delovne organizacije, ki svojih uspehov ne meri s stotisoči kubi-kov, milijoni ton, milijardnimi fondi in več tisoč zaposlenimi, ampak na vzhodu (Nadaljevanje s 3. strani) zdravljenja itd.), ne smemo pozabiti. Zato je še kako pomembno, da v kali zavračamo vse take in podobne demago-ške razprave, s katerimi se skušajo nekateri okititi kot nezmotljivi gospodarji in zagovorniki delavcev. Nasprotno pa jim prav oni škodijo, ker burkajo duhove in ustvarjajo slabo razpoloženje. Še posebej zato, ker vemo, da slabo razpoloženje vpliva na storilnost, storilnost pa na dohodek, katerega sestavni del so tudi naši prejemki. Današnja moja razprava je nekoliko drugačna in daljša kot ste je z moje strani navajeni. To pogojuje zaostrena situacija, ki povzroča razne dezinformacije. Zato sem smatral za potrebno, da stvari obrazložim in prikažem takšne, kot so. Istočasno pa vas vse in- ki in uspehi členi v verigi vsakega velikega kolektiva. Kako je srečanje potekalo? Navzoče je pozdravil glavni direktor tov. Libnik. V krajšem govoru jim je orisal uspehe in težave, ki so spremljali delovno organizacijo v letu 1976. Ob koncu je vsem zaželel veliko zdravja in še mnogo podobnih srečanj. Posebno priznanje je bilo izrečeno častnemu članu Zdravilišča, narodnemu heroju tov. Vidmarju-Luki, ob njegovem jubileju 60 let. naše republike opravlja zelo humano dejavnost in zavzeto sledi politični smeri, katero je nagrajenec vedno predpostavljal v svojem delu in izvrševanju nalog. Nagrajenec se je za izrečene čestitke zahvalil z besedami, v katerih je bilo čutiti ganjenost ob tako pomembnem priznanju. Poudaril je, da je na to ponosen, njemu podeljena nagrada in kolektivu častna diploma pa sta v bistvu priznanje za vse uspehe, ki smo jih v preteklih letih dosegli s skupno voljo in s skupno željo pa tudi s skupnim odrekanjem. Način, s kakršnim mi sprejemamo ta priznanja, kaže tudi na to, da se vsi zavedamo novih ovebznosti, osebno pa je prepričan, da jim bomo kos ob tako dobrem sodelovanju kot doslej. formiram o ukrepih, ki jih izvajamo, to pa končno zahteva od nas naš samoupravni sistem, ki zahteva v tem času polno angažiranost nas vseh. Angažirani pa smo lahko le, če smo z vsem tudi seznanjeni, da se nato zavestno vključimo v akcijo. Kot ste videli sem se zaradi racionalnosti zadržal le pri težavah in pojasnjevanju le teh ter istočasno nakazal tudi rešitve. Zato za prikazovanje uspehov ni bilo časa, pa čeprav ti tudi letos niso izostali. Nanje smo lahko ponosni in prav ti naj nam bodo vzpodbuda, da bomo v prihodnjem letu uspešnejši. Na zaključku pa še čestitka našim jubilantom, ki so s svojim delom prispevali velik delež k naši mogočni stavbi, ki smo jo z njihovo pomočjo iz leta v leto dograjevali. V imenu upokojencev se je za sprejem zahvalil tov. Legat in izrazil vso moralno podporo s strani upokojencev za še nadaljnje uspešno poslovanje Zdravilišča. Zaprosil je navzoče, da se z minutnim molkom spomnijo umrlih tovarišev. Da bi se stiki z delovno organizacijo kar najbolje obdržali, je odgovorni urednik glasila Vrelci predlagal, da se lahko vsi upokojenci, ki to želijo, brezplačno naročijo na glasilo. Potrebno je le, da to sporočijo uredništvu. Zaključek srečanja je potekal v vedrem razpoloženju ob nazdravljanju za uspešno 77 in ob želji, da se ob letu zopet vsi srečamo. B. K. ALTERNATIVA »Vse sem zgubil! Na dražbi so mi prodali posestvo, hišo, avto, zaplenili so mi nakit in denar. Ali se boste še kljub vsemu temu poročili z mojo edinko?« Snubec: »Tako nečloveški pa zares ne morem biti, da bi vam vzel še to zadnje kar imate!« NAROČILO »Prosim, do jutri napolnite 30.000 steklenic vode za izvoz«. »Hvala za obvestilo. Bomo takoj napolnili, ko bodo stroji preboleli gripo.« NADOMESTILO »Tovarišica! Zakaj se niste nikoli poročili?« Priletna tovarišica: »Čemu neki. Imam psa, ki stalno ždi v kotu in renči, papagaja, ki preklinja kot kakšen sejmar in mačka, ki se hodi vsak večer ženit in vasovat v soseščino. Čemu bi mi naj bil še mož?« PRAŠIČA BOLI »Pustite me danes domov, grem na koline.« »Ne morem vas pustiti, ker imam premalo ljudi.« Potem pa grem sedaj takoj k zdravniku«. Pri zdravniku: »Gospod zdravnik, veste, vse me boli«. »Kaj vas boli?« »Zima me trese in še prašiča danes doma ko-Ij emo.« V BIFEJU Natakar: »Konjak, ki sem vam ga prinesel, je star preko 25 let.« Gost: »Hm, nekoliko majhen se mi zdi za svojo starost.« ► V. K. 7 VRELCI VRELCI 8 INVESTICIJE V LETU 1977 (Nadaljevanje s 4. strani) tako, da nam ostane za nove naložbe v osnovna in obratna sredstva 36,410.000 din Okvirne potrebe, predvidene, ocenjene in zmanjšane tako, kot je bilo spredaj opisano, bi znašale: V TOZD Zdraviliška dejavnost Zdravstveni del Za ureditev novih nedograjenih etaž Za dopolnitev in nadomestitev opreme Za delno ureditev instalac. etaže Hotelsko restavracijski del Modernizacija hotelov Strossmayerjev dom, Boč, Ljubljanski dom — del Za nadomestitev in dopolnitev opreme ter manjša adaptacijska dela v drugih objektih Za ureditev nove recepcije Skupaj Zdraviliška dejavnost 800.000 din 922.000 din 100.000 din 1,822.000 din 11,000.000 din 1,500.000 din 1,000.000 din 13.500.000 din 15.322.000 din V TOZD Polnilnica Program »Brezalkoholne pijače,« ki ni bil realiziran v letu 1976 Del programa »Modernizacija distribucije CO2,« programiran za leto 1977 Dopolnitev in nadomestitev inventarja ter manjša urejanja (hladilna voda idr.) Kamioni za skladišča Skupaj polnilnica 16.123.000 din 2.800.000 din 1.855.000 din 670.000 din 21.451.000 din V TOZD Vzdrževalna dejavnost Dopolnitev in nadomestitev inventarja Za združena sredstva Strojna oprema za tekoče delo pri vrelcih Električni priključek v strojnici v Podplatu Posojila — združevanje sredstev pri poslovnih partnerjih — kupcih mineralne vode Skupaj za združena sredstva 780.000 din 133.000 din 100.000 din 400.000 din 633.000 din V delovni skupnosti Skupne službe Nadomestitev inventarja v splošno kadrovskem in ekonomsko finančnem sektorju 110.000 din Vse okvirne investicijske potrebe skupaj 38,296.000 din V prikazanih investicijskih potrebah niso zajeti, kot smo že omenili, vsi predpisani energetski in drugi prispevki ter obvezne oročitve. Enako zopet ni zajeta telefonska centrala, pri dokončni izdelavi programa pa bi morali vanj vključiti vsaj stroške načrtov za njo. Dodati bomo morali še postavko za pripravljalna dela (načrte idr.) za priključitev na bodoči slovenski plinovod, za katerega smo naš delež 700.000 din že v celoti vplačali. Za nepredvidene potrebe, ki vedno nastanejo, bomo vsekakor morali predvideti neko rezervo. Že brez teh, sedaj ne-vkl j učenih postavk, vidimo, da je med prikazanimi razpoložljivimi sredstvi in potrebami razkorak (primanjkljaj) za blizu 2,000.000 din. Za dokončno oblikovanje predloga bo potrebno še pre- cej dela in usklajevanja. Realno lahko računamo, da bomo nekaj ostanka dohodka le razporedili v poslovne sklade, da bo ostalo nekaj neporabljenih sredstev iz leta 1976 in, da bo morda po natančnejšem predračunu amortizacije tudi ta postavka še nekoliko večja. S temi dodatnimi sredstvi in ob morda še delnem zmanjšanju nekaterih postavk med potrebami upamo, da bomo uspeli izravnati potrebe in vire sredstev. Zaradi še ne zajetih potreb, dodatnih sredstev in morebitnih korekcij posameznih postavk bodo številke v končnem predlogu vsekakor precej drugačne kot so sedaj tu izkazane, glede na skupno vsoto pa to ne bo tako bistveno. Namen tega sestavka ni do podrobnosti prikazati plan investicij, marveč le takoj v začetku leta in- Več oblik letovanja v organizirani obliki Članek »Kako smo letovali v organizirani obliki«, ki je izšel v zadnji številki Vrelcev, me je privedel do tega, da ponovno predlagam tudi druge oblike organiziranega letovanja. V junijski številki Vrelcev iz leta 1975 sem predlagal, da bi poleg organiziranega letovanja v prikolicah in samo v enem počitniškem domu, razširili letovanje na širši krog gostinskih podjetij in počitniških domov. Iz uvodoma citiranega članka je namreč razvidno, da je v organizirani obliki v preteklem letu od skupnega števila zaposlenih letovalo iz zdravstva 19 %, iz gostinstva 6 °/o, iz TOZD 2 13 °/o, iz TOZD 3 11 °/o in iz skupnih služb 17 °/0. Iz tega sledi, da je glede na sezonski karakter poslovanja treba za delavce gostinstva, pa tudi za druge, organizirati še druge oblike letovanja v času izven sezone. Iz pogovorov s posameznimi, za to pristojnimi delavci iz večih gostinskih podjetij, zdravilišč in počitniških domov, sem ugotovil, da so tudi oni pripravljeni preiti na sistem zamenjav. To se pravi, pošiljati k nam svoje in sprejemati na letovanje naše delavce. Ali ne bi s tem pridobili široko paleto možnosti organiziranega letovanja v različnih krajih, z različnimi klimatskimi razmerami in v različnih obdobjih. Ali ne bi s tem bilo pomagano tudi tistim delavcem, ki so poleg počitka potrebni tudi zdravljenja in obratno — to velja tudi za tiste, ki bi k nam prihajali na oddih in na zdravljenje. Prednosti ne vidim samo v navedenem, temveč bi ta oblika posegla tudi v določeni meri v strokovno izobraževanje. Če bi se namreč pogovorili in sklenili pogodbo s hoteli višje kategorije, bi si naši delavci, ki bi letovali v hotelu, nabrali tudi določene izkušnje. Obratno velja tudi za tiste, ki bi prišli k nam in bi jim nudili usluge v hotelu enake kategorije kot oni nam. Razumljivo je, da bi imeli več cen, odvisno od kategorije, in s tem tudi večjo možnost izbire. Višina cene oskrbnega dne bi se po vsej verjetnosti morala formirati skladno s ceno v prikolicah in »Odma-ralištu Valbandon«. To se pravi, kolikor dotiramo za oskrbni dan v počitniškem domu, toliko bi dotirali tudi v predlagani obliki organiziranega letovanja. Sicer so pa to vprašanja, ki bi se lahko posebej obravnavala. In končno, ali ne bi z osvojitvijo predlaganega načina organiziranega letovanja nudili tudi gostinskim in ostalim delavcem možnost letovanja skozi vse leto. Če bi se nekdo iz zdravstvenih razlogov odločil za neko zdravilišče, bi se, če ne more letovati v glavni sezoni, odločil po vsej verjetnosti tudi v času izven sezone. Ne morem si kaj, da se ne bi vprašal, zakaj tako trdovratno upiranje taki obliki letovanja. Ko sem meseca junija 1975 dal predlog, je bilo rečeno, da je prepozno, ker je vprašalna pola za letovanje že zunaj — med kolektivom, oziroma je akcija že končana. V vprašalni poli v letu 1976 pa taka oblika ni bila nakazana (razen za bivanje v privatnih sobah HTPP Rovinj). Mogoče pa bo letos, če že zopet ni prepozno. MARTIN KENE formirati vse tiste sodelavce, ki našo investicijsko dejavnost spremljajo in aktivno sodelujejo pri oblikovanju predlogov in programov, o glavnih postavkah in naših možnostih v letošnjem letu. Mr. ANTON TEPEŠ VRELCI — glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 750 izvodov in ga prejemajo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Stane Cujež. Tisk in klišeji: CGP Mariborski tisk. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretariata za informacije.