GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SVILANIT KAMNIK - TOZD FROTIR IN TOZD SVILA
EI I # I	9
trka na naša vrata
Gospodarski položaj tekstilne industrije, tako v Sloveniji kot v celi državi, je dokaj pereč. Od spomladi naprej se je pričela čutiti stagnacija v prodaji. Nekatere delovne organizacije so sicer v malo boljšem položaju, od drugih, vendar je gospodarska kriza in nelikvidnost zajela vse. Stagnacija je doprinesla tudi pocenitev bombažne preje na svetovnem tržišču, posebno v drugi polovici leta. Svetovni pridelek bombaža je bil zelo ugoden. Delovne organizacije, ki so nakupile bombaž že po stari ceni, seveda ne morejo čez noč znižati cene svojim proizvodom glede na znižanje cene bombaža. Gospodarsko stagnacijo je čutiti tudi izven Jugoslavije, takorekoč v vsej Evropi. Predstavnik naše delovne organizacije je obiskal nekatere dežele in jim ponujal naše proizvode, vendar odziva za kupoprodajo ni bilo nič kaj dosti. Svoj vpliv na te gospodarske tokove ima vsekakor svetovna inflacija. Gene surovinam nenehno naraščajo, še posebej pa ge čutiti pomanjkanje raznih surovin iz lanskega leta, ko je arabski svet zmanjšal proizvodnjo in prodajo nafte. Gospodarstveniki predvidevajo, da se bo začel gospodarski položaj boljšati v prvi polovici prihodnjega leta. Če bo to res, bomo čutili tudi na lastni koži.
Na bližnjem vzhodu spet vre. Arabski svet pravi, da bodo ponovno zmanjšali proizvodnjo in prodajo nafte, v kolikor pride do pete izraelsko-egiptovske vojne. Ta energetski vir pa je za razvite dežele, kot je Evropa, življenjskega pomena in pomanjkanje prizadene še tako močno gospodarsko državo.
Glede na trenutni gospodarski položaj smo se mi v Svilanitu premalo pripravili in smo tudi premalo pripravljeni, če pride še d|o težje situacije. Prodaja se ustavlja, zaloge sicer rahlo vendar ustrajno rastejo, mi se pa še več ali manj ponašamo kot da doživljamo največjo konjukturo. Na področju zniževanja stroškov na vseh ravneh še nismo dovolj storili. Fdinačni podatki kažejo, da smo imeli v mesecu oktobru skoraj 1,700 milijioinov S din medfaznih zalog. Da bi si izboljšali finančni položaj je bila sprejeti odločitev, da mora TOZD FROTIR te zaloge znižati za najmanj
710 S milijonov in TOZD SVILA za 140 S milijonov din.
Naša likvidnost je ogrožena, ker nimamo toliko priliva denarja, da bi v dogovorjenem roku poravnavali naše obveznosti do dobaviteljev. Podatki za obdobje od 1. 11. do 19. 11. kažejo, da imamo pri kupcih za 27 milijonov din terjatev, mi pa smo dolžni dobaviteljem 13,5 milijonov din. Takšna finančna situacija nam narekuje skrajno previdnost pri trošenju in nabavi potrebnega materiala. Marsikatere surovine se dajo še podelati, ki so že dalj časa na zalogi, kot nerabne ali morda pozabljene. Obračun poslovanja za prvih 9 mesecev kaže ugodne poslovne rezultate. Ti poslovni rezultati so sicer samo na papirju, primanjkuje pa denarja. Na podlagi iz-
Priprave za Jugoslavije
Sedmi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije bo od 17. do 20. decembra letos. To bo kongres realizacije in delovni dogovor delegatov, ki so jih izvolili delavci in delavski razred. Po sprejemu ustave in sklepov 10. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije je dovolj sklepov in nalog in, če k temu dodamo še kodeks sa-mouipravljalcev, ki ga je treba sprejeti, lahko trdimo, da bo u-resničevanje ustave, sklepov 10. kongresa in sklepov 2. kongresa samoupravlj alcev osnova, na kateri bo sindikat gradil svojo akcijo, izdelal last ni program in sprejel ustrezne sklepe in resolucije.
Deseti kongres Zveze komunistov Jugoslavije je dal odgovor na strategijo razvoja, idejno-po-litično orientacijo Zveze komunistov in vseh organiziranih sil ter konkretne naloge. Naša dolžnost je, da izdelamo te naloge 9 stališča delovanja in odgovornosti predvsem svoje organizacije In akcije delavskega razreda za realizacijo teh nalog.
Interes delavskega razreda je,
hodišč o delitvi osebnega dohodka za leto 1974 bi se eventualno lahko izplačala razlika iz ustvarjenega dohodka za nazaj, toda sklep organov upravljanja je, da se ta razlika ne more izplačati dokler se ne izboljša likvidnost, se pa evidenčno rezervira, denar pa uporablja kot obratna sredstva.
Zaloge surovin in materiala so se v septembru v primerjavi z mesecem avgustom zvišale za 37 %, napram planu pa so večje celo za 52 %. To povečanje je šlo predvsem na račun zaloge bombažne preje, ki se je dvignila za 130 %. Ugotovljen pa je tudi pozitivni premik v tem, da so se nekatere zaloge materialov tudi znižale ,n. pr. pri svileni preji za 13 %, pri pomožnem izdelavnem materialu za 14%, v barvah in
čimprej, čimbolj dosledno in bistveno uresničuje novo ustavo in njena določila. Po bistvu ustave se položaj delavskega razreda v naslednjem razvoju s tem uresničevanjem spreminja in prehaja od vladavine v imenu razreda v vladavino samega delavskega razreda. Sindikat kot organizacija delavskega razreda je najširša organizacija in ena izmed oblik organiziranja delavskega razreda. Zato mora tudi sam sindikat doživeti lastno p reobrazbo. Sindikat mora biti pravzaprav sa-moorganiziranost delavskega razreda. Mnenja smo, da je 7. kongres nedvomno največji politični dogodek do konca leta. Razprava bo obravnavala resnične probleme naše družbe. Na kongres pridejo delavci ne le, da bi ugotovili napake v razvoju, temveč da bi poiskali prave poti za akcijo in politične smeri delovanja sindikata, vendar ne samo sindikata.
- Gotovo bodo proučili, kaj stoji na poti, in spoznali probleme vseh subjektov naše družbe, posebno samoupravnih organov,
kemikalijah za 5 % itd. Kakor smo igovorili, bi se o preteklih 9 mesecih dalo še marsikaj napisati. Na račun nas vseh bi šla predvsem kritika, da bi se morali prizadevati vsi na vseh nivojih za zmanjšanje proizvodnih stroškov, pozitivna ocena pa je v tem, da smo dosegli ugodne poslovne rezultate, seveda kot že rečeno, bolj na papirju, ker posamezne delovne enote kljub temu niso dosegle planske obveznosti proizvodnje.
To kratko informacijo naj vzamejo na znanje delovni ljudje, da ne bo pripomb in kritik, da nismo bili informirani o finančnem stanju delovne organizacije.
Alojz Konda
delegacij in delegatov, družbenopolitičnih in interesnih skupnosti ter drugih dejavnikov. V analizi stanja, problemov in pojavov odpora bo temeljno načelo prizadevanje za razvijanje sistema odgovornosti v celoti. In to odgovornosti za izvrševanje in opravljanje realnih samoupravnih funkcij, odgovornosti za prevzete obveznosti, odgovornosti za odločanje in odgovornosti za izvajanje t. j. z eno besedo: razvijanje pojmovanja, da sta odgovornost in samoupravljanje dve strani iste medalje.
Sedmi kongres prihaja v času akcij, ki jih že dalj časa vodi sindikat in naša družba. Med njimi sta gotovo najvažnejši akcija razvijanja samoupravljanja in akcija uresničevanja ustave. Drugič, problemi stabilizacije v zapletenih ekonomskih razmerah in akcija, ki traja že več let glede varčevanj a, stanovanj za delavce, sistema dogovarjanj a in sporazumevanja. To so osnovne teze kongresa, ki jih bodo delegati še natančnejše opredelili.
sedmi kongres sindikatov
VSEBINSKA ZASNOVA KAMNIŠKEGA TEKSTILCA
Za nami je ponovno ena od nalog glede samoupravnega formiranja s področja obveščanja. Dokončno je izoblikovana vsebinska zasnova Kamniškega tekstilca ter izvoljena Odbor za informacije in Uredniški odbor.
V Odbor za informiranje so izvoljeni:
1.	delegat TOZD FROTIR — KRAPEŽ Boris,
2.	delegat TOZD SVILA — STANKOVIČ Brane,
3.	delegat DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB — OKORN Tomaž,
4.	predstavnik ZK — MARCI J AN Stane,
5.	predstavnik sindikata — ŠUŠTAR Slavko,
6.	predstavnik MA —
PIRŠ Ivanka,
7.	predstavnik Uredniškega odbora — KONDA Alojz
Za predsednika odbora je izvoljen OKORN Tomaž.
Odbor za informiranje je imenoval naslednji Uredniški odbor:
1.	BERNOT Vinko, vodja izvoza,
2.	GOLOB Edo, vodja računskega centra,
3.	SELJAK Bogdan, vodja delovne enote 13,
4.	HUBAD Anka, vodja šivalnice,
5.	KONDA Alojz, vodja splošnega oddelka;
Po zakonu o javnem obveščanju morajo ustanovitelji časopisnih in radiofuznih organizacij vskladiti svoje ustanovne akte z določbami tega zakona. Z aktom o ustanovitvi časopisa mora organ upravljanja določiti zvrst in temeljno zasnovo' časopisa ter ga prijaviti .republiškemu sekretariatu za informiranje.
Odbor za informiranje je na zadnji seji izdelal temeljno vsebinsko zasnovo Kamniškega tekstilca, ki glasi:
Delavci temeljnih organizacij združenega dela SVILA in FROTIR, ki so združeni v delovni organizaciji Svilanit Kamnik so sklenili nadaljevati z zdajanjem informativno političnega mesečnika. »Kamniški tekstilec« in tednika »Informator«, ki je glasilo delovne organizacije Svilanit Kamnik z namenom, da zagotovijo obveščenost o vseh pomembnejših zadevah skupnega pomena, ki bi lahko vplivale na njihov družbeno ekonomski položaj — odnose znotraj delovne organizacije, kakor tudi na odnose z drugimi družbeno političnimi skupnostmi in družbo nasploh.
1.	Izvrševanje izdajateljskih funkcij je poverjeno odboru za informacije, ki je za svoje delovanje po samoupravnem sporazumu o združevanju dela in sredstev temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Svilanit Kamnik odgovoren delavcem vtemeljnih organizacijah združenega dela in širši družbeni skupnosti.
Sredstva obveščanja so:
—	Kamniški tekstilec,
—	Informator,
—	Oglasne deske,
—	druga sredstva obveščanja (razglasne postaje, zbori itd.).
2.	Delavski svet delovne organizacije določa temeljne vsebin-
ske zasnove oboeščanja, spremlja njih uresničevanje, obravnava programe dela, imenuje odbor za informiranje in odgovornega u-rednika glasil ter določa višino sredstev za obveščanje.
3.	Odbor za informiranje, ki ga imenuje delavski svet za dobo 2 let izvaja politiko obveščanja na podlagi temeljnih zasnov in drugih sklepov, ki so jih sprejeli pristojni organi upravljanja. Za svoje delo je odbor odgovoren de-lavcemTOZ D in širši družbeni skupnosti.
4.	Odbor za informiranje šteje 7 članov, po enega delegata določi vsaka TOZD in skupne službe ter po enega ZK, Z MS in sindikalna organizacija. Po svojem položaju je odgovoren urednik član odbora za informiranje.
5.	Odbor za informiranje ima naslednje pristojnosti:
—	razpravlja in sklepa o vsebinski zasnovi sredstev za informiranje in osnove koncepta uredniške politike,
—	daje smernice glavnemu uredniku za vsebino informacijskih sredstev,
—	razpravlja in sklepa o višini honorarjev za prispevke in drugo tehnično gradivo,
—	sprejema ugovore na posamezne prispevke in daje nanje javni odgovor,
—	razpravlja in sklepa o stroških za izdajanje informacij ter jih predlaga delavskemu svetu v potrditev,
—	skrbi za neposredno povezovanje oz. razvijanje ustreznih oblik neposrednega povezovanja glasil z delavci, da se zagotovi njihov neposredni vpliv ha delo in razvoj podruzablje-nja informacij,
—	obravnava druga vprašanja, ki so temeljnega pomena za izdajanje in urejanje glasil in daje mnenje in predloge izdajatelju in odgovornemu uredniku.
6.	Uredniški odbor sestavljajo odgovorni urednik in 4 člani, ki
jih imenuje odbor za informiranje. Mandatna doba je 2 leti. Naloge in pristojnosti odgovornega urednika so:
—	pripravlja gradivo za seje odbora za informiranje,
—	kontrolira izvrševanje zadanih nalog in izvaja vsebinsko zasnovo informiranja,
—	odgovarja za obvezno dostavo izvodov Kamniškega tekstilca organom in organizacijam, kar določa zakon,
—	skrbi za vsebinsko in tehnično izboljšavo sredstev za informiranje,
—	odgovarja za politično usmeritev glasila in za izvrševanje politike informiranja,
—	spremlja stroške v okviru odobrenih sredstev, ki so določena v ta namen,
—	daje predlog za o-bračun prispevkov in ostalega tehničnega gradiva,
—	poroča odboru za informiranje o problematiki v zvezi z izdajanjem glasil,
—	odgovarja za pravočasno izhajanje glasil in za objektivnost informacij,
—	opravlja še druge delovne zadolžitve, ki se nanašajo na področje informiranja.
7.	Glavni urednik ima pravico do nagrade, ki mora biti ustrezna vloženemu delu v sredstva za informiranje. Nalogo določi odbor za informiranje in jo predlaga v potrditev delavskemu svetu delovne organizacije.
8.	Uredniški odbor je posvetovalni organ odgovornega urednika pri urejanju glasil, presojanju vsebine informacij, pomaga oblikovno in tehnično urejevati glasilo, dajati mnenje na višino informacij in za honorarje prispevkov. Odgovorni urednik lahko zadolži posameznega člana uredniškega odbora za urejanje posameznih rubrik ali vrst obveščanja.
9.	Osrednje glasilo delovne or-
ganizacije Svilanit je Kamniški tekstilec, katerega dejavnost je posebnega družbenega pomena.
Poseben družbeni interes se u-resničuje z neposrednim vplivanjem izdajatelja in družbeno političnih organizacij delovne organizacije Svilanit Kamnik na dejavnost glasila z javno razpravo in verifikacijo temeljne vsebinske zasnove, v okviru sindikalne organizacije z neposrednim vplivanjem delavcev in odbora za informiranje kot organa upravljanja.
10.	Temeljno vsebinsko zasnovo in izhodišča uredniške politike glasila Kamniški tekstilec opredeljujejo ustavna načela, programi in drugi dokumenti Zveze komunistov, Socialistične zveze, Zveze sindikatov, temeljna načela zakona o javnem obveščanju, določila samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev TOZD v delovno organizacijo Svilanit Kamnik ter kodeksa novinarske etike.
11.	Namen izdajanja časopisa Kamniški tekstilec je obveščanje delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela. Obveščanje ima tudi namen medsebojnega sporazumevanja, zbliževanja in reševanja skupnih interesov delovnih ljudi, ki je obenem tudi oblika vzgoje, ustvarjanja javnega mnenja, posebej pa še kot oblika odgovornosti delovnih ljudi.
12.	Osrednje glasilo delovne organizacije Svilanit Kamnik nosi naslov KAMNIŠKI TEKSTILEC. Kamniški tekstilec izhaja praviloma enkrat mesečno oz. na dva meseca v dvojni številki. Izhaja v tiskani obliki, zanj pa veljajo določila zakona o javnem obveščanju.
13.	V Kamniškem tekstilcu se objavljajo informacije o rezulta-
Naši upokojenci ob sprejemu v tovarni.
tih dela posamezne enote, poslovanju temeljne organizacije in delovne organizacije kot celote, še posebej pa o materialnem in finančnem položaju, izpolnjevanju delovnih načrtov ter o delu organov upravljanja.
S sistemom informiranja se mora zagotoviti aktivna vloga slehernega delavca v temeljni organizaciji pri urejanju in razreševanju notranjih delovnih odnosov, organizacije dela in upravljanja. Demokratični vpliv pri sprejemanju odločitev po organih upravljanja in delovanje samoupravne delavske kontrole pri u-resničevanju zastavljenih ciljev in nalog, prispevata z ustreznim sistemom informiranja svoj velik delež za krepitev materialnega in samoupravnega položaja delovnega človeka.
14.	Informator je interno glasilo obveščanja in izhaja praviloma enkrat tedensko v 400 izvodih in je razmnožen v ciklostilni
tehniki. Naslov glasila je INFORMATOR.
15.	V informatorju se objavljajo tekoče novice, sklici sej organov upravljanja, njihovi sklepi in ostala obvestila družbeno političnih organizacij. Informator ima praviloma naslednje rubrike:
—	službena obvestila.
—	splošne informacije,
—	sklepi organov upravljanja,
16.	Olglasne deske so razmeščene na vidnih mestih po delovnih enotah in obratih, ter služijo kratkim in nujnim obvestilom za delovne ljudi TOZD. Za pripenjanje obvestil, informacij in zapisnikov organov upravljanja na oglasne deske ter snemanje preteklih informacij je odgovoren vodja delovne enote, ki za to delo pooblasti ustrezno osebo. Odgovorni urednik nadzoruje izvajanje tega določila in vsebino objav na oglasnih deskah.
17.	S sklepi organov upravljanja se lahko uvedejo tudi drugi načini informiranja kot so: raz-
glasna postaja, javna tribuna in drugi sestanki.
Organizacijo teh oblik informacij ureja in pripravlja odgovorni urednik ob pomoči uredniškega odbora.
18.	Finansiranje sredstev obveščanja zagotavlja delavski svet delovne organizacije po predhodni odobritvi TOZD z letnim gospodarskim planom.
Z odobrenimi sredstvi za informiranje razpolaga uredniški odbor, pravilno uporabo teh sredstev pa nadzoruje odbor za informiranje.
Finančna sredstva za informacije se uporabljajo:
—	za tiskarske in razmnoževalne stroške glasil,
—	za honorarje avtorjev člankov in obvestil,
—	za honorar odgovornemu u-redniku,
—	za honorar korektorju.
19.	Pod tiskarskimi stroški in stroški razmnoževanja glasil so obseženi:
—	stroški tiskarne,
—	papirja,
—	klišejev,
—	razmnoževanje Informatorja na ciklostilu,
—	tipkanje člankov,
—	filmi in fotografije.
20.	Vsi članki in vsa obvestila v glasilih sohonorirani. Višino honorarja določa odbor za informiranje. Honorarji za tiskana obvestila se določijo praviloma od tiskane vrste. Višina honorarja za fotografije in risbe se določi posebej. Prav tako se določi posebej honorar za korekturo, tipkanje, razmnoževanje, za sestavo obračunov in izplačilo honorarjev.
Predlog za višino honorarjev v obliki cenika sestavi uredniški odbor za informiranje v skladu z višino odobrenih sredstev. Cenik praviloma velja eno leto, spremeni ali dopolni pa se samo v izjemnih primerih. Ne honorirajo pa se razpisi sej organov u-pravljanja in njegovi sklepi.
Frotir v Evropi in drugod
OBISKALI SMO NAŠE KUPCE
V zadnjem času je bilo opravljenih dvoje potovanj v razne evropske države s ciljem, da prodamo naše blago za naslednje leto. Poleg podpisanega se je prvega potovanja udeležil tov. direktor ing. Ribaš drugega pa tov. Balantič.
Na prvem potovanju smo obiskali Dansko, Norveško in Švedsko, s tov. Balantičem pa sve se mudila pri nemških kupcih. Posebej pa je tov. Balantič obiskal še Stockholm na Švedskem, kjer je z zastopnikom UNITEKA obravnaval vprašanje de-siniranja in kolorita.
Vsega skupaj smo obiskali 18 kupcev, med njimi organizacijo IN-TERCOOP, ki združuje v sebi 12 držav in prav toliko trgovskih organizacij, katerih večina so naši kupci. Med večjimi odjemalci bi omenili še:	Neckermann, Kaufhof,
Kaufhalle, Grohag, Horten itd. Iz tega je videti, da sta bili potovanji obsežni in temeljiti ter tudi dobro pripravljeni, ker so se zastopniki firme UNITEX res potrudili.
SMO ZELO DRAGI
Večji del strank, ki smo jih obiskali, so naši dolgoletni poslovni prijatelji in poznajo našo robo. Povsod veljamo kot kvalitetna tovarna in zato uživamo precejšen ugled. Tako mesto smo dosegli, ker smo leta nazaj solidno poslovali, ker smo se držali rokov, ker smo dobavljali dobro blago in ker smo znali ugoditi željam kupcev. Tudi s ceno smo šli doslej v korak s cenami v svetu, tako da smo lahko prodali vse, kar smo namenili izvozu, lahko bi pa še več.
Konec lanskega leta in v prvih mesecih letos pa je cena bombažu zdivjala. Pomanjkanje bombaža na svetovnem trgu je bilo tolikšno, da se je cena večkrat podvojila in tako
je tudi cena bombažnim izdelkom naraščala. Kupci so iskali blago vsepovsod, skratka, nastalo je veliko povpraševanje po izdelkih iz frotirja. Vendar se je položaj po poletnih počitnicah bistveno spremenil.
Bombažna letina je bila mnogo boljša, kot je bilo pričakovati in na borzah je cena bombažu padla čez noč. Če so plačevali na borzi v New Yorku junija letos bombaž še po
0.90 $ za funt, stane danes prav tam funt bombaža le 0.47 $.
Prav sedaj pa se dogaja še to, da tisti, ki so kupili bombaž po visokih cenah, pogodbe razveljavljajo in tako se zaloge bombaža neprodane kopičijo ter preti nevarnost, da bo cena še padla.
Seveda je s takim padcem cen, bombažu padla tudi cena bombažnim izdelkom in tako je narasla ponudba. Če so preje kupci iskali blago po tovarnah, se je sedaj položaj zaobrnil in proizvajalci trkajo na vrata trgovcev ter ponujajo svojo kramo.
Mi smo pričakovali, da bomo za drugo leto v izvozu dosegli vsaj za 15 — 20 % višjo ceno in smo računali, da bomo iztržili približno 17.— DM za 1 kg frotirja. Delali pa smo račun brez krčmarja, kajti največ kar lahko iztržimo za 100 % barvano brisačo je okrog 15 DM za kilogram.
PRI NAS JE BOMBAŽ ŠE VEDNO DRAG
Naravna posledica padca cen pri bombažu bi bila, da se bo tudi pri nas cena preji znižala.
Vendar temu ni tako.
Pri nas se bombaž kupuje centralno preko MATRESA. Tam pa so šli kupovat to surovino takrat, ko je bila naj dražja, jo tudi uvozili in seveda plačali. Tako smo z bombažem pokriti za lep čas, toda z dragim in ne vedno najboljšim.
Povsod v svetu je tako, da tisti,
ki ni dovolj previden pri trgovskih poslih pač nosi posledice, oziroma riziko. Jugoslovanska bombažna in dustrija pa, kot kaže, bo morala nositi posledice, ki jih ni zakrivila, ker plačujemo prejo še vedno po visokih cenah in jo bomo še lep čas.
Ponudba po ceneni preji je sedaj velika. Ugodno bi bilo prejo kupiti drugod. Taki posli pa so počasni, ker je treba na dobavo iz Pakistana ali drugod čakati več mesecev, treba je vezati v naprej velika finančna sredstva, ki jih nimamo, poleg tega je prejo treba previjati, navijalnih kapacitet pa imamo premalo.
Kislo jabolko je treba pojesti do kraja, čeprav ni zraslo na domači jablani.
TUDI TRGOVCI SO SE UŠTELI
Kot se je zgodilo MATRESU pri nas z bombažem, so nekaj podobnega doživeli tudi trgovci po svetu.
Takrat, ko je bilo povpraševanje po frotirju veliko, so vsi iskali blago in v pričakovanju, da bo cena še naraščala, uvažali in kupovali brisače kjerkoli jih je bilo moč dobiti. Tako imajo sedaj polna skladišča dragega blaga, med tem pa jim proizvajalci ponujajo poceni robo. Brez dvoma je za trgovce taka situacija ogromna polomija. Zato si ti sedaj pomagajo tako, da kupujejo čim cenejše brisače in s temi uravnavajo cene dražjim.
Po informacijah, ki smo jih dobili med potovanjem, so trgovci s frotirjem pokriti vsaj za prvo tromesečje prihodnjega leta, nekateri pa še dalj.
VELIKA PROIZVODNJA FROTIRJA V SVETU
Nerazvite dežele se vedno bolj industrializirajo. Tiste, ki imajo last-
no surovinsko bazo in tiste, ki imajo v delovni sili velike rezerve, so začele razvijati tekstilno industrijo, predvsem bombažno. Tako so zrasle tovarne frotirja kot gobe po dežju. Vse pa prodirajo na evropski trg ter pomenijo tudi za nas veliko konkurenco.
Naj naštejem nekaj držav proizvajalk frotirja, s katerimi se srečujemo na evropskem trgu: iz Evrope: Portugalska, Španija, Belgija, ZRN, NDR, Poljska, ČSSR, Bolgarija, Madžarska. Iz Amerike: ZDA, Brazilija, Argentina, Bolivija, San Salvador, Mehika, Kuba. Daljni vzhod: Japonska, LR Kitajska, Formoza, Južna Koreja, Indonezija, Honkong, Singapur, Tajland, Indija, Pakistan. So pa še, toda tako naštevanjem bi bilo predolgočasno in -nezanimivo.
Povdariti je pri tem treba, da nudijo mnogi proizvajalci frotirja dobro in lepo blago, ki je boljše in cenejše od našega. Tako dobite iz Brazilije ali Mehike velur, enak onemu iz ZDA, da o klasičnem frotirju niti ne govorimo, ker je popolnoma prilagojen evropskemu okusu.
CENE — CENE
Na oblikovanje cen pri inozemskih kupcih vpliva več faktorjev, ki jih je treba upoštevati in poznati, če hočemo trgovati na zunanjem tržišču. Za primer vzemimo prodajno ceno na nemškem trgu, ki je za Evropo najbolj značilen. Recimo da stane brisača v maloprodaji 12.-— DM. Taka brisača je bila kupljena pri nemškem proizvajalcu za 5,45 DM, ker je kupec formiral maloprodajno ceno tabo, da je na nakupno ceno pribil 120 %. Pri tem pa je kupec dal dispozicijo proizvajalcu, da je on pripravil detajlistične pošiljke in jih poslal v posamezne trgovine, ker je blago prodal franko kupec. S tem je grosist prihranil 3 %. Obenem je grosist prejel tudi 4% skonta, kar je običaj po za-hodnonemških predpisih. Torej kupec za brisačo ni plačal 5,45 DM, ampak 5,07 DM. Če kupi zahodno-nemški trgovec brisačo v deželah ev-ropske gospodarske skupnosti ali EFTE, potem je skoro v enakem položaju, kakor če bi kupil blago v lastni državi in ker na to blago ne plača carine, dobi prav tako 4 skonta, le da mora blago prevzeti v Skladišču, kar mu robo podraži za 3 °/o. Tako bo pazil, da ta strošek prevali na dobavitelja.
Popolnoma drugače pa je, če je blago nabavljeno izven EGS ali EFTE. Recimo, da hoče nemški veletrgovec kupiti blago pri nas in prodati našo brisačo za 12 DM v maloprodaji. Doma dobi to brisačo po 5,45 DM; razpečavanje iz lastnega skladišča ga stane 3 %, skonto, ki bi ga dobil doma znese 4 % in ker mu ni blago prodano franoo jugoslovanska meja, plača za tovorni-no do lastnega skladišča vsaj 3 %, za carino in špedicijsko manipulacijo bo odštel 20 %, torej skupno 30 °/o-Tako bo pripravljen plačati za brisačo, ki jo dobi v lastni deželi za 5,45 DM, v najboljšem primeru 3,82 DM. Če to preračunamo v ceno na 1 kg in vzamemo, da gre za naš artikel KORSIKA, ki meri 65x130 cm in tehta 321 gr po komadu, potem jo je plačal nemškemu proizvajalcu netto po 16,80 DM, mi pa
smo jo v tem primeru prodali za 11.90 DM.
Toda to ceno bo plačal le v primeru, če bo šlo za izrazito lep dežen, ki ga bo lahko hitro prodal. Če mu bomo pa nudili povprečen vzorec, ki ga lahko dobi povsod, potem pa bo hotel doseči še nižjo ceno, ker kalkulira še na riziko točnosti dobave in na riziko kvalitete, saj ima zaradi oddaljenosti in državnih meja otežkočeno možnost reklamacije. Poleg tega ima še dodatno delo z iskanjem uvoznih dovoljenj, delo okrog iskanja špediterja itd. Končno pa bo pri takem poslu hotel še dodatno kaj zaslužiti.
Mi ponujamo danes našo robo za 15.— DM 1 kg, 100 % barvano in in to franko jugoslovanska meja. Portugalska brisača se nudi za 12.07 DM postavljena na nemško mejo. Ker je Portugalska v EFTI, ta brisača ni obremenjena s carino. Trenutno je na Portugalskem položaj tak, da kapital beži iz dežele, zato se tam razprodaja zalogo in prodajalci nudijo dodatno še 17 % dodatnih popustov.
Tudi avstrijsko blago nima carine, ker je Avstrija v EFTI. Avstrijski proizvajalci nudijo frotir po 14.42 DM za kg, franko nemška meja.
Iz Brazilije je ogromno blaga po 12,90 DM že ocarinjeno in postavljeno v nemško luko. Vzhodna Nemčija nudi brisače po 10 DM, fco zahodnonemška meja. Blago, ki se uvaža iz Vzhodne Nemčije ni obremenjeno s carino, ker imata obe Nemčiji sklenjen poseben sporazum.
Pri Poljakih je mogoče kupiti izdelke iz frotirja po 11.05 DM za 1 kg, dostavljeno na nemško mejo.
Lažje kvalitete kupuje Evropa danes na Daljnem Vzhodu, saj se dobi ta roba tam že za 7,70 DM za 1 kg in to postavljena v evropsko luko. Seveda pa je tam dobava zaradi dolge poti počasna, vendar so jo Japonci na svoj račun pripravljeni prepeljati tudi z letali, kar je zelo drag transport.
LE DOBRA KOLEKCIJA
Naša kolekcija za leto 1975, ki smo jo kazali ob omenjenih obiskih mi doživela odobravanja. Ravno nasprotno, naši dolgoletni odjemalci so bili nad njo malce razočarani, tako nad dezeni, posebej pa še nad barvami. Značilno je, da je INTER-COOP, kot naš največji poslovni partner, izbrala iz nove kolekcije le dva desena artikla KORSIKA.
Naj večja kritika gre na račun koloriranja brisač. Toda, to ni čudno, saj je naša barvna karta stara več kot tri leta in nam njena poživitev nikakor ne uspe, še manj pa dopolnitev, oziroma sprememba.
Prepričan sem, da bi z novim koloritom, ki je sedaj v modi, dosegli boljše prodajne uspehe in tudi cena bi bila malce boljša.
Kar zadeva samega vzorčenja, pa bo treba vzorčni oddelek nujno okrepiti in organizacijsko izpopolniti, kajti na tem področju bo treba ob tako hudi konkurenci še veliko storiti.
inflacija ne tare le nas
Gospodarske težave, s katerimi se srečujemo doma, so prisotne danes po vsem svetu. Inflacija je v vseh deželah večja ali manjša, pov-
sod pa tako velika, da vpliva na kupno moč in zato se po trgovinah proda manj.
Naftna kriza je storila svoje in posledice so občutne, čeprav se je kriza sama do neke mere že polegla.
Avtomobilska 'industrija zmanjšuje svojo proizvodnjo, prav tako se manjša proizvodnja v drugih industrijskih panogah in sigurnost stalne zaposlenosti je omajana.
Vse to in še marsikaj drugega vpliva, da ljudje ne kupujejo tistega kar ni nujno potrebno in brisače gotovo niso najnujnejši potroš-ni predmet, saj iz lastne prakse vemo, da žene marsikdaj kupijo brisačo ne zato, ker jo rabijo, ampak ker je lepa in jo hočejo imeti v svoji zbirki.
Če povzamemo vse navedeno, potem moramo ugotoviti, da položaj ni najbolj rožnat in vse kaže, da smo smetano že posneli in da bomo nekaj časa jedli le kislo mleko.
VENDARLE SMO PRODALI
Kljub vsemu pa z naših potovanj nismo prišli praznih rok. Prodali smo trenutno za približno 600.000 dolarjev blaga ali 40% od tega, kar mislimo prodati v izvozu v prihodnjem letu. Tako imamo zasigurano prodajo kopalnih plaščev in to
26.000	komadov za vse leto, dalje za dobavo v prvem polletju 1975 —
130.000	kom. brisač dimenzije 45x70,
44.000	kom. dimenzij-« 100 x 150,
150.000	kom. dimenzije 50 x 100 in
100.000	kom. dimenzije 65 x 130 cm. Posebno zanimiva je želja zaho-
dno-nemškega kupca, da bi zanj delali brisače iz velurja, seveda po njegovih željah. Domenjeno je, da bo v začetku novembra odšel tja tov. Balantič in bo s kupcem izdelal poseben program po tem vprašanju. Tu bi dosegli ceno 17.— DM po kilogramu, kar bi bil dober uspeh.
KAJ STORITI?
Kljub vsemu pa ne smemo zagnati puške v koruzo. Spoprijeti se je treba z vsemi težavami, toda dosledno organizirano in disciplinirano ter s polno osebno odgovornostjo.
Predvsem pa bi hotel podčrtati sledeče:
1.	Sprijazniti se moramo s prodajnimi cenami na svetovnem trgu in v zvezi z njimi proizvajati boljše, lepše blago, proizvodne stroške pa skrčiti na minimum.
2.	Doma stremeti za tem, da nabavljamo čim cenejšo (seveda pa kvalitetno) prejo. Podvzemati je treba vse korake, da domači kupi bombaža — v tem primeru MATRES — sami nosijo riziko, če so se uračunali pri nakupu te surovine.
3.	Vzorčno dn kvalitetno moramo biti z našim blagom vsaj enakovredni konkurenci, če že ne boljši.
4.	Prodajati moramo v izvozu prvenstveno boljše kvalitete, ker tako dosežemo nekaj višje cene.
5.	Barvna karta mora biti stalno izpopolnjevana in to tako, da bomo vsak trenutek sposobni u-
goditi tekoči modi in željam kupcev.
6.	Vzorčno službo je treba kadrovsko ojačati in organizacijsko prilagoditi novim zahtevam.
7.	Vzorčenje v tkalnici mora biti ekspeditivno in ne sme ovirati dela na kolekciji, ki mora biti v celoti pravočasno pripravljena in mora imeti absolutno prednost.
8.	Kritično je treba pregledati pre-
dvidene investicije, ki naj bi pomagale izboljšati kvaliteto blaga in dokumentirano izbrati tiste, bi dajo hitre in učinkovite rezultate z največjim finančnim uspehom.
9.	Hitro je treba ukrepati pri spremembah, ki jih narekujeta moda in uporabnost ter učinkovito prilagajati tehnologijo, da ne bomo na trgu na repu dogajanj, temveč da bomo vsaj približno stopali v korak s konkurenco.
10.	Utrditi je treba poslovno disci-
plino in opredeliti osebno odgovornost glede rokov, kvalitete in odpreme blaga.
Po predvidevanjih se položaj na zunanjem tržišču, glede bombažnih izdelkov ne bo še kmalu umiril in zato bi bilo potrebno, da pri nas samih ukrepamo po navedenih predlogih. Gotovo pa je problemov še več, osvetli pa naj jih razprava, če se bo razvila ob tem poročilu.
Razgovor s proizvajalci
Bralcem Kamniškega tekstilca posredujem mnenje in stališča delavke iz konfekcije frotirja tov. Perčič Marije. Starejši Svilani-tovci jo vsi prav dobro poznajo, saj letos obhaja 20 let dela v delovni organizaciji. Vedno je vesele narave in seveda tudi zbadljiva. Marija je dokaj kritična in reagira na nepravilnosti. Ne boji se povedati kar ji ni všeč; zgodi se pa, da v svoji naglici včasih tudi v izjavah prehiti. Kakorkoli že, Marija je aktivna delavka in samoupravi]alka. 2e večkrat je bila izvaljena v organe upravljanja, sedaj pa je predsednik sveta delovne enote konfekcije frotirja. Pogovarjala sva se o problemih delovne enote in TOZD, o njenih osebnih pogledih kakor tudi o mnenju delovnih ljudi, ki so v teh vprašanjih različni, Prisluhnimo torej kaj pravi o njih.
Kaj je v vaši enoti problem?
»V enoti pogrešamo trde roke — dobrega vodstva. Dalj časa je bila enota prepuščena sama sebi, ne da bi kdo učinkovito zastopal njene proizvodne in samoupravne interese. Sedaj smo dobili novega vodjo in pričakujemo, da bo enota bolj uspevala kot doslej. Če povem, v enoti niso niti pravilno določene norme in uveden work faktor sistem, ni pravilno vrednoteno delo itd. Vse to delavce boli in so že 2 krat javno pokazali svoje nezadovoljstvo.«
Kaj menite glede nagrajevanja v enoti?
»Menim, da delavke niso nagrajevane po delu. Govorim v svojem in njegovem imenu, da robljen i e plašča in brisač ne more biti nikoli enako vrednoteno. Pri nas pa se to dogaja. Mislim, da je izdelava plašča vsekakor bolj zahtevna od robljenja brisač in zato ni potrebno nobenega strokovnega mnenja, da bi to u-gotovil. Ta problem je že načet od lanskega leta, ko se je uvedlo ocenjevanje in ga do danes še nihče ni rešil. Po teh vprašanjih se tudi ni nihče resno potegoval za delovne ljudi naše enote.
Glede ocenjevanja imam še eno pripombo. Zdi se mi nepravilno, da se danes z vseh strani napada sistem nagrajevanja, ki je bil sprejet za celo delovno organizacijo in se pritiska na povišanje grup. Nepravilno je, da se takim pritiskom popušča, če se niso spremenili pogoji dela. Znano mi je pa, da se marsikje pogoji dela na delovnem mestu niso spremenili, grupe pa se popravljajo. Zdi se mi, da v tem primeru kršimo politiko nagrajevanja in sklepe organov upravljanja, če je temu tako.«
Kaj menite o izidu glasovanja o dvigu osebnih dohodkov?________
»Kot je znano se delavci niso strinjali s predlogom, ki je bil posredovan delovnim enotam, da naj se osebni dohodki s 1. oktobrom dvignejo za 5 %. Če povem svoje osebno mnenje in mnenje drugih je bil vzrok v tem, ker so ljudje videli v tem prevelik razpon, predvsem pri nagrajevanju srednjega strokovnega kadra. Ta odnos med delavci in srednje strokovnim kadrom je še posebno prevelik. Mi vemo kdo dela in kdo ustvarja. Zato delavci nikoli ne oporekajo, če imajo tisti, ki vodijo delovno organizacijo in so odgovorni za .njen razvoj, večji osebni dohodek. Delavci tega ne oporekajo, ne soglašajo pa s tistim, ki ne dajo od sebe tega, kar bi morali, vidimo jih .pohajati iz obrata v obrat in so za to delo dobro nagrajeni. Tak odnos ni v skladu s splošno politiko nagrajevanja. Res je, da nekateri zagovarjajo »enake želodce«, vendar pa ko se z delavci
osebno pogovarjamo, nihče ne bo ugovarjal temu, da mora biti zdravnik, ki rešuje življenje, inženir, ki ustvarja itd., enako plačan kot delavec. Mnenje delavcev naše enote je, da če bo prišel enak predlog v zvezi z OD kot je že bil, najbrž ne bo sprejet. Zdi se mi, da je srednjim kategorijam vseeno ali dobijo nekaj % ali ne. Delavci na nižjih delovnih mestih pa so na tem zelo zainteresirani im je morda v tem tudi nekoliko nevoščljivosti, ker pravijo, če posameznik dobi 50,- din, pa se jim rajši odreče, kot da bi drugi dobil 300,- din. Menim, da bi se bilo o tem vprašanju pogovoriti na širši osnovi s predstavniki samoupravnih organov lin družbeno političnih organizacij .«
Ali imajo ljudje vtis, da se posamezne odločitve prinašajo pod vplivom strokovnih služb?
»Menim, da delavci nimajo tega občutka. Zavedajo se svojih pravic, morda manj dolžnosti, pa vendar reagirajo, če menijo, da predlagane odločitve niso dobre. Kolikor jaz lahko rečem na samoupravne organe ni pritiskov, da bi morali biti sklepi tako, kot morda želi posameznik ali katera od strokovnih služb. Naj povem še to, da od kar smo se organizirali v TOZD ni čutiti, da smo na tem področju storili kaj več, kakor to, da imamo res nekaj več sestankov. Položaj v katerem smo, ni najboljši, zato bi se morali vsi prizadevati, da bi tudi na utrjevanju gospodarskih rezultatov dosegli večje uspehe. Zdi se mi, da smo še vse preveč razsipni. Vsi bi se morali bolj boriti za zmanjšanje poslovnih stroškov, kot smo se doslej.
Ali poznate kako finančno sto-ji podjetje?_______________________
»Sem seznanjena in vem, da se ie prodaja nekoliko zataknila. O tem sem bila tudi informirana medavnio na seminarju v Škofji Loki.«
Kakšno stališče imajo do tega delavci nasploh?_________
»Opažam, da ljudem ni vseeno. Vidim, da so nekateri tudi malo
zaskrbljeni. Če bi se položaj bistveno poslabšal ni to delavcu vseeno, ker tisti, ki je v resnici odvisen od svojega dela, meni da je ogrožena njegova eksistenca. Morda na tem področju za oblačite v tega problema še nismo storili vsega, zato predlagam, da bi bilo prav, da organi upravljanja sprejmejo o tem konkretna stališča in programe sanacij ter problemov.
Kaj menite, ali je bil seminar v Škofji Loki dobro organiziran?
»Naj povem svoje osebno mnenje ostalih tovarišic in tovarišev, ki so bili okrog mene, da je bila organizacija dobra. Kritično smo se pogovarjali o vseh problemih in tako je prav. Čimveč podatkov In informacij bomo imeli kot samoupravlj alei, tem lažje bomo pomagali pri reševnju problemov. Menim, da ne bi bilo napak, da se podobni razgovori tudi v bodoče organizirajo, (saj bi bili tudi stroški s tem opravičeni).
Ali imate Vi morda kakšno vprašanje, ki Vas zanima?
»Zanima me še marsikaj, toda zaenkrat ne bi imela .nič kaj posebnega. Če sem v teh mojih mislih kaj preveč povedala, naj mi bo oproščeno. Saj človek, ki objektivno kritizira ne misli nič slabega in želi, da bi se. tiste napake, ki jih delamo vsi, odpravile.«
Tovarišici Mariji se zahvaljujem za njene odkrite besede in mislim, da bodo o njenih razmišljanjih razpravljali tudi organi ter glede problematike sprejeli ustrezna stališča.
Urednik!
ZAHVALA
Vsem tistim, ki so nam v teš-kih trenutkih prometne nesreče pomagali in tistim, ki so naju s sinom obiskali v bolnišnici se iskreno zahvaljuje
Poperko Ema z družino
Razporeditev delavcev v enote civilne zaščite
Na podlagi štaba civilne zaščite in po predhodnem soglasju upravnega organa za ljudsko obrambo S Ob Kamnik je DS na svoji seji sprejel predlog in ga potrdil s tem, da se v enote civilne zaščite razporedijo naslednji delavci:
V	enoto obveščanja, opazovanja in alarmiranja se imenujejo:
STANKOVIČ Brane iz DE 30 VRHOVC Bogo — vratar GRABNAR Darko iz DE 30 JENKO Slavka iz Živilske ind. PIPAN Ivanka iz DE 10 JANEŽIČ Franc iz DE 31 POLJANŠEK Ljuba iz DE 30 AMBROŽ Marija iz DE 30 PIRŠ Ivanka iz DE 30 DRESAR Ema iz DE 30 RIBIC Bojana iz DE 41 RIHAR Angela iz Živilske ind. DOLENC Marija iz DE 30 MARTINC Francka iz DE 30 BERLC Pavla iz DE 30 JONTEZ Ivan iz Živilske ind. SEDUSAK Jože iz Živilske ind.
V	tehnično reševalno enote se imenujejo:
POTOČNIK Maks iz DE 20 ŠUBIC Viktor iz DE 20 KNAVS Alojz iz DE 20 PREGEL Leon iz DE 20 MATlClC Vinko iz DE 20 CEDILNIK Franc iz DE 20 KOLENC Slavko iz DE 13 ŽURBI Franc iz DE 13 KOMATAR Jože iz DE 20 TREBUSAK Anton iz DE 30 KRAPEŽ Boris iz DE 13 STREHOVEC Ida iz Živilske ind. KLEMENC Pavla iz Živilske ind. PRAŠNIKAR Dušan iz Živil. ind.
JENKO Ivanka iz DE 30 KOČAR Spela iz DE 13 SMOLNIKAR Zdravka iz DE 30 VIDMAR Franc iz DE 10 MAJDIČ Silva dz DE 10 FABJAN Andreja iz DE 30 BALOH Francka iz DE 14 ROZMAN Vinko iz DE 31 LUŠTREK Ivanka iz DE 42 HANClC Niko iz DE 42 MILOLAŽA Marija iz DE 10 PEKOLJ Anica iz Živilske ind. GOLOB Andreja iz Živilske ind. ROJS Milena iz Živilske ind. PLEVEL Marta iz Živilske ind.
V	radiobiološko kemično enoto se imenujejo:
KOŽUH ing. ROZKA iz DE 30 JENKO Mija iz Živilske ind. SELJAK Magda iz DE 30 TUŠAR Mile iz DE 15 POLJANŠEK Rudi iz DE 13 KUHAR Franc iz DE 15 HRIBAR Anton iz DE 31 TOVORNIK Franc iz DE 30 VRANKAR Jože iz DE 30 REBERNIK Anica iz DE 15 COŽ Lucija iz DE 10 SUHOVRSNIK Slava iz DE 13 SITAR Lea iz Živilske ind. PIBERNIK Marija iz Živil. ind. KAJDIŽ Betka iz Živilske ind.
V	požarno reševalno enoto se imenujejo:
GRDEN Franc iz DE 31 TAJ C Peter iz DE 20 PREGL Miha iz DE 20 DROLC Štefka iz DE 13 KERŽlC Tatjana iz DE 42 DJURAŠEVIC Jelka iz DE 10 HUMAR Tončka iz DE 13 ZAJC Jakob iz DE 13
GORIČAN Jože iz DE 20 SOBNIK Alojz iz Živilske ind. SODNIK Alojz iz Živilske ind. GROŠELJ Franc iz Živilske ind.
Imenovani so tudi novi člani štaba civilne zaščite, in sicer:
SELJAK Bogdan iz DE 13
—	vodja štaba CZ
JEREB Florjan iz Živilske ind.
—	namestnik vodje štaba STANKOVIČ Brane iz DE 41
—	vodja enote obvešč. opaž. in alarm
VRHOVEC Bogo — vratar
—	namestnik vodje te enote GRDEN Franc iz DE 13
—	vodja požarno reševalne službe
TAJC Peter iz DE 20
—	namestnik vodje te enote KOŽUH ing. ROZKA iz DE 23
—	vodja RBH enote JENKO Mija iz Živilske ind.
—	namestnik vodje te enote KODRA Silva iz Živilske ind.
—	vodja sanitetne enote MIŠIC Danica iz DE 30
—	namestnik vodje te enote POLJANŠEK Slavko iz DE 14
—	vodja enote reda in varnosti BERNOT Vinko iz DE 31
—	namestnik vodje te enote POTOČNIK Maks iz DE 20
—	vodja tehnično reševalne službe
ŠUBIC Viktor iz DE 20
—	namestnik vodje te enote.
Dopisujte v naše glasilo!
Tehnične
novice
•	Po sklepu organov upravljanja se je pri firmi Saurer naročilo 18 kom brezčolničmh frotir strojev v širini 225 cm. Od tega je 14 opremljenih z verdolovim ža-kardom in 4 komadi z Ustovko Staeubli. Stroji so tehnično med najbolj izpoipolnjenimi in nabavljeni na (Metni kredit s 7,5 % obrestno mero. Ta kredit je izredno ugoden in ga nudi Francija Jugoslaviji kot pomoč. Stroji bodo dobavljeni koncem leta 1975. S tem nam bo dana možnost, da gremo v nada-ljne zmanjšanje nočne izmene. Z montažo teh strojev se bodo stari Thiele-jevi stroji izločili iz proizvodnje.
•	Pričeli smo z gradnjo novega transformatorja s kapaciteto 3 x 630 KVA, kar bo zadostovalo za nadaljni razvoj naše tovarne, ki je predviden s perspektivnim planom. Delo, vključno montažo opreme je predvideno da se konča v mesecu maju 1975.
® Tudi z gradnjo skladišča vnetljivih tekočin se bo pričelo v bližni bodočnosti. Trenutno se pripravlja način izvajanja del in predvidevamo, da jih bomo izvršili z našo gradbeno grupo. To skladišče je nujno potrebno, ker se nam vsak dan lahko pripeti kaj nezaželjenega.
•	Konfekcija frotirja je dobila 6 kom šivalnih strojev z gornjim transportom, 1 kom dvoigelni stroj za specialne dvojne šive, še v letošnjem letu je predvidena dobava šivalnega stroja union special za všivanje rokavov, v mesecu januarju pa dobava dveh strojev za zankanje od firme »Rimoldi«. S temi stroji bo konfekcija prilično dobro opremljena in imela tudi precej večje kapacitete.
® Naše podjetje je v dogovoru s Predilnico in tkalnico Tržič, da bomo za njih izdelovali brisače za njihove komplete. Predilnica in tkalnica Tržič je v programu odstopila od proizvodnje frotirja zato je dogovorjeno, da jih z brisačami oskrbuje »Svilanit«. Prve brisače naj bi bile izdelane za januarski sejem mode, ki bo v Ljubljani.
J. M
Z A II VALA
Prijateljem, sodelavcem in vsem tistim, ki ste mi ob smrti mojega očeta MIHAELA BLEJ CA izrekli sožalje, ki ste mu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti, iskreno hvala.
Miha Bleje
V enoto reda imenujejo:
in varnosti se
POLJANŠEK Slavko iz DE 14 BERNOT Vinko iz DE 31 KLANČAR Anton iz DE 14 HOMAR Miro iz Živilske ind. KLEMENC Anton iz DE 31 SLAPAR Jože iz DE 13 LIPOVŠEK Franc — vratarnica SLAPNIK Alojz —- vratarnica JONTEZ Ivan iz Živilske lind. ROMSAK Ciril iz Živilske ind. SUSNIK Ivan iz Živilske ind. ŽAGAR Franc iz Živilske ind. GOŠAR Vinko iz Živilske ind. PODGORNIK Štefka iz DE 30 COF Marija iz DE 30
V sanitetno enoto se imenujejo:
KODRA Silva iz Živilske ind. MIŠIC Danica iz DE 30 VRHOVC Jožica iz DE 41 PODGORŠEK Milena iz DE 30 MATlClC Melita iz DE 30 ROZMANIC Vida iz DE 30

Obisk naših gasilcev pri gasilcih predilnice Škofja Loka.
DITT-S na obisku v VIS
Po dolgem premoru se je u-pravni odbor DITT-a Svilanit odločil da vrne obisk DITT-u VIS Varaždin, katerega člani so bili v mesecu maju na obisku v Svilanitu. Z varaždinsko industrijo svile so bili že pred 10 leti vspo-stavljeni prijateljski stiki. Ti odnosi so bili v nihanju, srečanja pa odvisna od pobud strokovnih delavcev ene ali druge delovne organizacije. Čeprav je bil premor v medsebojnem sodelovanju tudi nekaj let, vendar je stanovski plamenček še vedno gorel. Obljuba, ki je bila dana na zadnjem obisku članom DITT-a iz VIS-a je bila izvršena. V petek, dne 24. oktobra se je 26 članov društva Svilanit odpravilo popoldne proti Varaždinu. Čeprav turobni oktober, poln megle in dežja, se je skozi težke oblake le prebilo sonce in nas pospremilo tja in nazaj. Pot Skozi Rogaško Slatino je dokaj dolga, zato smo pozno zvečer prispeli v
znan turistični kraj Trakoščan. Pokrajina je posejana z grički in pobarvana s pestrimi jesenskimi barvami. Na najvišjem hribu stoji mogočen srednjeveški grad, ki kraljuje nad pokrajino. Grad je bil v lasti hrvaških plemičev Draško vicev. V njem je muzej, ostali prostori pa so opremljeni tako kot v srednjem veku. Zaradi napetega razporeda obiska, si gradu nismo mogli ogledati. Zanimivo je, da smo morali prenočevati izven Varaždina, ker v mestu ni bilo prenočišča, zaradi pričetka lovske sezone in tako so vsa prenočišča zasedli italijanski lovci.
Naslednji dan smo iz 30 km. oddaljenega Trakoščana prispeli v Varaždin nekaj po 10 url. Peljali smo se skozi zagorsko pokrajino m mesto Lepoglav. Tu so znani zapori za politične preganjance kjer je bil zaprt tudi tov. Tito. Pred tovarno VIS nas je sprejel predsednik društva tov.
Blass in drugi tovariši. Izrekel nam je dobrodošlico in povedli so nas na ogled tovarne. Ogledali smo si tkalnico svile ople-menitilnico, oddelek za proizvodnjo dežnikov in konfekcijo kjer izdelujejo vetrovke, kravate in nekaj ženskega penila. Videli smo, da so delavci zelo marljivi in vsak na svojem delovnem mestu. Ta delovna organizacija šteje približno 2.000 delavcev, ki so združeni v sedmih TOZD.
Po ogledu tovarne smo se zbrali v sejni dvorani kjer sta nam direktor delovne organizacije VIS in predsednik DITT-a opisala razvoj te delovne organizacije. Predstavniki in člani obeh društev so si izmenjali misli ter izkušnje s področja proizvodnje, nagrajevanja, organizacije dala in samoupravnega organiziranja. Na obeh straneh je bila izražena tudi želja za tesnejše medsebojno sodelovanje. Po kratkem premoru in kosilu, kajti čas nas
je že preganjal na vrnitev, smo si še ogledali znamenitosti Varaždina. Po mestu nas je popeljal nad vse ljubezniv in prijazen predstavnik društva tov. Blass, ki je že čez 40 let član te delovne organizacije. Mesto Varaždin ima 35.000 prebivalcev, ki je polno kulturnih znamenitosti. Posebna zanimivost mesta je pokopališče, ki je eno od najlepših v Evropi. To ni njiva mrtvih, pač pa park zelenja z obrezanimi cipresami v kvadre visoke do dveh metrov, obdajajo spominske kamne.
Preko našega glasila naj se še enkrat zahvalimo članom društva DITT VIS, še posebej pa tov. predsedniku za ves njegov truč in organizacijo tega obiska. Naše društvo se bo v bodoče s prijatelji iz Varaždina še bolj povezalo na vseh ravneh in s tem krepilo in jačalo bratstvo med narodi naše socialistične Jugoslavije.	-da
UVELJAVLJANJE PRAVIC PREKO SINDIKATA
Posredujemo vam podatke iz informacije RSZS, kako si delavci uveljavljajo pravice iz področja delovnih razmerij preko sindikata.
Zanimiv je S-mesečni pregled obsega delovanja ljubljanske službe sindikatov za pravno pomoč, ki precej natančno napoveduje, kako bodo morali in kje bodo morali sindikati v bodoče posvetiti vprašanjem odnosov še več pozornosti. Ti podatki so tudi kazalec stopnje nezdovoljstva v odnosih. Pregled je sicer izdelan za obdobje od začetka junija do
prevzetih zadev v zastopanje). Sele na drugem mestu je industrija (272 in 38), na tretjem mestu so družbene dejavnosti (182 in 10), sledi gradbeništvo (120 in 21) itd.
Dober pregled je tudi klasifikacija spornih vprašanj: največ sporov je okoli osebnih dohodkov (215 primerov in od tega so v zastopanje naši odvetniki prevzeli 48 primerov), na drugem mestu je problem prenehanja dela (213 in 35) itd. Tu lahko dodamo še sporna vprašanja iz socialnega zavarovanja (176 in 28).
Novi direktor med novo poročenci.
konca avgusta, torej za obdobje ko je v naši odvetniški pisarni v Ljubljani dokajšnje zatišje. Pa vendar, v teh poletnih treh mesecih se je zateklo po pravne nasvete 1.353 naših članov, v zastopanje pa so naši odvetniki prevzeli 164 izadev [(nad 12 %).
Če pogledamo, kje je največ nezadovoljstva oziroma od kod se ljudje najbolj zatekajo po pravno pomoč, vidimo, da so na prvem mestu zaposleni v storitvenih dejavnostih in pri zasebnikih (299 pravnih nasvetov in 55
Se zanimiv podatek k objavi v prejšnji številki informacij pod naslovom »Osnutek kongresnega sklepa 12 v praksi«, ko smo obravnavali vprašanje počitniške in rekreacijske dejavnosti:	v teh
treh mesecih je bilo potrebnih našim članom kar 127 pravnih nasvetov glede dopustov.
In še podatek: ljubljanska služba sindikatov za pravno pomoč je v tem obdobju s pravnimi nasveti s področja delovnih razmerij pomagala tudi organizacijam združenega dela v 31 primerih.
Uveljavitev sindikata v TOZD
Z novim mandatom sindikalnega vodstva sovpada tudi organiziranje sindikata po TOZD. S tem je dobila naša sindikalna organizacija globljo in pomembnejšo vlogo pri uresničevanju nove ustave in uvel javljanju samoupravljanja v naši delovni organizaciji. S trudom in prizadevanjem sindikalnih funkcionarjev in ob pomoči vseh zaposlenih bi hoteli doseči, da se sindikat čimbolj približa neposrednemu tpro-izvaj alcu in mu pomagati reševati probleme, ki nastopajo pri delu — socialno varstvo in uveljavljanje pravic iz delovnih razmerij .
Koordinacija vseh treh OOS v Svilanitu, nam zaenkrat ni delala težav. Vse pomembnejše sklepe in odločitve se je stalno objavljalo v Informatorju ali na oglasnih deskah in s tem povezovalo delo sindikalne konference
z vsemi delovnimi ljudmi DO. Sodelovanje z drugimi družbeno političnimi organizacijami in organi upravljanja, pa nam je v zadnjem času uspelo precej izboljšati, pri čemer je bistveno pripomogel novoustanovljeni politični aktiv.
Mislim, da pa je nujno potrebno sodelovanje vseh političnih in samoupravnih organov seveda ob izdatnem sodelovanju vseh delavcev DO, še okrepiti, če ho čemo, da se bodo sindikalna in ostale družbeno politične organizacije uspešno uveljavile v TOZD. Šele potem bomo lahke govorili, da je v naši DO samoupravljanje in nova ustava res zaživela s polno močjo.
Ob zadnjih akcijah se je pokazalo, da je pristop sindikalne organizacije pravilen in da se uspešno uveljavlja v TOZD.
Krapež Boris
Egeria napreduje
Egeria — virtenberška tkalnica v Lustnau-u, Tiibingen, je ena najstarejših in napomembnejših tkalnic frotirja v Zahodni Nemčiji. Ustanovljena je bila leta 1920 in je v pretežni lasti družine Schweizer, ostali deleži pa so v lasti družine Hornschuch. V letu 1973 je firma dosegla skupni promet 75 milijnoov DM (preko 50 milijard S din). 1350 sodelavcev je zaposlenih v obratih Lustnau, Tubingen in Burg-rieden, dočim nadaljnh 250 dela v obratu Vollmoeller. Kakor je komercialni vodja Hubertus C. Starb izjavil za tisk, ima njegova lastna predilnica 13.000 vreten in presuka 5.000 kg preje. Su-kančarna ima 6.000 vreten in presuka 4.000 kg preje. Proizvodnja preje pokriva 50 do 60% celotnih potreb. V tkalnici se proizvede na 258 statvah okrog
10.000	frotirja različnih vrst. Kapaciteta barvarne je usklajena s potrebami in kapacitetami križnega previj-anj-a (dnevno okrog 2.500 kg), v kosih se pobarva
dnevno okrog 1.500 kg robe. Celotna dnevna proizvodnja presega 20 000 m2 dnevno .
V lastni konfekciji se izdela dnevno 1.200 komadov plaščev, v perilu pa 55.000 komadov enot dnevno-.
Bližnje investicije so namenjene tkalnici in predilnici ter bodo znašale 4 — 5 milijonov DM (cca 700 milijonv S din). Škorc vse investicije imajo za cilj racionalizacijo proizvodnje.
Prvič se je Egeria priključila s 25 % udeležbo k nekemu nemškemu podjetju za proizvodnjo frotirja na Mauritiusu. Ta proizvodnja bo prišla na trg z lastno tržno znamko.
Za dopolnitev lastne proizvodnje uvaža Egeria tudi precejšnje količine frotirja iz Brazilije.
Za poslovno leto 1974/75 računa Egeria povečanje vrednosti prometa za 10 %, kar pa bo posledica le majhnega povečanja proizvodnje.
(Po Textil — Praxis)
Novi cestno prometni predpisi in prometna varnost II.
Kako pravilno in varno prečkamo cesto.
Nepravilno prečkanje ceste pomeni za pešce eno naj hujših napak v cestnem prometu, ki jih mnogi storijo zaradi nepoznavanja pravil prometnega ponašanja, zaradi napačne ocene trenutne prometne situacije, zaradi raztresenosti, pa tudi marsikdo zaradi nepravilnega odnosa do ostalega prometa, kot so namerno, počasno prečkanje, objestnost, nagajivost in podobno. Posebno to poslednje je vredno ostre graje. Sicer pa moramo povedati, da so v pogostih primerih vse take nepravilnosti kronane s prometno nezgodo, katere posledica je prav za pešce zelo huda: smrt ali telesna poškodba — največkrat huda.
Tako kot ostalo »prometno življenje« posameznika je tudi prečkanje ceste povezano z varnostjo prihoda in odhoda iz službe. Pot na delo in z dela opravlja človek vselej v neugodnih okoliščinah, ki ga spremljajo na vsakem koraku kot so:	naglica,
utrujenost zaspanost, slabe vremenske prilike in podobno. No, o tem kaj več drugič. Za danes pa pojdimo čez cesto.
»Pešec je dolžan iti čez vozišče pazljivo in po najkrajši poti.
Na cesti, ki ima zaznamovane prehode ali posebej napravljene □rehode za pešce, mora pešec čez cesto na takem prehodu, če ni ta več kot sto metrov oddaljen od njega.«
Razume se, da morajo na takih prehodih, preden stopijo na prehod paziti na oddaljenost in hitrost vozil, ki se jim približujejo. To pomeni, da ne smemo stopiti na prehod kadar se nam zljubi, ne glede na promet motornih vozil, ki so morda že čisto blizu našega prehoda. Ozrimo se okoli sebe, na levo in desno predno storimo prvi korak na mestu, kjer ni zaznamovanega prehoda za pešce, ne sme stopiti na vozišče, če s tem ovira promet vozil.«
»Na zaznamovanem prehodu, na katerem je promet pešcev ureje s svetlobnimi prometnimi znaki za pešce, se mora pešec ravnati po teh znakih ...«
Na drugih prehodih, kjer za oešce ni posebnih svetlobnih znakov, so pa svetlobni znaki za vozila, ali promet usmerja miličnik, smejo pešci čez vozišče le tisti čas, ko jim dani znak dovoljuje prehod, se pravi tedaj, ko je prometna smer odprta vozilom.
KAZNI:
Z denarno kaznijo 50,00 din se takoj na mestu kaznuje pešec, ki se na zaznamovanem prehodu' za pešce na katerem je promet oešcev urejen s svetlobnimi prometnimi znaki (semaforji) za pešce, ne ravna po teh znakih.
Če pa je s tem prekrškom povzročil neposredno nevarnost za drugega v prometu ali prometno nezgodo se kaznuje s kaznijo od 100 do 500 din ali z zaporom do 30 dni.
Z denarno kaznijo 20 din se takoj na mestu kaznuje.
1.	Pešec, ki gre čez vozišče iz-
ven prehoda za pešce, če je ta bližje od 100 m od kraja prečkanja.
2.	Pešec, ki prečka cesto na kraju, kjer ni posebnega semaforja za pešce, ko gori naglavnem semaforju rdeča luč ali ima smer zaprto po miličniku, ki usmerja promet.
3.	Pešec, ki pri prečkanju ceste ne pazi na oddaljenost in hitrost vozil, ki se mu približujejo.
4.	Pešec, ki ovira promet, ko prečka cesto izven prehoda za pešce.
Če je bila s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda, se kaznuje storilec (pešec) z denarno kaznijo od 50 do 300 din.
Prihodnjič:	Obveznost voznikov
do pešcev.
Marjan Meti jak
NOVI CESTNO PROMETNI PREDPISI IN PROMETNA VARNOST III.
so na vozišču ali stopijo nanj. Ko pa se približujejo zaznamovanemu prehodu za pešce, morajo vozniki voziti s posebno previdnostjo in s tolikšno hitrostjo, da lahko ustavijo vozilo pred prehodom, če je to potrebno. Zavarovanje pešcev na prehodu je povečano tudi s prepovedjo prehitevanja drugega vozila, ki se približuje zaznamovanemu prehodu za pešce ali vozi čez tak prehod, ali stoji zato, da pušča mimo pešce na takem prehodu.
Na zaznamovanih prehodih, kjer je promet urejen s prometnimi znaki ali ga ureja miličnik, mora voznik svoje vozilo ustaviti pred prehodom, če ima smer prehoda zaprto. Če pa mu je smer odprta, pa ne sme ovirati pešcev, ki so že sotpili nanj. Posebno previdno morajo vozniki
voziti, ko v križišču spremenijo smer vožnje v desno ali levo, ker tedaj prečkajo prehod, na katerem imajo pešci prednost, zato morajo paziti nanje, ko gredo čez prehod ali stopajo nanj. Ena-
ko mora ravnati voznik, ki spre min j a smer na križišču tudi, če prehodi niso označeni.
KAZNI:
Z denarno kaznijo 200 do 1.000 din ali z zaporom do dveh mesecev in z odvzemom vozniške-ka dovoljenja od 3 do 12 mesecev se kaznuje voznik, ki prehiteva drugo vozilo pred zaznamovanim prehodom za pešce ali na njem, ali se je to vozilo ustavilo zato, da pusti mimo pešce po prehodu.
Zaradi tega prekrška mora miličnik takoj na mestu voznika odvzeti vozniško dovoljenje.
—Z enako kaznijo, le da je varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja predviden za čas od 30 dni do 6 mesecev, se kaznuje voznik, ki ne ustavi vozila pred zaznamovanim prehodom za pešce, kadar mu dani znak prepoveduje prehod.
Tudi ta prekršek mora miličnik takoj na kraju vozniku začasno odvzeti vozniško dovoljenje.
Z denarno kaznijo 50 din takoj na mestu se kaznuje voznik, ki mu je dovoljena vožnja čez zaznamovani prehod in ovira pešce, ki so že stopili na prehod.
— Z enako kaznijo se kaznuje voznik, ki v križišču spremeni smer na bočno cesto in ne pusti neovirano naprej pešcev, ki gredo po tem prehodu, kot tudi voznik, ki se prehodu ne približuje z zadosti zmerno hitrostjo, tako da spravlja v nevarnost pešce na prehodu.
Če pa je bila s prekrškom (zadnji dve točki) povzročena neposredna nevarnost za pešca ali prometna nezgoda, se voznik kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 500 din ali z zaporom do 30 dni.
Prihodnjič: Vožnja z vozilom po cesti.
Marjan Meti jak
Varujmo okolje v katerem živimo.
REKREACIJA 1974
Obveznosti voznikov do pešcev
Dva predhodna prispevka smo namenili v pouk pešcem v prometu. To je bila poglavitna tematika, ki je posebno »posvečena« pešcem, da se bodo lahko izognili neprijetnostim, in nevarnostim v cestnem prometu.
Ker pa je tudi čista »prometna« resnica, da niso vsega krivi le pešci, smo današnji sestavek namenili voznikom, seveda tistim, ki preganjajo pešce na njihovih skromnih površinah in v situacijah, kjer jim pripada prednostna pravica. Danes torej:
OBVEZNOST VOZNIKOV DO PEŠCEV
S tem sestavkom prihajamo tako na drugo kategorijo udeležencev v cestnem prometu, katerim imajo pešci marsikatero tehtno pripombo.
Novi prometni zakon nalaga voznikom precejšnje odgovornosti v pogledu varnosti pešcev v prometu. Na prvem mestu je določba, ki zahteva od voznikov, da so dolžni paziti na pešce, ki
V cilju, da bi čim več delovnih ljudi naše delovne organizacije koristile kapacitete počitniških domov, smo v letošnjem letu poleg izplačanega regresa v višini
750,00	din na zaposlenega, regresirali tudi prehrano in nočnine na itako višino, da je bila dostopna tudi tistim z najnižjimi osebnimi dohodki.
Na osnovi prijav za koriščenje počitniških kapacitet je imela komisija za -rekreacijo pri razporeditvi v posamezne domove zelo težko nalogo, ker kljub postavljenim kriterijem ni bilo mogoče zadovoljiti vseh prosilcev. Zato je delavski svet delovne organizacije na predlog konference sindikata Svilanita odobril sredstva v višini 82.311,50 din za nakup dveh prikolic za 4 osebe, vhodni šotor in dodatni inventar. Obe prikolici sta bili postavljeni v Novigradu, kjer so imeli koristniki možnost prehrane v restavraciji Počitniškega doma »T ekstilindusa« in »Predilnice«
Litija. S tem povečanjem ležišč smo v glavnem krili potrebe, saj je v prikolicah letovalo 25 članov delovne organizacije s 53 družinskimi člani.
V sezoni od 1. 6. do 12. 9. 74. je v Novigradu letovalo 77 naših delavcev s 144 družinskimi člani in 22 tujimi osebami (sorodniki), kar je skupaj 243 oseb.
Cena penziona »Takstilindus« v Novigradu je znašala 70,00 din, to je 50,00 din hrana in 20,00 din nočnina. Člani naše delovne organizacije z nezaposlenimi družinskimi člani ter upokojenci, so imeli -regresirano prehrano v -višini 42,00 dni .in brezplačno nočnino, medtem ko so njihovi zaposleni družinski člani imeli regresirano nočnino in plačali le
6,00	din po -osebi. Za kritje stroškov regresirane prehrane smo plačali »Tekstilindusu« ob zaključku sezone 6.536,00 din.
Glede na oddaljenost našega
(Nadaljevanje s strani 8)
počitniškega doma na Rabu, pa smo koristnikom naše delovne organizacije in nezaposlenim družinskim članom še znižali ceno prehrane na 37,00 din z brezplačno nočnino, zaposleni družinski člani pa so plačali enako ceno kot v Novigradu.
Ker smo tudi za dom na Rabu prejeli več prijav, kot imamo prostih kapacitet, smo za namenom, da bi omogočili letovanje vsem prosilcem najeli privatne sobe za 20 članov kolektiva, 30 družinskih članov in 13 tujih oseb. Cena ležišča v privatni sobi je znašala 28,75 din. Ker so pa imeli naši delavci in družinski člani brezplačne noijiine, njihovi zaposleni pa so plačali le 6,00 din, smo morali ob zaključku sezone kriti stroške nočnim v viši-
ni 19.917,80 din, vplačanih pa je bilo le 8.792,800 din.
V sezoni od 11. 6. do 1. 9. 1974 je letovalo na Rabu 82 naših delavcev s 123 družinskimi člani in 25 tujimi osebami (sorodniki), kar je skupno 230 oseb.
Kočo na Veliki planini koristijo člani delovne organizacije skozi vse leto. Do konca meseca oktobra je koristilo te kapacitete 27 naših delavcev s 46 družinskimi člani in 30 tujimi osebami (sorodniki), kar je skupaj 103 osebe.
Cena najemnine koče je bila enaka kot lani, to je 30,00 din za celo kočo oz. 3,00 din za posteljo.
Celotnega obračuna stroškov počitniških domov še nimamo, ker računi še prihajajo, posredovani pa bodo v eni od naslednjih številk našega glasila.
Nova samopostrežna trgovina Kočna na Kranjski cesti pripravljena
na otvoritev.
KADROVSKE VESTI
Sprejeti na delo:
Slane Mirjana v DE 10 Elezovid Slavica v DE 10 Kraševec Irena v DE 10 Modrijan Marija v DE 10 Jeras Justa v DE 10 Vučenovič Bojana v DE 10 Šuštar Antonija v DE 13 Uršič Alojz v DE 13 Štrajhar Roman v DE 13 Rems Pavla v DE 13 Borec Milena v DE 14 Erzar Stanislava v DE 14 Rak Nada v DE 42 Grkman Francka v DE 42 Zlatnar Marija v DE 41 Poljanšek Anica v DE 41 Begič Borut v DE 15 Resnik Stanislav v DE 20
Skornšek Marija iz DE 42 — sporazumna razrešitev.
Rodili so se:

Dragaš Radojki — hči Cevka Faniki — sin Dacar Mariji — sin
Nesreče:
(Za določen čas — upokojenci)
Konda Alojz v DE 35 .
Plevel Marija v DE 31
Odhod delavcev iz podjetja:
Frantar Boris iz DE 35 — odhod v JLA
Pečnik Valentin iz DE 10 — sporazumna razrešitev Vučko Manija iz DE 10 — sporazumna razrešitev Potočnik Štefka iz DE 41 — lastna odpoved
Konda Alojz iz DE 35 — upokojitev
Golob Radko iz DE 13 — lastna odpoved
Sitar Milan iz DE 31 — sporazumna razrešitev
Gomiršek Marinka iz gospodarsko finančne službe — na poti " nif delo,
Koncilja Milena .iz DE 14---ob-
ratna nezgoda,
Stupar Franc iz skladišča surovin — obratna nezgoda.
Zanimalo vas bo
Honde ne ubogajo pijancev
V japonskih laboratorijih avtomobilske tovarne HONDA pre-iskušajo napravo, ki bo nameščena v prečki krmila in ki bo voznika najprej 2-krat opozorila, potem pa po 10 sekundah vklopila motor, če bo v njegovem dahu preveč alkohola. Težave imajo menda samo z razlikovanjem voznikove in sovoznikove sape.
Rešitev za žrtve infarkta v avtomobilu!
Srčni infarki ali po domače srčna kap povzroča 15 % vseh Smrti v razvitih deželah in je zato drugi najpogostejši vzrok smrti. Največkrat zadene moške med 50. in 60. letom starosti in je pri moških trikrat pogostejši kot pri ženskah. Po zahodno-nemških statistikah umre 63 % vseh bolnikov v prvi uri po kapi — večinoma pa bi jih takojšnja zdravniška pomoč z vsemi sodobnimi pripomočki lahko rešila. Žal je takih primerov malo, saj pride bolnik v roke specialista največkrat šele uro ali dve po napadu.
Klinika za srčne bolezni v Karlsruhe skuša srčnim bolnikom pomagati prej. Zato je za 100 milj. starih dinarjev opremila poseben rešilni avto z najsodobnejšimi pripomočki. Osebje ima na voljo naprave za masažo srca za umetno dihanje, za električne škode in za proženje srca (pace-maker). Z elektrokar-diografom v avtomobilu je prek posebne brezžične zveze stalno povezan s kliniko do razdalje 40 kilometrov.
Ko Osebje prevzame bolnika, mu nudi med vožnjo najprej masažo srca, potem pa ga priključi na elektrokardiogram. Tega istočasno opazuje specialist na kliniki in daje navodila za nadaljnje ukrepanje. Poskus je zelo drag, vendar baje zelo uspešen.
Uživanje sladkarij med vožnjo
Če je želodec prazen, pade raven sladkorja v krvi postopoma pod normalno mejo in voznik postane nezanesljiv; to ni nič
Brazilija prodira s
Nemške takalnice frotirja se srečujemo z vedno večjo konkurenco iz dežel z nizkimi cenami. Pri Egeriji' se je zvedelo, da je bil uvoz brisač in frotirja v Zahodno Nemčijo iz dežel izven EGS v prvi polovici leta 1974 za 11 % - nižji nap ram istemu obdobju lani, d očim se je uvoz iz dežel s poceni blagom občutno povečal. Uvoz iz Brazilije se je v tem obdobju povečal .od 6 milijonov DM (4 milijarde Sdin) na .7,6 milijonov DM (5 milijard S din). Tako pomeni uvoz iz Brazilije .15% prometa domačih tkalnic frotirja. Konfekcija iz frotirja je 10,8 milijonov DM (17 milijard Sdin) in je ostala na
novega in prav zaradi tega spoznanja si mnogi vozniki med dolgimi vožnjami skušajo poma gati z uživanjem sladkarij.
Neki profesor iz Londona tr di, da tudi pri tem ravnajo napačno. Če namreč na prazen že lodec zaužijemo večjo količin: sladkorja, se raven sladkorja v krvi hitro dvigne, vendar začne sporedno delovati na mehanizem ki vselej uravnava sladkor v krvi na pravo mero.
Ta mehanizem pa ne neha delovati pravočasno in približno ? uri po zavživanju sladkorja se njegova raven v krvi zniža n: še nižjo raven kot v samem začetku.
Klep, ki ga ponuja profesor j^ samo ponavljanje tistega, kar že itak narekuje zdrava pamet. Tu di na dolgih vožnjah se ne odpovejmo normalni, zmerni pre hrani, predvsem pa si privošč: mo dovolj počitka in dovolj od mo rov, ki so nujni za občasno sprostitev.
Kaj počnemo pri nevarnem prehitevanju?
Čisto natančno tega ne vemc. Gotovo pa ne zadošča, če hoče mo izboljšati samo avtomobile ir ceste — izboljšati bi morali tud' voznike. To je delo psihologov ti pa morajo najprej točno pre učiti značilno obnašanje vozn: kov na cesti, še posebej v okoli ščinah, ki so izkustveno najbol' nevarne. Teh raziskav se je loti la mednarodna organizacija Z" raziskavo obnašanja voznikov v javnem prometu.
Za raziskave so zgradili p oseb no kamero in jo pritrdili na av to tako, da neprekinjeno snem" njo. Voznike izbirajo po skrbm pripravljenem ključu, potem p-jih pošiljajo na preiskusno proge kjer prehitevajo pri raznih h: trostih in v različnih okoliščina1-— predvsem pa se morajo varne in pravočasno umakniti na sve jo stran pred vozili iz nasprotne strani.
Bilo bi prav lepo, če bi nam kdo znal učinkovito svetovat' kako naj ukrotimo nepotrpežlj' vo homunkolo, ki se skriva v na-in nas sili, naj prehitevamo — tudi takrat, ko je to očitno tvegano.
frotirjem
isti ravni s predhodnim obdob jem. Celoten uvoz frotirja v čr su januar — junij 1974 je znr šal 43,5 milijonov DM (30 mil' jard S din), izvoz pa 38,4 mili jonov DM (25 milijard S dih).
(Po Textil' — Pražiš)
»KAMNIŠKI TEKSTILEC« GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR, ODGOVORNI UREDNIK KONDA ALOJZ NAKLADA: 700 IZVODOV TISK: »PAPIRKONFEKCIJA« KRŠKO
IVO
DR.OLC
Vtčk-
UJE
Fntsvto
JE1ER0
POStb-
HOST
SRB.
JEIlKA
VŽDKE-VMEC V BARVAR,-
m
diskriminacija
STANJE
ČLOVEŠK.
TEMTEU
TURE
NE1NA-
MEC
IT.
VELIKA
VIOLINA
OČESNA
SARENICA
DVA
SAMOSU
ŽEUSŽE IZ DRVI LILIJ
IT
CR
RKE
URU6VAJ
ENAJST.
METROV.
KA
DRAŽBA
IAL. naSeba
ELEKTRI
CARJA
CEVKA RA
BI SE. PRI OPTIČNIH PRIPRAV.
BOR
OBNORI
MESTO
IVANKA
DERHAL
SESTI
DEL
DRAHME
OPUS.
CITAT.
»O
B060-
SLOVJE
ČASTI -HLEP-NOST
MALTA
ČAKANJE NPR. PRI PODAJI t06E
11.ČRKA
VSE V REDU
VANA-
DIJ
PRITRD.
NEMČIJA
TUR.
LIPOV-
IMA
AVSTR!
JA
PORAV-
NAVA
DOLGA
ZINKA
IPAVG
OBČUTEK
TIŠINA
RADIUS
NOČNO
ODVAJALO
lise IT VARSTVO
RJAV
KONJI-
ČEK
HOMER.
PESNITEV
Z.DRU1E-
NJE
NI
TRE1EN
JE
UPRAVNI
ODBOR
PIJAČA
MORNAR.
JEV
HRV.
STRIC
RADON
URAN
OPERNI
SPEV
PRE60-
VOR.
OTOK Ca
'm
JOD
OSLOV
BLAS
LES RA SHUU
KMETIJA
ZEMLJA
Z. IME
KILO-
METER
BOGINJA
JEZE
KRM TRI
OPATIJI
TEBE
TOVRRMA
KAMNIKU
slaSChli
II Ril. MOKE
0L6A
GOLOB
ITALIJA
0S0V1NA
TEKOČINA V ŽILAH
pism.po
TRDILO
SVETOVK.
MORJE
IT.
VODA
GR.
ČRKA
VINKO
OSOLNIK
STEPA v
TROPBK«
KRAJIH
ANATO-
MIJA
ŽIVALI
URADNI
SPISI
NfPLA -ČILO
ALBANEC
KORALNI
OTOK
LJUB.PARE IR MEHA' NIKO DUŠAN
BOŽIDAR
RIMA
DEL JED. PRIBORA
ŽVEPLO
PALICA,
za di it, PLUCA
SAMOSU
SARAJE-
VO
PROSTOR V HIŠI
UKATI
ODPRTINA
kuZna ba
LEZEM KI SE SIR
LIJAK
IT. DENAR
STEVNIK
TELOVAO.
'DRUŠTVO
CAPONE
STOK
RANER
KARLOVA C
DESKO
DA
MESEC
PREPLAH
VRATA-
RICA
6ERMAN
OREL
IDR.TRAV. RASTLINA
NOVO
SREBRO
FIZIK . ALBERT
ZAČETEK
ABEC.
NESTRO-
KOVNJAK
KOLIČNIK
NORVE ■ ŠKA
Ž. IME
KLIC
POZIV
BOL 6.
KRITIK
BE0R6I
POLSKA
CVETLICA
NORČIJA
NOROST
JAJCE
JU60SL.
RADIO
Televizija
KUBA
razpad
SNOVI MA IONE
BARVA
KOŽE
TULEC
TOK
DIVJI
ttOlEl
POStB NOST LAT. JEHKA
mj . v
ŠVICI
ČRNA
POLSKA
PTICA
N060MET.
KLUB
Kača
VELIKAN.
so Sušnik
IVAN
TAVČAR
LETNI
ČAS
POŠKOD
BA
Ž'Vfo
SR. BOS SONCA
GORICA
DEL
VOZA
IT. RADIO TELEVIZ.
MESEC V LETU
RIM.MARA VOSLOV.TIT
LJUDSKA
REPUBLIK
PRIMOR.
VZKLIK
NEPRA-
VILNA
HABERL
KAZAL.
ZAIM.
SLOVARJU ZNAN PO VINU
KDOR
VARI
Ml 6
NEPRO
FESIO-
NALEC
ZAJČJA
PASMA
NADAV
POLMER
KISIK
MLAD
TELIČEK
Sliv
w
ZNAN JAR IrOKTHlK
?R.EJICA
DVOZEM-
5TV0
VIdEVE...
PREDŠKOI
IALI^a
P14AC
EGIPT.
SVETI
BIK
PONAVLJ.
SLA60L
6R.
ČRKA
ARABSKI
ŽREBEC
TOVARNA
VCELJU
DEKLE
OB
POROKI
KRIŽANKO T SESTAVIL
S. J.
IT. POLITIK ALDO
GLAS
VRANE
EVRO-
PIJ
HOLAN-
DIJA
PREBIVALCI OB SOŽI
KONEC
POLOTOKA
MNOŽ.
SHRV.
ORODJE
CELJE
6.CRKA
KOZAŠKI
P06LAVAR
TANTAL
RUSKI
VLADAR
SHRV.
VZHOD
TONA
TEČAJ
TROPSKA
RASTU
NA
POGAČA
STAR
SLOVAN
PRES-
PAN
KALIJ
DRŽAVA
KRALJE-
VE
VLADE
LITER
PREDL.
DVOJICA
RIJEKA
ENAKI
ČRKI
VIM5EK
ISOR
ODISEJ.
DOMO-
VINA
NAS SEF NABAVE OS.ZAIM.
KOSITER.
STROKOV
NJAKZA
ISLAM

VOZNIK LE-TAU PILOT
NATRIJ