1 ......... i)gL@ J OFFICIAL ORGAN[ "" N OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as 8eeond-Glass Matter January 18, 1015, at th« Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1012. Chicago, III., 10. novembra (November) 1915 Naivecji sloven-ski tednik v Zedinjenih državah i. I shaja. vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1951 W. 22nd Place s Chicago. 11L S>_r No. 44. Štev. 44. Leto 1. Volume 1. Lokalne vesti. — Onim rojakom, ki obiskujejo slovensko večerno šolo glede ameriškega državljanstva se tem potom naznanja, da se vrši poduk zanaprcj ob petkih namesto ob četrtkih. To premembo se je naredilo vsled želje onih rojakov, ki obiskujejo med tednom tudi angleško večerno šolo. Dosedaj obiskuje to slovensko večerno šolo že 32 kandidatov za ameriško državljanstvo. Ker nam Čas naglo poteka, bi bilo želeti, da se marljivo poprime vsak učenja, kajti drugi mesec okoli Božiča bode že potreba pokazati pred sodnijo kar se je vsakdo priučil. — Mohorjeve knjige za leto 1916 se dobijo v našem slovenskem župnišču in pa v pisarni 44Glasila K. S. K. Jednote". , — Iz Rima prihaja semkaj poročilo, da je sv. oče ~ imenoval Monsignorjem generalnega vikarja chikaške cadškofije Very Rev. M. J. Fitzgibbonsa in Very Rev. Aloysius J. Thieleja. To imenovanje se je izvršilo vsled želje pokojnega nadškofa Quigleya, ki je navedenca še pred svojo smrtjo preglednih vrstah. Število teh se je uradno preračunalo na 69.480. foleg tega je bilo v paradni vrsti tudi 3850 okrašenih avtomobilov, in 715 vozov. Skupno števili) vdc-ležencev te parade se računa na 101.470 oseb. Zupan Thompson je baje to parado z veliko nezadovoljnostjo gledal, kajti parade "suhačev," ali njegovih somišljenikov se je pred 2 tedni udeležilo le 5000 oseb in še tem so plačevali baje za udeležbo po 50c. Dne 7. t. m. je bilo policiji prijavljenih samo 15 slučajev prestopkov nove nedeljske gostilni-čarske postave. Novice iz slovenskih naselbin. 251etnica slov. župnije na Ca-lumetu. Naša severozapadna poznata slovenska metropola, mesto Calu met, Mich, je obhajalo včeraj 25 letni spominski dan, odkar se je cmdi ustanovila samostojna slovenska župnija. Dne 9. novembra 1890 je namreč posvetil ondi pok škof Vertin prvo slovensko, tedaj li ta dan vsi Slovenci in Hrvatje mesta Eveleth združili in oddali svoje glasove za svojega moža, bi imelo danes mesto Eveleth, ki šteje približno 8000 prebivalcev, — prvega slovenskega župana- Upamo, da bode Slovenec zato pač pri prihodnjih občinskih volitvah zmagal. Iz Clevelanda, Ohio. Znano je, da je v Clevelandu, O. naša največja slovenska naselbina, ki je primeroma tako velika, kakor polovico naše bele Ljubljane. Kako hitro se ta naselbina množi in raste, nam kažejo tudi številke o ondotnem naraščaju, ali štatistika o šoloobvezni mladini. "C. A." poroča, da so našteli pred kratkem v jtem mestu 3061 slovenskih otrok, ki obiskujejo farne in javne šole. Farno šolo sv. Vida v Clevelandu obiskuje 1097 otrok. še leseno cerkev sv. Jožefa, ki je priporočil sv. iStolici v Rimu za to I pa leta 1901 zgorela. Za zgradbo odlikovanje. I te cerkve si je pridobil največ za Mestna in državna davčna slug tedanji ondotni, sedaj že po oblast je bas te dni zaključila u-radno cenitcv zemljišč in skupno svoto osebnega dohodninskega ko j ni župnik Josip Zalokar. Ko je zapustil župnijo Rev. Zalokar, jo je oskrboval do 1. 1904 Rev. Mar davka v Cook okraju za prihod-1 ko Pakiž; njegov naslednik je pa nje leto^ Oblasti cenijo skupno!še sedaj župnik Rev. L. F. Klop-zemljiško vrednost in osebno pre-|čič, ki je kmalu po svojem nasto-moženje na $3,473.370.306 ali za'pu zgradil povsem novo in kras $489,508.876 več kot lansko leto. Mesto Chicago bode plačalo davek od ene tretjine celokupne davčne vrednosti in sicer od $736.-242.052 na zemljiščih in $221.073.-635 od osebnega premoženja. Razne železnice tukaj bodo plačale ed $21,133.509 vrednosti odmerjen davek. Pa naj kdo reče, da ni naš Cook okraj na dobrem finančnem, stališču I — Kakor se čuje bode izdala policijska oblast mesta Chicago zopetno odredbo, ki je že dlje ča no zidano sedanjo cerkev sv. Jožefa, ki je veljala nad $100.000 ter bo v doglednem času že brez vsakega dolga. Vsa čast neumornemu Rev. Klopčiču in tudi vrlim faranom slovenske cerkve na Ca-lumetu. Dal Bog, da bi praznovali še vsi skupaj tudi petdesetletni co ondotne župnije! Duhovniške vesti. Dosedanji župnik slovenske cerkve Matere Božje v Waukega-nu* II. Rev. Jos. F. Stukel je ime- v veljavi tikajoča se obiska n<>van župnikom v Bradley, 111. Na gledališč, javnih dvoran in cer-1 njegovo mesto je prišel, kakor kva. Po novi postavi bo smelo biti v cerkvi le toliko vernikov kolikor je sedežev na razpolago; stati v cerkvah bode enostavno prepovedano. Ker je v naši slovenski cerkvi sv. Štefana še nekaj sedežev na razpolago, se rojaki opozarjajo na to novo odredbo. O tej zadevi nam je minulo nedeljo tudi naš domači g. župnik oznanil. — Zvezina sodnija v Chicagu je minuli teden aretirala pomožnega uradnika mestnega sodnijskega u-rada Nikolaj Collinsa, ker je jemal na svoje ime državljanske papirje in iste Italijanom prodajal po $25. — Ž njim vred se nahaja v zaporu tudi 15 tako naturalizi-ranih Italijanov. Naravno, da zadene sedaj vsakega občutna in primerna kazen v zaporu. — Že od leta 1888 ni bilo v tem mesecu na dan 7. novembra tako krasno vreme, kakor minulo nedeljo. Toplomer je kazal namreč ta dan 75 3 toplote. Ni čuda torej. da je bilo videti ta dan na o-balih našega jezera več vročekrv-nežev, ki so se kopali, kakor o sv. Jakobu. Da bi tako vreme ostalo le še do konca tekočega meseca. — Prav ta dan smo imeli tukaj v Chiengu parado "protitempe-renčnikov," kakoršne še ne pomni zgodovina tega mesta. Ker je meščanstvo Chicaga v obče nejevolno radi nove policijske odredbe o zapiranju gostiln °b nedeljah, se je v ta namen priredilo minulo nedeljo velikansko Parado ali manifestacijo za "o-sebno svobodo" vsakega meščana. Kazna društva in ostale skupine 80 korakale po Michigan Ave v ne-i smo že poročali Rev. F. S. Aibe iz Steeltona, Pa. Rev. John Plaz-nik, ki je daroval dne 30. maja letos v La Salle, m. novo mašo, je imenovan kaplanom cerkve sv. Jožefa v Jolietu, 111. Rev. Josip Škur, ki je bil dosedaj za kaplana pri gorioznačeni cerkvi, je bil pa imenovan župnikom slovenske fare v Loraiuu, Ohio. Srebrna poroka. Dne 2. novembra t. 1. je obha jal starosta newyorških Slovencev Mr. Josip Rems v Brooklynu N. Y. svojo srebrno poroko, še zdrav, trden in čil, kakor tudi njegova gospa soproga. Mr. Rem-su je došlo tem povodom obilno čestitk iz mesta in tudi drugih krajev, kar kaže, da uživa Mr. Remsova družina spoštovanje in ugled. Mr Josip Rems je že več let pomožni tajnik naše K* S. K. J.; u-stanovnik in tekom 15 let vedni predsednik društva sv. Frančiška Seraf št. 46 K. S. K. J. in ustanov-nik ter predsednik Slov. pevskega društva "Slovenec" ter deluje vedno z vso agilnostjo za napredek in procvit slovenske naselbine v Greater New Yorku. Tem povodom mu kličemo: Še na mnoga leta! Dal Bog, da bi dočakal še čil in zdrav tudi svojo zlato poroko! Županske volitve na Evelethu. ' Pri županski volitvi na Evelethu, Minn, dne 2. t. m. bi bil kmalu prodrl s svojo kandidaturo Slovenec J. J. Brince. Dobil je nam reč 426 glasov, njegov nasprotni!* Finec Saari pa 534. Ako bi se bi- kov Rod ključem, "bo trajalo še dolgo časa, predno pride do glavne obravnave. Zanimivo je tudi najnovejše odkritje v tej zadevi, da je bil Robert Fay, glavni vodja teh špijonov rojen na Ogrskem. j ' Velik požar. Dne 2. novembra je zgorela v Brooklynu, N. Y. neka 4 nadstropja hiša za ttanovnike ki je služila neki judovski tvrdki za izdelo-valnico obleke. Pri tem je zgorele 6 mož, 3 ženske in 4 otroci. Sedaj je policija aretirala lastnika te hiše Ed. L. Diamonda in njegovo ženo, ker std se ravnala napram policijskim predpisom in prepovedi, da se ne sme v privatnih hišah opravljati tovarniškega dela. Italijanski konzulat v nevarnosti. New York, N. Y. 7. novembra PP Včeraj proti jutru je vrgel nekdo šolo v Newburgu 387, šolo v Col- pred poslopje tukajšnjega itali-i j a. — — • jangkega generalnega konzulata veliko bombo, ki se je na mestu razstrelila. Škode ni ta razstrelba povzročila nobene razun, da je nekaj šip na poslopju popokalo. A-tentator je še pravočasno odnesel svoje pete pred policijo. To je bil že tretji sličen bombni napad na ta italijanski konzulat. Rodbinska žaloigra. Seattle, Wash. 6. novembra. V popolni dušni zmedenosti je danes tukaj ubil klepar George Roberts svojo ženo in slepo hčerko, dva druga otroka je pa s sekiro nevarno ranil. Morilec si je zatem s strelom končal tudi sam življenje. Govori se, da je Roberts linwoodu pa 279 otrok, torej sku paj 1763 šolarjev. V javne ljud ske šole pa pohaja v tem mestu 1298 otrok. Govori se, da name rava mestna šolska oblast uvesti za te javne šole slovenski učni jezik. Ameriške vesti. Protest Zedinjenih držav. Washington, D. C. 7. novembra Vlada Zedinjenih držav se je že dlje časa pripravljala na protest napram Angliji, ker se slednja noče ozirati na mednarodne postave in mednarodne odredbe Znano je, da Anglija zadržuje promet med Evropo in Zedinjeni mi državami in da je zaplenila že več tovornih . ladij, ki so plule venkaj, ali pa naobratno. Pri tem ima naravno ameriška trgovina o-gromno škodo. Da se odpravi to krivico, je poslal te dni državni tajnik Lansing v London tozadev ni protest v imenu Zedinjenih držav. V tem protestu se je zahte valo, da naj Anglija upošteva zajamčene pravice vseh nevtralnih držav, tako tudi pravice Zedinje nih držav. Iz Londona se semkaj poroča da je Anglija v tem upogledu zelo trdovratna, ker noče nikakor opustiti blokiranja ameriških tovornih parnikov. Ako se bode Anglija temu še dalje protivila, pride vsled tega lahko do kakih resnih posledic med njo in Zedinjenimi državami. v Poražene sufragetke. Pri volitvah za splošno volilno pravico, vršečih se dne 2. t. m. v državi New York, Mas. in Penna so bile zopet sufragetke do cela poražene. V New Yorku je glasovalo proti tej predlogi 210.000 vo-lilcev, v Mass. 132.083 v Penna. pa 60.000 glasov večine. Sufragetke so bile minuli mesec tudi v državi New Jersey poražene ; pri tem jim je manjkalo 56.000 glasov. Država Ohio ostane mokra. Dasiravno so napeli temperenč-niki v državi Ohio dne 2. t. m. vse sile, da bi spravili v veljavo zakon za splošno prohibicijo, se jim ta načrt ni posrečil. Poraženi so bili namreč ta dan z veliko manjšino, oddanih glasov. Nemški zarotniki. New York, N. Y. 8. novembra. Zvezina policija še vedno marljivo zasleduje pristaše znanega nemškega špijona Robert Faya, ki je hotel po naročilu svoje vlade pognati v zrak več ameriških tovarn municije in ameriških tovornih parnikov. Sedaj se je dognalo, da je Fayeva banda potrosila okpli tfSOO.OOO v te zlobne s vrhe, ki so se ji pa izjalovili. Ker še nimajo vseh nemških zarotni- ljene težke poškodbe na glavi. Znorel v cerkvi San Francisco, CaL 8. nov. — V tukajšnji katedrali Matere Božje je znorel včeraj med sv. mašo neki Thomas D. Thornton ker se je hotel vpričo drugih vernikov križati. Najprvo se je ulegel na lesena cerkvena tla, zatem je pa prj-čel s kosom železa zabijati žebelj v stopala svojih nog. To dejanje se je vršilo ravno med povzdigovanjem. > Nesrečneža so še pravočasno u-v krotili in odvedli v bližnjo bolnišnico. važno srbsko mesto KrušeVac^ki leži ob glavni železniški progi 50 milj severozapadno od Niša. Vsled tega se sovražnik umika nazaj proti Varvarinu v moravski dolini. O zavzetju Niša se še dodatno poroča, da so se vršili pred padcem tega mesta v zunanjih utrdbah hudi boji. Srbi so se vendar še toliko branili, da so pravočasno opravili seboj vojne potrebščine, konečno so na pognali v zrak veliko zalogo smodnika, na kar so izpraznili mesto. Srbski kralj na fronti London, Anglija, 8. novembra. Srbski kralj Peter, dasiravno bolehen in že 71 let star, je zapustil zadnji dni južno Srbijo, kjer je bil dosedaj na varnem. Sedaj *e je pridružil svojim vojakom na fronti, ker raje umre na boj nem polju, nego pa da bi se dal sovražnikom ujeti. Bolgarsko vojno poročilo. Sofija* Bolgarija, 8. novembra. (Uradno izvestje.) Na celi bojni črti je naša armada sovražniku za petami. Osobito uspešno operirajo naše čete severno od reke Ni- Tudi Srbi so odbili Bolgare pri Krivolaku, tako da imajo sedaj Francozi bolj prosto pot severozapadno od Gradskega in onstran reke Theme proti Kavadarju. Reka Donava zopet odprta. Berlin, Nemčija, 8. novembra. Ker so naše in avstrijske čete uspešno pognale naprej sovražnika z obrežja reke Donave, je ista sedaj zopet odprta za promet. Včeraj je došel prvi-potniški par nik v Vidin na Bolgarskem. Isto-tako je tudi prosta .glavna železniška proga, ki veže Avstrijo s Turčijo. Ker je promet tekom zadnjih 15 mesecev na Donavi popolnoma počival, se bo sedaj lahko po tej reki prevažalo iz Bolgarske živila za Avstrijo in Nemčijo, po železniški progi pa municijo v Carigrad. Bolgarija bode poslala te dni v Avstrijo 20.000 vagonov koruze, več tisoč zabojev jajc in številno klavne živine. Tudi iz Rumunskega se bo sedaj lahko razvažalo raznovrstno blago. Včeraj se je mudil bolgarski car Ferdinand z ministrskim predsednikom Radoslavom v pristaniščih Vidin in Lom Palanki ob sava kjer so prodrle že v morav- J rcki Donavi, 0ndi si je ledal elrn Hnlinn Ha on so nn Po«n»inn < . .. - sko dolino, da so se pri Paracinu pridružile nemški armadi, ki se pomika doli od severne strani. Istotako se naša armada naglo pomika pri Leskovacu v bolgarski moravski dolini. Naša splošna ofenziva je sedaj obrnjena proti Kosovem polju, kjer je pričakovati usodne in odločilne bitke. Pri Prilepu, Krivolaku in zblaznel vsled svoječasno zadob-- Strumnici smo odbili številne Inozemske vesti. Boji na Srbskem. Berlin, Nemčija, 8. novembra (Uradno poročilo.) Avstro-ogr-skim četam je pripisovati zadnje dni zopet velike uspehe, ker so na zapadni strani moravske doline zajele veliko število srbskih vojnih ujetnikov. Boj se je vršil na grapinskih vršinah, 8 milj severozapadno od I van j ice in 27 milj južnoiztočno od Kraljevega. Pomikanje teh čet proti Slatini v zapadni moravski dolini se vrši sedaj vedno bolj povoljno. Na obeh straneh mesteca Kra-jevo so čete našega centralnega zaveznika prekoračile reko. V to sovražno mesto so pb s silo udrle naše brandeburške čete, kjer se je vršil hud pocestni boj. Ker je )ilo to mesto dobro preskrbljeno z municijo, smo ondi zaplenili 130 sovražnih topov; iztočno od Kra-jeva so pa Avstrijci odvedli v vojno ujetništvo 481 Srbov. Istotako je zajela včeraj armada generala von Gallwitza 3000 Srbov; pri tem ji je padlo v roke tudi več vagonov municije, dva vojaška bolniška vlaka in dosti drugoga vojnega materijala. Kruševac padel. Berlin, Nemčija, 8. novembra. Glasom danes izdanega poročila iz glavnega južnega vojaškega stana so nemške čete okupirale angleške in francoske predstraže, vsed česar je padlo nam v roke mnogo vojnih ujetnikov in dosti vojnega materijala. Črnogorci odbijajo Avstrijce. Rim, Italija, 8. novembra. — Tukajšnemu črnogorskemu konzulatu je došlo danes sledeče uradno vojno poročilo. Dne 3. novembra se je vršil ves dan hud boj pri Grahovem na hercegovski meji, Avstrijci so skušali večkrat zavzeti naše pozicije, — pa zaman. Pri tem so imeli le ti največje izgube. Naše obmejne čete so zaplenile Avstrijcem gorske topove, 4 strojne puške, 3 telefonske aparate, 1 žaromet, 70 konj, 100 pušk, 100.000 nabojev; ujeli so tudi.dva sovražna častnika in 40 vojakov. Tudi pri Sanjaku so imeli Avstrijci občutne izgube osobito glede vojnega materijala in ujetnikov. Srbi branijo važen prelaz. Solun, Grška, 8. novembra. — Semkaj se poroča, da se srbske čete junaško upirajo bolgarskemu vpadu pri Babuna prelazu na severni strani od Prilipa v južni Srbiji. Tako je bilo v tčm boju en sam dan ubitih 1000 Bolgarov. Francozi odbijajo Bolgare. Pariz, Francija, 8. novembra. Z balkanskega bojišča prihaja semkaj poročilo, da so naše francoske čete zasedle važne višine pri gorski ožini Kozjek in Plet-var, skozi katere teče glavna cesta Perlep-Kavadar. Na ta način se jim bo posrečilo, da se bodo v dosledno kratkem času pridružile srbski armadi, ki čaka ori Babuna prelazu na pomoč. Solun, Grška, 8. novembra. — Francoske čete odbijajo hrabro Bolgare dasiravno bolj počasi, ker iih ovira slab teren na severo-ztoeni strani Strumnice. Te čete so zavzele zadnji čas zopet tri važne bolgarske postojanke: Karchalp, Meimisly in Dolombo. Angleška armada pa skuša prodreti na desni strani zajetim Srbom na pomoč. velika skladišča vojnega materijala pripravljenega za izVftfc. Nemška križarka potopljena. Berlin, Nemčija, 8. novembra. Uradno se danes poroča, da je bila dne 7. t. m. na švedskem obrežju potopljena od nekega sovražnega torpednega čolna pomožna križar, ka "Undine". K sreči se je vse moštvo še pravočasno rešilo. Ta križarka je bila dolga 328 čevljev in 15.8 globoka. Zavzemala je 2672 ton. Oborožena je bila z desetimi 4.1 palčnimi topovi in dvema 18 palčnima torpednima cevima. Kemiki torpedni čolni v gibral-t&rfki ožini Pariz, Francije* 8. novembra. Znano angleško trdnjavsko ožino pri Gibraltarju je zadnje dni skrivoma preplulo več nemških podvodnih čolnov. Dosedaj so ti potopili že tri sovražne tovorne ladje: "Dahra", "Calvados" in Ionic". Mornarji teh potopljenih ladij so se vsi rešili. Pomiloščenje belgijskega grofa. Amsterdam, Holandsko, 8. novembra. — Svoječasno je bil belgijski grof Joseph de Hemptinne s štirimi drugimi tovariši obsojen od Nemcev na smrt zaradi izdaje. Ker se je pa angleški in belgijski poslanik v Rimu obrnil do sv. očeta za tozadevno posredovanje, ali pomiloščenje, je nemški cesar Viljem prošnji sv. očeta ugodil in pomilostil označenega obsojenca. Tretje avstrijsko vojno posojilo. Dunaj, Avstrija, 8. novembra. Uradno se poroča, da znaša do danes subskripcija za tretje vojno posojilo 375 milijonov kron . Pomanjkanje drobiža na Nemškem. London, Anglija, 8. novembra. Da se kolikor mogoče ohrani na Nemškem kovan drobiž, je vlada dovolila, da se sme jemati kot denar pri nakupu živil tucli poštne znamke. Vsled tega so si omislili razni trgovci velike množine raznovrstnih poštnih znamk pri svoji kupčji. Ker se je zadnje mesece izvozilo iz Holandije obilno bakrenega drobiža v Nemčijo, so ondotne banke omejile izdajo bakrenih centov. Nemci so plačevali za gotovo število funtov nizozemskega bakrenega denarja večje svo-te. kakor so bili centi v resnici vredni. Ta bakfeni denar se j« pošiljalo v Kruppove tovarne sa izdelovanje novih topov. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1IS1 W. 22nd Place Chicago, III Is urada društva sv. Lovrenca it. 63 K. S. K. J., Cleveland, O. Vsem članom gorinavedenega društva se tem potom naznanja, da se bode vršila prihodnja redna mesečna seja v soboto zvečer dne 13. novembra, točno ob 7. uri. Vsak član, ako le mogoče, naj se tet seje udeleži. Sobratski pozdrav John dušteršii, tajnik. Rock Springs, Wyo. Tem potom uljudno vabim vse članice društva sv. "Srca Marije" št. 86 K S. K J., Rock Springs, Wyo., da se polnoštevilno udele žijo prihodnje mesečne seje dne 18. novembra, ker zahtevajo razmere, da se pravila našega dru štva nekoliko predrugačijo ali premeni j o. Cenjene članice! Pridite torej na to sejo polnoštevilno, da ne bo potem kakega besedičenja, da ni morda ta ali druga vedela o pre membi pravil. Vsem članicam na Šega društva svetujem dalje, da naj pazno prečita j o stara društ vena pravila in naj si zabeležijo kaj bi bilo dobro in umestno za prenarediti (t) da se društvu ob stanek in napredek zagotovi ter da bodo pravila društva v soglasju s pravili naše si. K. S. K. Jednote Zaeno se na tem mestu zahva ljujem za darovane svote v korist na smrt obsojenega rojaka Math Cireja, katerega se bode skušalo oprostiti smrtne obsodbe. Nabralo se je $4.00 v ta namen in ta •znesek oddalo na pristojno mesto Darovale so sledeče članice: Po 50c: Johana Putz, Frančiška Mrak in Joh&na Ferlic; Apol. Mrak 45c; Marija Leskovec 40c; Katarina Stalick 30c; po 25c: Mary Keržišnik, Therese Sedej, Mary Oblak, Mary Tauchar in Jennie Vehar; Jennie Fortuna 10 centov. Dalje poročam, da je guverner naše države preložil smrtno obsodbo in dovolil ponovno obravnavo za Math Cireja, ki se bo vršila meseca maja 1916. Dal Bog, da bi bila ta obravnava bolj pravična, kakor je bila prva. Z so8estrskim pozdravom do celega članstva K. S. K. J. Za dr. sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. J. Johana Ferlic, tajnica. Waukegan, HL In zopet je zapela smrtna kosa v naši slovenski naselbini in pre1 trgala dne 31. oktobra nit življenja rojaku John Nartniku v sta-dosti 26 let. Kruta in neusmiljena smrt je iztrgala ženi ljubečega moža in otročičem skrbnega očeta. Ranjki John je bil mirnega in tihega značaja, priljubljen po vsej naši slovenski naselbini; bolehal je le 3 tedne za vročinsko boleznijo, kateri je konečno podlegel spreviden s svetimi zakramenti. Tukaj zapušča žalujočo vdovo s tremi nepreskrbljenimi otročiči. Lahka mu bodi tuja zemlja! - Delavske razmere so primeroma dobre; tukajšna žičarna, kjer so zaposleni večinoma vsi naši Slovenci, obratuje s polno paro celo v soboto večer "rona", kar je vsekakor znamenje dobrega časa. Ni pa svetovati rojakom semkaj hoditi dela iskat, zakaj, akoravno se "rona" s polno paro, je vseeno še vedno dosti brezposelnih ljudi; kdor ima delo ga drži, to-rei je le malo upanja, da bi se delo dobilo. Kakor telo Dotrebuje hrane, da ostane sveže in zdravo, tako tudi potrebujemo duševnega razvedrila oziroma zdrave zabave. Marsikdo bo vprašal, kje pa naj dobim razvedrila in zabave? Cel teden sem v "šapi", v nedeljo ko imam čas je pa vse zaprto. Prijatelj, ravno v nedeljo 14. novembra t. 1. imaš lepo priložnost, da se zopet enkrat pošteno zabavaš. Ta dan namreč priredi društvo Vitezi sv Jurija lepo in zanimivo igro "Rešitelj" v štirih dejanjih. Torej le pripelji s seboj svojo družino in prijatelje v Math Slanovo dvorano, kjer te igralci v duhu povedejo tja v milo, sedaj teptano slovensko deželo, ter ti pokažejo v pravi luči najhujšega sovražnika slovenskega naroda — "alkohol"! Pokažejo ti vse slabe posledice pijančevanja, kar se pa lahko odpravi s trdno voljo in z lepim zgledom. Igra je tudi pol- na zdravega humorja, kateremu se mora človek od srca smejati, ter je vmes vpleteno vsepolno narodnih oesmi. Ker so igralci društva Vi tezi sv. Jurja na odru fvojo spretnost nam že večkrat pokazali, in so vedno mojstersko igrali, tako tudi upam bodejo to igro izvršili v vsestransko zadovolj-nost navzočih. Torej pridite vsi v nedeljo dne 14. novembra Math Slanovo dvorano, da se zo pet enkrat malo odpočijemo oc vsakdanjega dela in si razvedrimo dušo in srce. Po igri bode ples, šaljiva pošta in raznovrstne dru ge zabave. Seveda tudi pijače in okusnih krvavih klobas ne bode manjkalo. Torej bode na razpolago duševno in telesno okrepčilo katerega ne sme nikdo zamuditi Začetek, točno ob Dol osmih zve čer. Uljudno se vabijo vsi rojaki in rojakinje iz Waukpgana in North Chicaga, kakor tudi iz bližnjih sosednih mest, da se blagovolijo te veselice v velikem številu udeležiti. Z rojaškim pozdravom Math Ivanetich. South Chicago, m. Cenj. uredništvo: Upam, da mi boste odmerili zopet malo prostora za sledeče vrstice iz naše naselbine, kajti dopisi iz So. Chicaga so bolj redki, če ravno je tukaj dosti rojakov, ki znajo dobro pisati in citati. Umestno bi bilo torej, da se še kdo drugi katerikrat oglasi na tem mestu, kajti dobri dopisi so čitate-Ijem vedno dobrodošli. Za danefc naznanjam^ da imamo v naši naselbini cerkveni "fair" za tukajjšnjo cerkev sv. Jurija. Fair se vrši v Medoshevi dvorani na 95. ulici in Ewing Ave. dne 6., 13. in 20. novembra, to je ob sobotah. Ker je to vabilo, ali dopis za prvi večer faira že prekasen, ste cenjeni rojaki iz našega mesta in okolice vabljeni in uljudno proše-ni, da se udeležite drugih dveh večerov, namreč "faira" dne 13. in 20. novembra. Dne 13. novembra se bode igralo na tombolo in imamo za to lepe dobitke pripravljene kateremu bo sreča mila. Sviraia bode tudi izvrstna godba, da se bodo mladi pari pred adventom še malo zasu-tali v prostorni dvorani. Zabave )o torej dovolj za mlade in za nas stare.' Mi se bomo pa kratkoča sili pri kupici novega mošta in bomo zapeli kako znano slovensko zdravico. Pridite torej cenjeni rojaki in rojakinje omenjeni večer v obilnem številu, da bode uspeh te koristne prireditve tem večji! S pozdravom do vseh članov in članic naše K. S. K. J. Vsem skupaj želim obilo uspeha! Frank Gorenc. Rockdale, 111. Dne 4. t. m. zarano zjutraj so našli ob progi Rock Island železnice tukaj v Rockdale truplo rojaka Josip Mavriča. Zdravniška preiskava je dogna-a, da je imel ponesrečenec strta prsa in zlomljen tilnik. Vsled tega se da sklepati, da sta ga stisnila dva tovorna vozova, ko je križal železniško progo. Pokojnik je bil samec, star 55 let in doma iz Metlike na Dolenjskem. Delal je že dlje easa v jolietski žičarni. V Jolietu zapu šča brata Alojz Mavriča. Ranjki Josip Mavric je bil član društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., ki mu je priredilo dne 6. t. m. dostojen pogreb. R. I. P. Poročevalec. Strojna puška v vojni. Dasi še davno ni prišel čas, da bi iz izkušenj gigantične vojaške borbe med zaveznima cesarstvoma in četverosporazuraom izvajali vojaško-tehnične uspehe in zaključke, se vendar že posamezna dejstva dosedanjega vojevanja dovolj jasno kažejo, da jih moremo dognati in si jih ogledati. Vsak dan prinaša sicer .nove slike in vtise, toda gotove vojaške izkušnje stoje vendar že tako trdno, da jih morejo vsa nova naznanila samo še bolj utrditi, nikakor pa ne izpremeniti. Dve veliki presenečenji v orož-no-tehničnem oziru je prinesla ta vojna široki javnosti. Prvo je bila ogromna moč nemške in avstro- ogrske težke artilerije — možnar-ji in havbice —, ki je koj v prvih vojnih dneh nepričakovano hitro zmagala belgijske trdnjave. Prvi vtisi so vedno naj silne jši in najgloblji. Odtod pač velika popularnost, ki jo vživ^jo težki "godr-njaei" v najširših krogih. Manj znana občinstvu, zato pa toliko splošnejša in priznanejša v krogih armade na bojišču je druga orožno^tehnična izkušnja nadkriljujoči taktični pomen strojne puške v infanterijskem ognju. Vedno zopet se sliši oc častnikov in moštev, kako odločilne važnosti je, da so bojujoče se čete preskrbljene s strojnimi puškami. Naj sovražne infante-rijske množice še tako pritiskajo na postojanko, dovolj je, da se pravočasno spravi na mesto m ugodno razpostavi nekaj strojnih pušk: sovražnik se nemudoma ustavi in lastne čete si morejo od-dihniti. Pomen tega relativno mladega orožja se kaže že čisto zunanje v vsakdanjih .poročilih vrhovnih armadnih poveljstev: Uplenitev strojnih pušk je dejstvo, ki se naglaša in navaja takoj za topovskim plenom. V resnfci pomeni dejstvo, da se je iztrgalo sovražniku število strojnih pušk, več nego veliko število ujetnikov. Ujetnike morejo države sporazuma iz rezerv, ki so jim na raz polago, do gotove meje nadomestiti; strojne puške so pa — to velja v polnem obsegu vsaj za Rusijo — le v razmeroma omenje nem števcu ha razpolago; vsaka odvzeta strojna puška zniža za bližnji čas bojno moč sovražnika Kajti brez tega orožja danes sko-ro ni več mogoče doseči infante-rijskih uspehov. Zato je velike važnosti, da si je vedela Avstroogrska ravno na polju strojne puške zagotoviti prednost pred svojim glavnim sovražnikom, in sicer %izpočetka v tehničnem, tekom vojne pa tudi v kvantitativnem oziru. Avstro-osrrski sestav strojne puške se izkazuje na bojišču kot naravnost zgledno, v rokah naših vrlih čet neprimerljivo orožje; izdelovanje strojnih pušk je vsled sposobnosti orožne tvornice v Steyru zavzelo tak obseg, da se more zastavljati vedno intenzivnejše učin-iovanje tega orožja. Zasluga sedanjega feldcajg-moj8tra Leopolda Schleyer pl. ontemalghera je, da je 1. 1903. kot prvi z velikim povdarkom opozoril na pomen strojne puške v vojni in posebno še na sistem " Schwarzlose", ki so ga takrat še zelo izpodbijali. Predavanje katero je imel Schleyer^— takrat še polkovnik v generalštabnem zboru — 30. januarja 1903. o tem predmetu v vojaško-znanstvenem in kazinskem društvu na Dunaju je nemalo vplivalo, da se je uvedlo to orožje in izbral ta sestav. Kdor danes prečita predavanje pl Schleyerja v marčnem in april skem zvezku 1903. Strefflerjeve "Oesterr. milit. Zeitschrift", mo ra občudovati jasnost, s katero se v tem predavanju predvidevajo in ugotavljajo prednosti tega ozira in nenavadne vojaške možnosti ki jiji podaje njegova uporaba. Iz kušnje sedanje velike vojne niso le v vseh točkah potrdile pričakovanja predavatelja iz 1. 1903., marveč so jih v mfnogočem še prekosile. Strojna ouška ni izrazito napa dalno orožje, pač pa važna pod pora kifanterijskega napada, ker kroti sovražni infanterijski ogenj in s tem razbremenjuje lastne napadalne čete. Posebno občuten je ogenj strojnih pušk za sovražnikove rezerve, na katere more uspešno učinkovati in jih slabiti že iz daljave 2000 m ter jih zadrža-vati. Naravnost neprecenljiva je pa strojna puška v brambi. Pri odbijanju naskokov, v strelskem jarku, kjer more intenzivnost ognja neprimerno zvišati, pri brambi proti letalom, pripada strojni puški izredno važna vloga. Čudovito je delo tega orožja v rokah izbornih, hladnokrvnih in spretnih strežnih čet, kakoršni so naši strojnopuškini oddelki; udaja se najrahlejšemu pritisku roke ter se s čudovito brzino prilagoduje vsaki izpremembi v bojni sliki. V minuti more oddati nič manj nego približno 500 strelov in obvladati z ognjem vse za strel odprto ozemlje; v polumtesecu 2000 m more posipati vsako mesto in merjeni ogenj pehote na odločilnem kraju podpirati na najuspešnejši način. V strojnopuškinih oddelkih se razvije pri častniku in možu tako obvladanje orožja in taka izvedenost v rabi, da jo je označiti naravnost-za virtuoznost. Mož in orožje zrasteta takorekoč skupaj. V avstroogrski armadi uvedeni način prenašanja potom tovornih živali se je sijajno ob-nesel pred vsemi drugimi ter se je uvedel tudi v nemški armadi. Z ozirom na vse to je umevno, kaj se pravi in kaj pomenja za armado, da je preskrbovanje strojnih pušk za nadomestitev poškodovanih ali izgubljenih in za intenzivnejšo oborožjo starih in novih formacij s tem orožjem za-vzelq obseg, ki nadkriljuje tudi najsmelejša pričakovanja. Orožna tovarna v Steyru, ki si je že za vsestransko izpopolnitev naše strojne puške pridobila največje zasluge, je svoji nalogi v vojni še na prav poseben način zadostila. Ko se bo nekoč sestavil končni račun tega velikega boja, se bo moglo pregledati tudi delo naše orožne industrije, in potem se bo jasno pokazalo, na kako izredno učinkovit način je ta industrija pripomogla i uspehu vojne. Orožna tovarna v Steyru bo potem z ozirom na to, kar je storila v izdelovanju strojnih pušk, zavzemala eden prvih prostorov in si zaslužila vsestransko priznanje. Naj so tudi pridobitve topniške tehnike še tako vidne in za široko občinstvo v ozadju lažje razumljive, za vojaka na bojišču je neznatna, črna strojna puška, ki jo prenašajo potrpežljive tovorne živali, veliko važnejša. Veliki možnar stopa le na odločilnih točkah in ob velikih dneh trajno v akcijo; mala strojna puška je pa prijatelj vsakdanjega bojnega življenja opora naše vrle infanterije v vsakdanjih težavah in bojih, izkušeni rešitelj v kritičnih položajih. V tej luči bo tudi bodoča vojna zgodovina videla pomen strojne puške v svetovni vojni in jo ohranila potomcem. Dragi bratje in sestre, člani K. S. K. J.! Jaz, Vaš sobrat Josip Župec, član društva sv. Srca Jezusovega št. 70 K. S. K. J. St. Louis, Mo., trkam s tem na Vaša radodarna srca in Vas prosim pomoči v moji dolgotrajni bolezni, da rešim glauo mojih šest nedoraslih otrok od 4 do 14 let starosti. " i ^ M Dne 28. junija me je bolezen na obistih spravila v postelj. Potem mi je prešla ta bolezen v kosti in ude, da se nisem mogel 3 mesece v bolnišnici s postelje premakniti. Noge in hrbet mi je tako oslabelo, da se komaj s pomočjo palice premikam. Zdravnikov sem imel že čez 20 in večina jih pravi, di jaz nikdar več ozdravel ne bom, ker imam kostno jetiko. Priporočajo mi, da naj si kupim "Brace," ali tak pas, da mi bode kosti v hrbtu nazaj na mesto spravilo. Tak pas velja $35.00. Torej Vas ljubi mi bratje in sestre jz celega srca lepo prosim, nikar ne zavržite te moje prošnje, ampak pomagajte mi vsak po svoji moči. Verujte mi, da bi raje videl, da me Bog iz tega sveta vzame, kakor da moram prositi in delati drugim nadlego. Usmilite se me zavoljo nedolžnih otrok, da mi od lakote ne. poginejo, kajti jaz ne vem, kje drugače si iskat podpore. Podporo od svojega društva sem že celo potegnil ali dobil. 4 j aH Za vsak, tudi najmanjši dar Vam bom iz srca hvaležen. * V tej nadi ostajam in Vas pozdravljam Vaš sobrat Josip Župec. Opomba:—Vsi darovi, ali prispevki naj se blagovolijo pošiljati na tajnika dr. sv. Srca Jezusovega št. 70: Mr. John Mihelčič, 2842 So. 7th St, St. Louis, Mo. To prošnjo toplo priporočamo vsem sobratom in sosestram K. S. K. J. mi podpisani uradniki društva sv. Srca Jezusovega št. 70 K. S. K. J. John Lukezich, predsednik. John Mihelčič, tajnik, Anton Bukovitz, zastopnik. Prošnjo potrjuje in priporoča K. S. K. Jednota po svojih uradnikih. Joliet, 111., dne 28. oktobra 1915. Paul Schneller, gl. predsednik. Joseph Zalar, gl. tajnik. €€ ČAS 99 edini slovenski mesečnik, kteri izhaja na 36 straneh vsak mesec in velja za vse leto samo en dolar —Posamezne številke 26c. Naslov: •Ca«", 2711 S. Millard Av., Chicago, III. M. POGORELC trgovec z zlatnine N 29 E. Madison St. Room 1112. CHICAGO, ILL. Pišite po cenik! K 100 VELJA SEDAJ LE $15.30 Za $15.30 Vam pošljem sedaj 100 Kron v staro domovino. Če želite svojcem v staro domovino poslati kakšno božično darilo v obliki denarja, se Vam nudi sedaj najlepša prilika. Ne zamudite časa. Pošiljatve so jamčene. Tudi izdelujem vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršujem vse, v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene države in staro domovino. Se Vam priporočam spoštovanjem JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, m. VRNIMO SE! V LEKARNAH triners BITTER-WINE HORKE VIKO y JOMPM TBtMt« %**-*aa s«,*!,***« CENA $1.00 Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil v zvesti, da je ta svet nebeški raj, poln sreče ia veselja za.nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari t Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne organe, da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejSnje navadno zdravje za dobo dokler aepot ne pademo v razvade. ^ To zdravilo tudi — PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST, DOPRINESE OKUS DO HRANE, i POMAGA PREBAVLJATL OKREPČA PREBAVNO MOČ, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST. Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, pote-laži glavobol, daje pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih. Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi revmatično ali nevralgično. Cena 25 in 50e, po poŠti 35 in 60c. Jos. Triner Iz4etovatel| 1933-39 S. ASHLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS attBHigraranmEmfiuan^ e Iz vojne. IZ BOJTEVNE ČRTE PRI OORICL E OliAfiHiO K. a K. JKDNOTK. Od strelnih jarkov. §el sem v njih bivališča. Niso ne palače, ne udobni domovi. A en kras imajo, ki ga drugače ne dobiž pri nobenem delu človeških rok. Morda se ga oni sami niti ne zavedajo; toliko bolj ga pa občuduje tisti, ki ga prvikrat glfe-da. Ta kras tvorijo ogromne jame, ki so jih izrile sovražne granate. Cim bolj se bližaš višinam, v katerih prebivajo naši junaki iz Dalmacije in vsi njih tovariši ii različnih krajev širne Avstrije, tera bolj stopa delo sovražnega ognja pred tebe. Oni prebivajo sredi tega dela, ki je napravilo njih bivanje tam gori skorai nepristopno. Granate in njih strašni sledovi so za na še junake pravi lovorjev venec, ki je tem lepši in veličastnejši, čimbolj prehajaš vanj. Ni mesta, kjer bi teh sledov ne videl. Sem pa tja jih deloma pokrivajo prelomljena debla mogočnih kostanjev in vejevje, ki leži suho, velo in sveže odtrgano in kakor posekano povsod na tleh. Oni pa tukaj prebivajo. Srečal sem jih. Odhajali so ravno na stražo naravnost v neposredno bližino sovražnika. Vedo, da pro ži z nabito puško neprenehoma nanje; vedo, da meče od časa do časa granate in šrapnele na njih glave; zavedajo se, da je ta njih tovariš obležal mrtev na straži, da je bil drugi težko ranjen odnesen od svojega mesta, a gredo, kakor da bi doma odhajali k so* sedu malo pokramljat. Ponadil sem temu in onemu par cigaret za ponočno bdenje. Vzeli so jih z veseljem — vojak ima rad tobak, — toda opomnili so, da jih ponoči ne bodo kadili. "Ponoči kadimo iz pipcev," so rekli; '' teh ne more sovražnik zapaziti, ker je ogeni v njih zakrit. V bližini je počil šrapnel. Za-šumeli so drobci po vejah kostanjev in gabrov in nekateri so padli naravnost pred nas. Nihče se radi tega niti zgenil ni. Njih mir je prešel tudi name. Če se on ne zgane, zakaj bi jaz! Ločili smo se. Oni pred sovražnika, ki komaj čaka, da jih pobije, jaz po stezi naprej. Povsod je bil svet globoko raz-rit. Drevesa so deloma izgubila že svoje perje; granate so jim raz-jedle korenine. Grmovje je ožgano skoraj povsod. Povsod kosci srapnelov in granat. Kakor da bi narava sama morala priznavati: Tu ni več mesta zame; jaz tega ne morem prenašati! Umaknila se je višji sili. Toda kjer ne more vztrajati narava, tam bivajo naši junaki. Vsak si je napravil kotiček, da lahko živi in počiva v njem. To so gnezda v višinah, kjer prebivajo orli! Na zapadni strani sovražnik, ki do orlov ne more; zaman so vsi njegovi one mogli napori. Na nasprotni strani pa naša Gorica. Ko smo gledali nanjo, je kar vsak zadivljen zatrjeval, da ni videl še tako lepega mesta. Kakor dva velika, v najbujnejšo vrtno travo položena šopfca rožnobarve-nih nageljev se je razprostirala pred nami. En šopek je počival ob gozdnatem ozadju Kostanjevice in severne strani goriškega Grada; drugi, od prvega ločen po mestnem vrtu, pa na njegovi juž-nozapadni strani in Starigori. So ea pod nami pa je obema šopkoma donašala potrebne svežosti, da ostajata vedno zelena, vedno lepa, vedno rožnobarvena. Bil je prekrasen pogled. Vojaki so ponosni, da so ravno oni, ki tvorijo stražo temu krasnemu mestu. Naj Lah le gleda nanje — tudi on je vidi v vsi njegovi krasoti — ne bo ga nikoli i-mel. Ni mu sojeno drugega kakor "veder Gorizia e poi morir!" r • • • Pošiljal je ravno granato za granato na most čez Sočo. Nobena ni zadela. Lah zelo slabo meri. To so naši vojaki takoj izpo-četka zapazili, zato se znajo iz-borno zavarovati Droti njegovim granatam in šrapnelom. Sam sem imel priliko opazovati uspehe njegovega obstreljevanja. Pričel je nekoč metati šrapnele in udarne granate (Schlaggranaten) nagotov predmjet v mestu. Deset t je deloval. V tem kratkem času so našteli 150 strelov, a ne eden ni eksplodiral pri predmetu, kateremu so vsi veljali. Seveua je škodo napravil; bila bi sta tudi dva smrtna slučaja. Toda predmetu, kateremu so vsi streli veljali, ni povzročil niti najmanjše škode! Sočinega mostu ni zadela nobena granata. Granate so morale biti prav velikega premera, kajti njih učinek je bil grozen. Padale so tudi v Sočo samo. Voda je zavrela, vzbočila se kakor da bi hotela zasesti bregove, in ko-nečno se vzdignila v ogromnem stebru visoko, visoko proti ozračju, prišla v višino mostu, ki se nahaja gotovo 20 metrov nad Sočo, in šla najmanj še enkrat, če ne še dvakrat višje; pri tem se je vodeni steber tanjšal, dokler ni konČhl v tisočero kapljah, ki so s celim ogromnim stebrom padle v reko nazaj. Čudovito je vse to zakipelo, zagrmelo, zraslo in z?i nilo! Lepših pojavov granata kar ne more pokazati, kakor če pade v vodo in se tu razpoči. To se je pri Sočinem mostu zaporedoma ponavljalo. Mi smo pa stali na višini in ob teh prizorih čisto pozabili, kako so prav pred kratkem tudi krog nas granate divjale. • • • Človek bi ne hotel verjeti, kako si vojaki tu gori znajo pomagati, da dosežejo gotove udobnosti celo pred sovražnim ognjem. Videl sem sobe, opremljene s posteljam^ stoli, mizami. Kakor da bi se hoteli Lahu rogati, tako so si marsikateri življenje tam gori uredili. Pa imajo te svoje meblr rane sobice raje kot one v mestu! Tu ,gori je res junaslyo doma! Na Laha so silno razijučeni. Vojak hoče imeti vojaka pred seboj. Pošten boj mu ugaja, četudi je ljut in krvav. Toda Lah se ne kaže samo v politiki zahrbtnega, on je tudi kot vojak. Častnik mi je pripovedoval, kako je ravno eno uro prej prišel laški parlamenter z zdravnikom, ki je nosil znak 'Rdečega križa,' da bi se z našimi glede pokopa svojih mrličev pomenili. " Komaj i,em se vzdignil čez strelne jarke," — je častnik pripovedoval, — "komaj sera stal pokonci pred njimi in s tem pokazal, da hočem ž njimi razgovor, pa so pričele od druge strani iz laških vrst krogle frčati na mene, druga za drugo. To je banditstvo, ne vojaštvo," je rekel ves ogorčen. — "In to je," — je pristavil razlju-čen, — "pri nas že tretji slučaj, da na tak slučaj hočejo ubiti. Pa se bodo še kesali!" m * • Kar poči krog 100 m daleč od nas sovražna granata. Zarila se je ravno v greben ter pršila kamenje, zemljo in drobce svojega jekla okoli. En drobec je prišel tudi do nas. Vzel sem ga za spomin. Bil je še vroč. In poslovil sera se od junaških višin, kjer vlada hladnokrvnost in mir sredi najljutej-ših sovražnih napadov; kjer se bori junaštvo in viteštvo proti za-hrbtnosti in strahoDetju; od koder pa tudi prehaja prepričanje na Drebivalstvo v Gorici in na vse narode v državi. Bog blagoslavljaj junake na naših višinah! ("Novi Čas.") je ura, ko napade i pehota. Že so zapuščali posamezniki okope in se oprozno bližali sovražniku, kateri je zakopan v globoko zemljo pre-žal na nas s smrtonosno puško v ioki. Vedno več in več jih je zapuščalo kritja in v kratkem so ae pomikale štiri rojne črte z malimi presledki proti sovražniku. Prvi pozdi. vi so se čuli. Vedno več in več in mimo naših glav so sikaia sovražna zrna. Veliko jih je zgrešilo svojo pot, bilo pa jih je tudi nekaj, ki so se sešli z marsikaterim pešcem. Zašumi nad na ZDAJ POŠLJEMO V STARI KRAJ 100 $15.25 POŠIUATVE GARANTIRAMO Amerlkanskl Slovenec (Foreign Exchange 2.) JOLIET, ILL. SLOVENCI .POZOR! Predno pritisne zima in mraz, Vam je še dana prilika kupiti si _______________ __________svoj dom v bližini slovenske čermi, eksplodira in kot dež so se v Chicagu. Imamo še napro V8uli pred nas drobci sovražnih 1 par ki m0rajo biti proda- šrapnelov. Topništvo je opazilo ne pred zimo, zaradi tega, ker so naš napad in ga skušalo odbiti. S gospodarji teh hiš že kupili, ali pa salvo za salvo so nas pozdravljali nameravajo kupiti v drugi okoli-in marsikoji je obležal. Bili smo cj Sedaj je torej čas kupiti te hi-raed življenjem in smrtjo. Sovraž* ge za gotovino ali na tako nizl$e iia pehota zaeno s topništvom je obroke, skoraj kakor bi plačevali čistila naše prodirajoče rojne Čr- j^t, in Vas zagotavljamo, da bo- te. Naše topništvo je na^d podpiralo. Lepi kos zemlje smo že imeli za seboj, ko se raznese povelje — "DoliA zakopavati!" — Že je prva rojna črta ležala in se zakopavala, ko dospe v njeno višino še druga in tretja. Napad se je posrečil. Sovražno topništvo še ni ponehalo in tudi pehota nas — Napad. Bila je nedelja popoldne. Črni oblaki so se pričeli kopičiti nad nami, solnce je za Lemnelo in z daljave se je čul zamolkel grom. Zakopaval sem se z mrzlično naglico v črno zemljo z malo vojaško lopatico, medtem Da dajal kratka povelja moštvu na desno in levo. Vodil sem oddelek strojnih pušk. Povelje — "Napad* — se je bilo bliskoma razneslo med moštvom našega polka še v ranem jutru in v okopih se je počelo živahno priprav* ljanje. Napad, se je čulo z desne, eulo z leve in pravkar sem se odločil, stopiti k sosedu — poroč niku, kateri je poveljeval stotni ji, ko ugledam pred seboj ordo-nanca s pismenim poveljem v roki. Odprem, čitam, podpišem in onlcnanc je hitel dalje po strelnem jarku. Napad, čulo se je •ncrl moštvom, napad, zbleknil sem i jaz ter s tem potrdil novico, katera se je pravkar raznesla po strelnem jarku. Določena je bila ura ko naj naš polk napade so •ražnika. Bili smo priP^ljenL 0abe Za nami je počelo grmeti in že so potovali šrapneli in granate visoko preko nas v sovražnikova kritja. Topništvo je namreč zaeno z nami dobilo povelje k napadu. Potekla je ura, odkar se je počelo obstreljevanje sovražnika, prišla dete zadovoljni, ako kupite, od nas. Lahko vprašate druge, ki so že od nas kupili hiše, če so zadovoljni ali net Dalje Vam še naznanjam, da izdelujemo vsa v notarsko stroko spadajoča dela, pregledujemo vse gospodarske listine (Deeds in Abstracts) in zavarujemo Vaše po- je motila pri delu. Bil sem že do sestvo proti ognju. Vsak nasvet je pol metra v zemlji, za silo v krit-, brezplačen. ju, ko močno zagrmi in dež se vsuje na nas, da je bilo joj. V par minutah sem imel v svojem kritju za pedenj vode in ni mi preostalo drugega kot jamo zapustiti. Ležal sem na prostem polju sredi koruze, sempatja pa je pribrenča-la preko mene sovražna svinčen-ka. Dež je ponehal in zakopavali smo se dalje. Bila je nedelja popoldne . . . Laške grozovitosti na Kobariškem Velepoštovani gospej Olgi Frandolič, ki se nahaja sedaj s svojim g. soprogom v Ljubljani, je pisal Štefan Gaberščik iz Smasti na Kobariškem: Gros8-Hollenstein ob Ibsi, N. Avstr., 5. oktobra 1915. Draga gospa! Z velikim veseljem sem prejel Vaše pismo. Vprašate me, da bi Vam bolj natančno razložil, kakor je v časnikih stalo. Tedaj: Dne 4. junija so prišli Lahi po naših gruntih in enega so vzeli iz kampanje in so ga vpričo nas ustrelili; imenuje se Ivan Ručna iz Smasti. Ko so nas spravili skupaj, so nas iz Smasti odpeljali proti Soči. Peljali so nas gor k mostu v Idersko in tam so nas postavili za most. Prišel je laški oberst in je rekel naredniku, da naj nas postavi v vrsto. In potem so prišli Komen-ci, 36 mož, in so šli tudi ti v vrsto. Stalo nas je skupaj 66 mož. In potem so vzeli vsa'kega desetega iz vrste, in teh šest mož o postavili pred nas in tam pred nami so jih ustrelili. Tisti nesrečniki so bili Ivan Tratnik podomače Kovač, Matija Sokol podomače Pešk, Matevž Vurkov stric, Veli-, nov stric Loj z, s Kamna Logar in Pink. Potem so nas peljali v vas Idersko in nas zaprli v mlekarno. Ko se je naredil mrak, so nas peljali v Kobarid. Z Idcrskega pa celo do Kobarida so imeli vsak svoj "spolet" in so pljuvali na nas in nas suvali; ravno pred pisarno v Kobaridu so enega ubili; to je bil Paskednerjev »stric s Krna. Drugi dan so nas peljali v Florenco, kjer sem bil 14 dni. In potem so nas noter dol na Sardinijo na otok spravili. Tam je prišlo na županstvo, da naj od Slovencem se priporoča, Frank Kosmach z Emil A. Basener. 2116 W. 22nd Street, Chicago, 111. Telephone Canal 2138. United Undertaking Co. POGREBN1K1 Podjetje, • katerim so v sveai tudi Slovene!. Na vogalu Union & D. St., Pueblo, Colo. Se priporoča Slovencem aa bla gohotno naklonjenost 3.17.16 Dr. Martin J. Ivec Slovenski zdravnik PtiysMM-ta r|tss Vrhovni zdravnik K. 8. K. J. 900 N. Chicago St. Corner Clay St., JOLIET, ILL. Urad craven a lov. cerkve. Telefon N. W. 1012, all Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 1. Marija Sluga 2225 So. Wood St. Chicago, 111. TELEPHONE: LawmUle 8390. izkušena in z driav nim dovoljenjem potrjena BABICA •e uljudno priporoča alo venskim in hrva&kim sa učenje vožnje i avtomobili. Kdor se hoče temeljito is kmalu pr učiti vožnje z avtomobili, ali iste p C™ VVT1131^' ""JA Peljati, naj pride k aam v iolo, k berejo tiste, ki so vec ko 50 let * t VH<4 tft n?imn Podnk a€ stari in tiste do 17. leta, druge ŠOLA so pa še notri pridržali. Na potovanju sem bil 11 dni, dvanajsti dan sem prišel v Weidhofen. Zdaj sem prišel semkaj brez obleke in brez denarja. Imel sem tako srečo, da so mi v Švici podarili suknjo in srajco. Za ženo nič ne vem, ali je živa ali mrtva, sporočila nisem dobil od nje nobenega. Kakor se sliši, so gori na Kotu .Tanovčiča in Kanavčko ustrelili na polju sta sirk odgrebala. (Zadnji stavek je zelo nejasno pisan.) Saj bi hotel še pisati, kar sem poskusil, pa mi srce ne dopusti. Zdaj pa vse orav lepo pozdravljam in Vašega soproga tudi. Lepo pozdravljam tudi poštarico in njeno mator. Z Bogom. Štefan Tudi najboli majstersko izde lan čevelj te lahko žuli. mi vse to učimo. Poduk se vrši podn vu in ponoči I Mi garantiramo, da dobi učeno*« "* eenee" ali dovoljenje. Pnaite ar «. rej učit k nam! FBNN AUTO ŠOLA Murtland Ave. and Kelly * (55.—11. 5.) Pittsburg. Pa «X>>XVX\\XVVVV>NVVS>XX\XXVXX Vsem Slovenoem in Hrvatom priporočam mojo gostilno "Hotel Flajnik", 3329 Penn Avenue, v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINO IN RAZ NOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Denar naložen pri nas je varno shranjena Priporočamo se Slovenoem, da ulagajo denar pri nas bodisi na če-kovni ali obrestni račun ia jim zagotovimo vselej kulantao postrežbe. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovenes la ie torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahke nalagate deaar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju združ. držav. Dva člana K. 8. K. Jednote ita naša dolgoletna uslužbenca: g. J os. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. 8. K. J. in g. J os. F. Skrinar ) Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Pošiljamo denar ▼ staro domovino zanesljivo in pe najnižjem kuna. Oddajamo v najem varnostne škrlnjice po 19.00 na lato sa staranjanje vrednostnih papirjev in Uatln, kjer so vedno varns pred ogajsn In tatvino. Izdajamo menjice na vas kraja Poslopje, v katerem se naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je aj Will, u dr lav o Illinois in sa vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad »09,000. /P M NASLOV" V slučaju da bi ktsrikoli čitateljev pe raznih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohištva (hišne oprave) kakor: pe&ij, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, aaj se obrne za eene in pojasnila na sledeči naslov: A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s svojim poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skušnje ia upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolartek. Z odličnim spoštovanjem se priporočam AJTTON O EDIN A, trgovec ln pogrebnih- Pozor kra|evna društva K. S. K« J. Kadar p. treba j« te nova 4raH*«aa pravila, pieana ali hoveete, Uc. ali draf tiskovine, obrnit« s« tudi s« Narodno Tiskarno M4M1W BLUE ISLAND AVE._CHICAGO. ILLW«» Ta Vam bod. izvriila vse tiskovin, v najboljšo zadovoljnost flede cen« ia Učaefa dala. Pri aas je vse osobje nnijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—O »o bi to Vam priporočamo celo pripravne to prikladne "VpUiilae knjižica" sa člana, sli člsnice, katar* rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako društvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj ia potrdila sa 10 ali 30 lat. Razdelba aaes-mentov ja narejena na posebni tsbelici in na podlagi "National Fraternal Coafcraaa Rata". Knjižice so tiskane ali narej«ne v malem žepnem formata in so trdo vezane. Pižite pe vzorec, kojefa Vam dopoiljemo takoj brezplačno. Opanaba: V aaži tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote." Martin. Nemanich j slovenska gostilna ln restavracl|a Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Telefon: Canai 80 1900 W. 22nd St \ 1900 W. 22nd St Chicago, I1L ) ^vXMvvxxv\wxvxx\ wxxxwxxxxxx\xxv\xv\xxx\vxxx^ vxwxvw^ JOSIP PERKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Str. Telefoa: Oaaal 2»S Chicago, IHinoU 8« priporoča rojakom Stoveneem sa obilen poaet. "Dobra portretba ln dobra pUa£a", to Je eseje geslo. Priporočam se cenjenemu občin «tvu v najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodoSli! NA SVIDENJE! OEO. FLAJNIK, LASTNIK, Nekateri trgovci obračajo vero 3329 Pesna Ave. . .Pittsburg, Pa. po svoji trgovini. DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA ln CONKORD prodaja 1780-82 E. 28tli St., Lorain, Ohio CONCORD RDEČE VINO CATAWBA BELO VINO 60c. galona. 80c. galona Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan. —Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar aH Money Order. J . likaj* vsako iredo. 'itaiaa Kraajako^loventke Katoliške Jednoto t Združenih driarak ___ameriški k.__ Uredništvo ia upravništvo: IME1 West 22nd Place, Chicago, HL _Telefon: Canal 2487. Naročnina: ilano, aa loto................$0.60 Ia aoUano......................$1.00 inozemstvo...................11.60 official obgan of tke carniolian slovenian catholic union of tke (NTTED 8TATE6 OF AMEBICA. r*seed every Wednesday. * ut-č by tke Grand Oarniolian Slo ▼eniaa Catholic Union of the United States of Ameriea. OFFICE: 1051 West 22nd Place, Chicago, HI. Pkone: Canal 2487. cntbeeription rate: > Tor Uea^erSj per year..........$0.90 Fvr Noamembera................$1.00 *** ^oreiun Countries.-..........$1.80 »31 Delavski odškodninski zakon. (Dalje.) V vsakem slučaju smrtne po-nesrečbe je treba pred vsem dokazati s kako postavno listino, to je, z zdravniškim, ali koronerskim listom, da je baš poškodba povzročila smrt ponesrečencu. Večkrat se namreč pripeti, da se zahteva kako posmrtninsko odškodnino v slučaju, ko delavec ni umrl naravnost za ranami, zadobljenimi med delom, temveč na posledicah kake druge bolezni, dobljene šele po poškodbi. Vse take slučaje in okoliščine je nemogoče v tej mali brošurici bolj obširno pojasnjevati, kajti večkrat se pripeti, da umrje kdo šele po preteku več mesecev po zadobljeni poškodbi in pri tem imajo edinole zdravniki določevati Drave vzroke smrti, če so bili isti v neposredni zvezi s poškodbo, ali net Do leta 1913 se je v naši državi delalo v tem oziru krivično in nepravilno, ker je bil na podlagi starega odškodninskega zakona vsak poškodovanec podvržen milosti, ali nemilosti zdravnika, katerega je družba, ali delodajalec zanj najel in določil. Tako je imel v rokah v slučaju smrti delavca gospodar in njegov zdravnik vse važne podatke o načinu poškodbe, posledicah in vzroku smrti Glasom nove odškodninske postave z leta 1915 mora pa kompanij-ski zdravnik pri vsaki smrtni po* nesrečbi kakega delavca v tej državi najeti še enega nepristranskega zdravnika, katerega določi in plača, ali poškodovanec sam, ali pa njegovi sorodnik in dediči. Ta zdravnik mora ponesrečenca vestno preiskati in zastopati njegove interese, ter interese sorodnikov ponesrečenega delavca. V tem slučaju se mora temeljito dognati, jeli imel morda ponesrečenec morda že preje kako bolezen, ki je po vročila bolj zgodnjo smrt edinole vsled poškodbe, ali net Poškodninska podpora. Za izgubo enega jDalca na roki ali tako poškodbo, da je palec za vedno neraben se plačuje 50% od povprečnega tedenskega zaslužka za dobo 60 tednov. Za izgubo kazalca, ali popolno nerabo vsled poškodbe se plačuje 50% od povprečnega tedenska zaslužka za dobo 35 tednov. Za izgubo srecftnca, ali popolno nerabo vsled poškodbe se plačuje 50% od povprečnega tedenskega zaslužka za dobo 30 tednov. Za izgubo prstaneca, ali popolno nerabo vsled poškodbe se plačuje 50% od povprečnega teden skega zaslužka za dobo 20 tednov. Za jednako izgubo mezinca je tudi določena iednaka podpora za dobo 15 tednov. Za izgubo samo prvega členka na vsakem prstu roke se računa kakor bi bilo poškodovanega polovico prsta in se plačuje torej tudi polovico podpore. Za izgubo 2 ali več členkov na kakem prstu roke se plačuje po-skodninsko podporo kakor za izgubo celega rsta. Vendar ne sme presegati skupna poškodninska podpora za 1 prst ali več prstov predpisane poškodninske podpore pri izgubi roke do zapestnice. Za izgubo palca na nogi: 50% jd povprečnega tedenskega zaslužka za dobro 30 tednov. Za izgubo vsakega posameznega drugega prsta no nogah: 50% oodpore za dobo 10 tednov. Za vsak posamezen prst na nogah razen palca je določena poškodninska podporna doba 10 tednov. Za izgubo prvega členka na Kakem prstu na nogah se določa polovico odškodnine, za več 9 členkov pa celo odškodnino, ali kakor bi bil n. pr. cel prst poškodovan. Za izgubo roke nad zapestnico ali stalno nerabo iste se določa 50% povprečnega tedenskega zaslužka za dobo 150 tednov. Za popolno izgubo ali nerabo ene yoke se določa jednakodelna podpora za dobo 200 tednov. Za izgubo noge do členka ali nerabo iste 50% od povprečnega tedenskega zaslužka za dobo 125 tednov. Za izgubo cele noge je določena jednaka podpora za dobo 175 tednov. Za izgubo enega očesa 50% od povprečnega tedenskega zaslužka za dobo 100 tednov. Ako izgubi kdo obe noge ali eno, obe roke ali eno, oba očesa ali eno, da postane za delo popol noma nesposoben, je dotičnik opravičen do 50%, ali polovice svojega povprečnega tedenskega zaslužka od dneva ponesrečbe do onega časa, dokler ta podpora ne doseže zneska, ki se plačuje za posmrtninsko podporo, o koji smo že zadnjič .govorili. Ta poškodni-na je določena na ne manj kot $1650.00 in ne več kot $3500.00; tedensko pa najmani $6.00; največ pa $12.00. Ko je enkrat tak pohabljenec že dobil celo postavno določeno podporo za svojo one inoglost, je opravičen še dalje do redne pokojnine do svoje smrti. Ta pokojnina naj znaša na leto 7c od posmrtninske odškodnine in naj se.plačuje v mesečnih obrokih, vendar ne manj kot $10.00. Ako se kdo tako poškoduje, da je le deloma onemogel, je dotičnik opravičen še do polovice razlike med njegovim povprečnim zaslužkom pred ponesrečbo in njegovim morebitnim povprečnim zaslužkom po ponesrečbi. Ako umrje poškodovanec na posledicah poškodbe še predno je dobil celo podporo za svojo popolno onemoglost, je v tem slučaju opravičena njegova vdova, otroci in drugi bližnji sorodniki do tozadevne razlike ali preostanka. Delodajalec, ali družba mora potem dotično razliko izplačati sorodnikom, pokojnika; vendar ne sme ta preostanek, ali ta razlika znašati manj nego $500. V nobenem slučaju pa ne sme znašati odškodnina več kot 50% od povprečnega tedenskega zaslužka in ne sme presegati $12.00 na teden. Tudi ne sme trajati doba za plačilo poškodninske podpore več nego 8 let od dneva po-nesrečenja izvzeta je le poškodninska podpora pri popolni onemoglosti kakor gori označeno. Ako se primeri, da postane poškodovanec med časom, ko je opravičen do kake poškodnine, — slaboumen, se mu mora postaviti varuha, ki naj ščiti ter zastopa njegove pravice kakoršne določa postava. Dokler nima slaboumen poškodovanec svojega varuha, ne more nikakor postavnim potom zahtevati kake odškodnine. Čas za uložitev tožbe za odškodnino se računa v tem slučaju od dne, ko mu je bil %aruh postavljen. (Dalje prihodnjič.) Vojni dogodki v novem-bra 1.1914. Kdor. se bavi z zgodovino današnje evropske vojne, se kaj rad spominja na one dneve in mesece, v katerih se je izvršil kak bolj važen vojni dogodek. Ako upoštevamo in primerjamo splošni vojni položaj lanske jeseni, ali n. pr. lanskega novembra z letošnjim, se bomo nad vse čudili velikanskim izpremembam, ki so izvršile med vojno tekom enega leta. Lansko leto je bila ta cas na severnem bojišču Rusom sreča mila; a kasneje se je pa zmaga obrnila na nemško in avstrijsko stran tako, da so Rusi med tem časom izgubili celo svoje poljsko ozemlje. Kdo ve, kakšno bo tozadevno poročilo danes ,ali meseca novembra 1916 če bo sploh do tedaj še trajala vojna? V kolikor nam kaže zgodovina, moramo bil ježi t i meseca novem- bra preteČenega leta sledeče važne vojne dogodke: Dne 1. novembra. Rusija odrt, dila, da se vse Nemce in Avstrij ce deportira iz Rusije. Ponesrečen napad Nemcev pri trdnjavi Dixmude-Lys. Splošno prodiranje Rusov preko reke Vistula. Pomorska bitka na chilskem obrežju. Nemci potopili angleške križarke: "Monmouth", "Good Hope" in Glasgow". Dive 2. novembra. Angleška kri-žarka "Minerva" obstreljuje arabsko pristanišče Akabah ob Rdečem morju. Nemci zapušČejo levo obrežje reke Yser. Rusko desno krilo se pomika dalje v iztočno Prusijo in proti nemško poljski meji. Dne 3. novembra* Turški poslanik v Petrogradu obsoja Nemčijo, ker je ta napadla Rusijo. Umikanje Nemcev pri reki Yser, pri čemur so ti izgubili 30.000 mož. . Rusi so zavzeli več važnih mest na zapadnem Poljskem in si prisvojili pot ob reki San v Galiciji. Nemška mornarica napadla angleško obrežje, vsled česar je potopila več sovražnih podvodnih čolnov. Dne 4. novembra. Japonci pričeli obstreljevati nemške barake pri Tsing-Tau. Rusi zavzeli meto Sandomerc v Galiciji. Ruska armada se yedno bolj in bolj pomika proti nemškem poljskem ozemlju. Rusi okupirali več mest v turški Armeniji. Nemška križarka "Yorck" potopljena pri Wilhelmshaven; 266 mornarjev utonilo. Dne 5. novembra. Velika Britanija uradno proglasila vojno stanje s Turčijo, v 90.000 mož broječa turška armada se zbira na kavkaški meji. Nemci se umikajo pred Rusi ob Vistuli proti iztočno pruski meji. Rusi osvojili mesto Jaroslav v Galiciji. Zavezniki poročajo o velikem uspehu iztočno od Nieuporta. Angješka formalno anektirala otok Ciper. Nemci pričeli zopet obstreljevati trdnjavo Reims. Dne 6. novembra. Koncentracija turške armade (25.000 mož) v Egiptu. Dne 7. novembra. Japonci zavzeli nemško kolonijsko mesto Kiau-Chau. Rusi obkolili mesto Sierradz ob Varthi, zadnjo nemško utrjeno pozicijo na ruskem Poljskem. Nemška vlada ukazala aretirati vse Angleže, bivajoče na Nemškem v starosti od 17—55. leta. Poročilo Nemčije, da ima že 433.247 vojnih ujetnikov. Nemci se pomikajo dalje ob Ypres-Ar ras črti. Rusi premagali Turke pri Krze-runi v Armeniji. Dne 8. novembra. Rusi ha pruskem ozemlju na levem obrežju reke Vistule. Dne 9. novembra. Belgija odpokliče vse za vojno zmožne može pod orožje. Rusi bombardirajo turška pri-' stanišča ob črnem morju. Dne 10. novembra. Nemška križa rka "Emden" nasedla in se potopila, ker jo je obstreljevala avstralska križarka "Sydney". 230 nemških mornarjev utonilo. Avstrijci se umikajo in zapuščajo pozicije v južni Galiciji. Poročilo iz Berlina, da so bili Rusi na iztočni pruski meji poraženi. Uporne čete generala Beyerja v južni Afriki premagane po generalu Lammerju. Dne 11. novembra. Nemci zavzamejo Dixmude, Rusi pritiskajo proti Krakovem. Angleški strelni čoln "Niger" torpediran "bližu Deala. Turške čete v Armeniji poražene. Dne 12. novembra. Angleži potisnili nazaj Nemce ob reki Yser.' Bitka med Nemci in Rusi pri Kaliszu na poljski meji. Avstrijske divizije uničene v Bukovini. Dne 13. novembra. Brezuspeš ni poizkusi Nemcev pregnati zaveznike na bojišču ob reki Ypres. Dne 14. novembra. Rusi prekoračili reko Šrenijavo v smeri proti Krakovem. Vroča bitka med zavezniki in Nemci ob Ypres in Nieport. Nemci poraženi. Angleški Lord Roberts umrl na Francoskem za pljučnico. Dne 15. novembaa. Težavno bo jevanje ob Yserju vsled veKke po plave. Dne 16. novembra. Anglešlki premier Asquith zahteva nadaljni vojni kredit v znesku $1,125.000. • 000 in za 1,000.000 mož ojačeno armado. Sneg in poplave na Flander-skem povzročile med ondotnim vojaštvom velike izgube. Papež Benedikt XV. priporoča in prosi za mir. Dne 17. novembra. Artilerijski dvoboji med zavezniki in Nemci v Flandriji se nadaljujejo. Poročilo zaveznikov, da so Nemci izgubili v zadnjih 4 dnevih 100.000 mož. Nemci se morajo umakniti na celi črti v iztočni Prusiji med Angeburgom in Gumbinnen. Nemška pomočna križarka j "Berlin" internirana v Trond-, hjemu. Dne 18. novembra. Rusi zavzamejo zopet več važnih pozicij v j iztočni Prusiji, bitka na Poljskem se nadaljuje. Izgube Angležev na morju 6.013 mož, glasom uradnega poročila. I Nemška mornarica bombardira rusko mesto Libavo. Dne 19. novembra. Nemška križarka "Goeben" zelo poškodovana v spopadu z Rusi v črnem morju. Dne 20. novembra. Velika bitka med rusko in avstro-nemško armado na Rusko Poljskem. Veliki snežni zapadi ustavijo bojevanje na Flanderskem. Dne 21. novembra. Ruska armada ustavi prodiranje Nemcev v okolici Varšave. Francozi zavzeli višine Ornes blizu Verduna. Dva napada nemške infanterije pri llollenbeke odbita. Dne 22. novembra. Nemci sc save. Ruska armada zavzela mesto Gumbinnen v iztočni Prusiji. i Skupna izguba vsled vojne do tega dne 5,000.000 moz. i Dne 23. novembra. Rusi premagajo Nemce v veliki bitki pred Varšavo. Nemci se umikajo nazaj. I Zavezniki se pripravljajo, da bi pognali Nemce ob belgijskem obrežju dalje proti južni strani. | Dne 24. novembera. Nemci na-I valili na zaveznike od Ypresa do La Basse. Angleške bojne ladje bombardirajo, Zeebmgge in' več obrežnih mest. Nemška armada se umika iz Rusije iz okolice mesta Varšava. Dne 25. novembra. Rusi zajeli pri Lodzu 50.000 vojnih ujetnikov. Nemški podvodni čolni potopili blizu Havre angleške parnike "Malachite" in "Prirno." Francozi odklanjajo premirje po uspešnem boju severno od Verduna. Dne 26. novembra. Angleška bojna ladja "Bulwark" razstre-Ijena pri izlivu reke Thames; 800 mprnarjev utonilo. Nemci premagali Ruse pri Lodzu in Lowiczi, in ujeli 40.000 Rusov. Bitka med Avstrijci in Srbi pri Lazarevacu. Obstreljevanje trdnjave Reims po Nemcih. Mnogo civilnih oseb ubitih. Dne 27. novembra. Rusi presekali del nemške armade. Cesar Viljem poslal ojačeno armado iz iztočne Prusije na rusko Poljsko. Avstrijske čete pri Krakovem poražene. Angleška pomožna bojna ladja "Khartoum" potopljena v Severnem morju. Dne 28. novembra. Hindenburg poroča, da je ustavil ruske čete n& Poljskem. Nemci zajeli pri tem 60.000 vojnih ujetnikov. Izzet paša zbira 76.000 turških vojakov ob sueškem prekopu. Dve nemški bojni ladji potopljeni v baltiškem vodovju. Nemci dobili 700.000 mož ojačeno armado pri Arrasu. Dne 29. novembra. Cesar Viljem na iztočnem bojnem pqlju. Rusi zatrjujejo, da so presekali nemško armado na 3 dele. Zavezniki nastopili s hudo ofenzivo na iztočni strani Ypresa in pognali Nemce nazaj. Dne 30. novembra. Nemške čete na Poljskem pomnožene, da bi ustavilč prodiranje Rusov. Sv. Martin. (11. listopada.) * Sv. Martin je bil rojen v Sobo-tišču (Sabariji), starem mestu se danje ogrske zemlje, od imenitnih, a nevernih starišev. Oče in mati sta mu branila v cerkev, pa modri mladenič je šiloma hodil krščanske nauke poslušat, in je 3krbno po tistih živel. Stariši so ga dali v vojake in moral je na Francosko iti h konji-kom, ali tudi med vojšeaki je živel po krščansko, zvesto opravljal službo, ni klel, ne klafal, ampak rad molil, bil je srčen, pa tudi usmiljen. Ko je nekega ^ozim-skega dne videl na pol golega berača za potom zimo ogrebati, pa mu ni imel kaj vbogajme dati, razpara z mečem svoj plašč, da eno plat ubogemu za ogrinjalo, z drugo pa ogrne sam ^ebe. Nato se mu prvo noč Kristus prikaže vpričo sVojih angeljev, oblečen z ravno tistim pol plaščem, rekoč: 'S tem oblačilom me je Martin oblekel." Bog je mladega vojščaka izvo- si vredno gledati Boga ! Tebi enake reči. Tebe lepšajo ro kakor svetle zvezde. Blagor kdor te ima, in fcte zvesto varuje. Učenci so ljubili svetega Martina, kakor otroci svojega očeta ko je v svojem osem in štirideset tem letu bil na smrtni postelf olakali so milo in vzdihovali, rekoč: "Kaj nas boš, oče, zapustil? Komu nas boš izročil sirote T" Sv. Martin pa je molil: "Gospod ako sem še potreben tvojemu ljudstvu, ne branim se dela. — Naj se zgodi le tvoja volja." —. Navznak je neprenehoma ležal in molil; hoteli so ga torej položita na drugo stran; on pa je dejal: "Najte, da le v nebesa gledam: naj se tja ozira moj duh, ki je že pripravljen iti h Gospodu." Tako lepo je sklenil svoje življenje, od mladosti do starosti Bogu zvest Reven je živel na zemlji, bogat j? šel v nebesa (i 400). Ker je bil sveti Martin rojen na Ogrskem, zato ga posebno časti in slavi cela ogrska dežela. Lansko leto so prenesli ostanke sv. Martina iz Francoske na Ogrsko z velikansko slovesnostjo ob obilni udeležbi nadškofov, škofov in zastopnikov civilne in vojaške obla- Kolosalna vojaška bolnišnica. lil za dušnega bojevalca nebeškega kraljevstva; zapustil je torej sti in nad deset tisoč ljudij je sv. Martin vojaštvo in je šel du- korakalo pri tej procesiji, hovstva se učit. Iz ljubezni do svojih starišev in sorodnikov napoti se v svoj kraj, oznanjevat jim zveličansko vero; ali le samo mater je pridobil Kristusu, trdovratni oče se mu ni dal poučiti. Na Gotovo največja bolnišnica na svojem potu je prišel v nekih hri 8vetu ge nahaja sedaj v Hambur-bih med razbojnike. Že je njih ^ na Nemškem. Vojaška oblast eden mahnil po njem, ali neki je najela v to svrho od znane drug prestreže mu z roko, da ga Hamburg ameriške parobrodne ni usmrtil; sv. Martin se pa še družbe vseh 34 poslopij, katera so ustrašil ni. Vprašajo ga, kdo je preje služila, tej družbi kot posta-on, da se jih ne boji. On jim od- jališča pri odpravi potnikov. Ker govori, da je kristijan, kateri ve, ne dela sedaj nobena nemška da Bog varuje svojce, posebno jih parobrodna družba kakega preko-vidno ohranjuje v velikih nevar- morskega prometa, je dala ta ščinah; pa hudodelci naj se boje, parobrodna črta rade volje ozna-ker zavoljno hudobij ne bodo vred- gena poslopja vladi na razpolago, ni usmiljenja Kristusovega. j y^ te izseljniške karantene se je Ravno tisti, ki ga je hotel ubiti, v kratkem času spremenilo v mo-podal se je za svetim Martinom derna bolnišniška poslopja, kjer in izpreobrnil. j > danes nahaja 3000 nemikih vo- Krivoverci so svetega .Martina jaških rekonvalescentov. Tu sem pregnali z domačega kraja; vrnil se pošilja v prvi vrsti ranjene vo se je v francosko zemljo, in tam ži- jake, dodeljene mornarici. vel tako sveto, da mu je vsega-1 Ako bi prišlo morda do kake mogočni Bog dal čudeže delati.' velike pomorske bitke, bi nem- Imel je mladega učenca, kateri ška vojaška oblast obdržala v tej mu je brez svetega krsta umrl; sv. bolnišnici edinole ranjene mornar- Martin moli, in mladenič oživi, — je, druge paciente bi poslala drn-7 i Neki dan gre mimo hiše imenit- ?am- nega moža, ter čujc velik jok in | Ker je mesto Hamburg največje stok. Vpraša, kaj to poirteni? Ko nemško pristanišče in zvezano z zve, da se je služabnikov eden raznimi železniškimi progami, je obesil, stopi noter, obudi mrtvega torej dovoz raznih ranjencev sem reveža s svojo molitvijo in zdra- kaj zelo prikladen, vega ljudem izroči. I se nahaja v Hamburgu tudi 0 . * * -i «i ... 1 velika mornarska vojaška bolni- Svetega služabnika božjega so v . , . ... . . .. 7 m , * snica, katero se pa uporablja se-kri8tjani Turonskega mesta na, ._. £ . . X , . Francoskem izvolili za svojega1 . v druger nikogar. Prazen in pust je bil jarek, le voda je bistro šiamela in pršola pod nizkim jezom, časih se je zaletel veter v vodne curke in bel, voden prah je odnesel s seboj. "Aha, kdo pa gre?" je v mislih vzkliknil kovač, ko je zagledal neko p^tavo daleč doli iti preko pota. Že se mu je zasvetilo lice, a brž je videl, da se je zmotil, Sosed. star in ubog kmet, je šel na njivo. glasila mati v kuhinji. "Ali je še ni?" Kovač je zagodrnjal in bil je hudo nejevoljen in še bolj mrk in ljut na babo, ki nazadnje niti k hiši ne pride. Po njegovem bi že imela biti zdavnaj tu, da prejme, kar ie zaslužila. Čelo je gubal v -hude in mračne proge in križe, vlekel obrvi nad oči, ki so v nemirnem pričakovanju romale po cesti. Tako je čakal kovač hudobno babo. •V zibki je otrok za čas utihnil, in takrbt je prišla v vas v mlado in zaljubljeno srce Boitjanovo. Polinkina Minica. Na svetu ni bilo za kovača lepSega dekleta od nje, in kadar je le pomislil na njo, ali samo videl njenemu enako krilo, je zakipel, in po glavi mu je za-blodilo sto prelepih stvari, in pred njegovimi očmi je zasijala roža pri roži. A kadar jo je srečal in zagledal njen obraz, takrat je izgubil pamet. Samo smeh je imel zanjo, in tudi ona se mu je smejala, in s tem sta si povedala vse. Razkrila sta srce drug drugemu, radost in lepoto rn srečo, in čisto sta bila prepričana, da se srečata pred zlatim oltarjem v hiši svetega Andreja. Punčka v zibki je zajokala in kovač se je zdramil. "Pod streho grem po skies in metliko, mogoče ji bo pomagalo," se je oglasila zunaj stara bovači-ca. "Ali je še ni?" Kovač je samo zamrmral in bil je tako poln gnjeva in žalosti, da ga je dušilo v prsih, in je samo iskal, kani bi izlil svoj srd. Hodil je po izbi, ves besen, in lomastil nato v kovačnico. Ustavil se je pred naklom, se sklonil prav do njega in ga objel z rokami. Pokali so mu sklepi in mišice, in zdelo se je, da mu bo zavrela kri, tako je gorel v obraz, ko je vzdignil nakovalo in je prižel k srcu. Korakal je ž njim v izbo in se u-stavil pred zibko, a otrok se je moral ustrašiti njegovega temnega pogleda, zakaj v tem treirotku je zavrisnil, zavpil in strepetal, da se je kovač na mostu obrnil in nesel tiho kakor hudodelec naklo nazaj na svoje mesto. Vrnil se je k oknu in se ozrl na cesto. Razjasnila so se mu lica, in kovač se je začel hahljati tako iz srca, kakor bi zagledal prezalo svojo nevesto in dvanajst voz svatov in godcev, ki prihajajo in mu-zicirajo, da ga spremijo v cerkev. A kovač vsega tega ni zagledal, temveč je videl le nekovo stari-kavo žensko, ki je bilo suha in drobna in se je jadrno pomikala navzgor po klancu proti kovačni-ci. "Baba gre," je bruhnilo iz njega. "Mati, baba gre.'/ A mati tega ni mogla slišati, ker je šarila pod streho in iskala dobrih rož za punčko. "Zdajle boš videla, kaj se pravi, s kovačem se metati! Minica, le poslušaj, zdaj gre zate." Široko se je smejal in ni ga hotelo strpeti na mestu. Hodil je nekaj hipov od zibke do svete Geno-vefe, a nato je pogledal bolj na tančno skozi okno. Ženska je bila že precej blizu, in takrat je kovača mrzlo spreletelo okoli srca, tako mrzlo, kakor bi se ga ovila ledena, gnusna kača. "Križ božji, saj ni mogoče, saj ni mogoče," je drgetaje izustil. Prekrižal se je, sklenil roke in polagoma in plaho zopet pogledal na pot. "Je že, čisto gotovo je! Rajši bi videl vraga, kakor njo." Klel je in molil in vedel je samo to, da ga čaka nekaj strašnega. "O sveti Anton, ne daj, da bi prišla k hiši! Kaj dobrega ti bora storil, ako je ne pustiš k nam." Ves iz sebe in v ognjenih kleščah je bil kovač. Po poti je šla stara Polinka, mati njegove neveste, prelepe Minice. In v rokah je nesla verigo. Gotovo se je dobri ženi odtrgala liska v hlevu, mogoče je bila lačna in se je ta ko dolgo vlekla in vlekla, da se je zdrobil člen, in zdaj je nesla h kovaču verigo, da jo zvari in popravi. "Ne daj, sveti Boštjan, moj pa tron, zares bom zmolil cel rožni venec, ako ne pride k hiSi tale mati." Kovač je vedel, da bi se moral zgoditi čudež, ki bi odvrnil Polin-fco od njene poti. Bližala se je brez skrbi in nič hudega sluteča kovačnici. Hodila je mirno in na-glo in na tihem je morda ugibala, ali ji bo kovač zastonj popravil Zdaj pa že vre voda," se je o- verigo, aH ne. Po njenih mislih bi se to spodobilo, ker se ženi pri njenem dekletu, in bo delal tako-rekoč zase, ako pride do ženitni-ne, o Čemer skoraj ni bilo več dvoma. Sicer je dosti mladih kajo-nov, ki gledajo za njeno Minico, ali kaj hoče s temi! K hiši ne bi prinesli nič drugega kakor šest dni in nedeljo, in zato je kovač še najboljii od vseh. Kovačija res da ni bogvekaj vredna, ali nese precej, tudi se ga včasi kovač hudo napije, a je drugače golant mladi vdoveo. To je utegnila premišljevati Polinova mati in v tem je že stopila na prag ter pomolila verigo v temni prostor s temile besedami: "Bofitjan, ako si priden, bo jutri zvečer prišla Mi — " Dobra žena je hotela izprego-voriti ime svoje edinke in kova-ševe neveste, a tega ni več utegnila sebi na žalost in kovaču v škodo in neizrečeno gorje. Zakaj tisti trcnotek je planil Boštjan brez misli in neumen od jeze in obupa izza meha in jo zgrabil za ramo. "Zakaj ste mi to naredili! Ča-kajte, zdajte vam vse poplačam!" Že je mislil divje zamahniti kovač, hudi hrust, a takrat je zagledal osupli in strmeči obraz stare žene. Nekoliko je počakal, se o-brnil v stran in zaklical iznova: "Mati, vi ne veste, kako vas i mam rad, a jaz vas moram." Prijel jo je z levico, a desnico je neusmiljeno in težko položil na njena pleča. "Srce me boli, pa jaz ne morem živeti, ako vas ne natepem." Gledal je v stran, zamahnil in u-daril drugič z vso močjo, da je slabotna mati padla no koleno. "Zakaj ste mi urekli punčko, zakaj ste tako neusmiljeni!" "Čaki me, tolvaj ožgani!" je takrat oglasila tepena žena. Strašno urno se je vzdignila s tal in se izmuznila skozi duri na cesto. "Ti mrcina zakajena, samo pomisli še enkrat na našo deklino, naj te le vidim, da se boš potikal pod njenim oknom! Celo drvarnico bom razbila na tvoji buči." "O karlinč, to so pa jezna ta-le mati!" je sklenil Boštjan in se skrival za očrnejo steno, odkoder je oprezno pogledoval na cesto. "Samo dvakrat sem jo bunkni.l pa je tak vrišč, kaj bi šele bilo, če bi jo bil začel v resnici obdelovati. " "Seveda pretepal me boš, ti ra-belj osmojeni, mene, staro ženo!" Mati ni mogla pozabiti kovačevih pesti m se je prijemala za pleča, kamor jo je vdarila težka njegova jeza. "Precej zapovem deklini, da te še pogledati ne sme več, ti sajasti razbojnik!" / "Joj, joj, strašno grda imena mi daje, ampak dobila jih je pa le. Samo da bi kdo ne slišal, ali pa ne izvedel, kako me zmerajo ta sapramihelska mati." < Čakal je in čakal, da je vse u-tihnilo na cesti, presno si je upal na prag. Pogledal je navzdol po klancu, kjer se je počasi pomikala in hudo šepala Polinka po robatem kamenju. "Mogoče sem jo pa vseeno prehudo," je v skrbeh pomislil kovač. "In sedaj ne bo pozabila zlepa, nazadnje mi bo še sitnosti delala pri Minici." Kakor da je slišala kovačeve misli, se je žena obrnila in zakričala: "Le zapomni si, kdaj si me u-daril! Nikoli ti ne dam dekline, in če po golih kolenih prideš k nam!" Zagrozila mu je s pestjo in se skrila za ovinkom. "Zares ne vem, če je bilo dobro, kar sem storil. Lahko mi napravi kakšne neumnosti, saj je Minici mati in huda ženska je. kakor sem videl in slišal. Ampak samo da bi to moji punčki pomagalo, drugo se bo že kako naredilo.'' Zamišljen je bil kovač ter v dvomih, ali je bilo prav ali ne, kar je storil, in tako je stopil v izbo. Čudil se je nekoliko, da punčka več ne joka, a naglo se je razveselil, češ, moje zdravilo, ki sem je dal Polinovi materi, je pomagalo. V zibki se je smejala Minica, in nad njo se je sklanjala kovačica ter prijazno kramljala z otrokom. Ko pa je zaslišala za seboj korak, se je naglo obrnila ter z nejevoljnim očitanjem v glasu izpregovorila: "Ali veš, da si neumen trot? Nate se res ni nič zanesti in se otroka ti ne morem samemu pustiti! Ni čudo, da je revica jokala, saj ni od jutra pa do opoldne ničesar dobila v usteca; zakaj ji pa nisi dal mleka, ki sem ga zanjo pripravila v lončku? Ali ti nisem naročila, predno sem odšla?" Kovač je stal okamenel in top, in ni mogel in ni vedel najti besede. Samo toliko se mu je posvetilo v glavi, da je nekaj storil, kar ni bilo prav ne dobro, in da niti mala, niti velika Minica ne more biti ž njim zadovoljna. " Vresnici si pravi oča! Torej sestradati hočeš otroka, ubožico nebogljeno, ti Boštjan boštjana-sti! Povej mi vendar, kaj si mislil pravzaprav, čemu imaš pa glavo? Komaj sem nasitila revico, poln lonček je izpraznila in še ji ni bilo dosti." "Na to pa zares nisem pomislil, da bi utegnila biti lačna." Kovač je bil odkritosrčen in se je zdaj čudil in strmel, kako je bilo mogoče pozabiti na to. In hudo, hudo se mu je zasmilila punčka, ki se je zaradi njega postila vse božje dopoldne. "To je bilo grdo od mene," je tiho dejal in s strahom pomislil, kaj bo zdaj? "Ali ni bila uročena?" je zastr-mel. "Saj ste dejali, da je uročena." Mati zdaj ni hotela ničesar več slišati o tem in je prav grdo izpod obrvi pogledala sina. "Ti si uročen, ne pa Minica.' Seveda, ako ne dobi jesti, mora jokati. Božiča ne zna povedati, ti si pa kot štor v lesu, ki ničesar ne misli, ampak samo čaka, da suneš vanj. Oh, Človek ti ne more reči dobre besede." "Jaz sem pa pretepel tisto mater, ki jo je urekla." "Katero mater, koga je urekla?" "Polinovo mater sem pretepel, ki je prišla k nam, ko je vrela voda in oglje." Kovač si je bil svest svoje nedolžnosti in svoje krivice. K tepežu ga je zapeljala mati, a do slabega sveta je pripomogel sam, ker je stradal punčko. "I, koga je pa urekla?" "Saj ste vi dejali, da je Minica uroččna in naj pretepem babo/' "O, ti koloburnež strupenski! Na, zdaj pa vidim, da ti ni pomagati! Torej Polinovo mater greš pretepat! Kaj ti je vendar padlo v glavo! Namesto, da bi nakresal samega sebe, ki si edini vsega kriv, se nad njo izpozabiš! In zdaj ti bo seveda dala svojo hčer, saj gotovo komaj čaka, da prideš in jo ubiješ! Ti si pokora zame in za otroka! Še od lakote bo vaju konec, ko mene več ne bo. O, saj tebi bi se prav godilo, le Minica se mi smisli! Za Polinovo se pa le obriši pod nosom, ali kjer se hočeš." Strašno huda je bila kovačica, in ne da bi pogledala svojega ko renjaka, ki je bil zdaj ves pobit in obupan, je odšla iz izbe. "Kaj bo, kaj bo," je tarnal ko vač. "O jo j, prejo j, kaj sem storil! Na kakšno božjo pot bi se zaobljubil, ako bi vedel, da bo po magalo! Ojoj, prejoj!" Žalosten je bil kovač, in polno bolečine je bilo njegovo srce. Glavo je stisnil v pesti in strmel tla, ves razrovan od ljutega jada. "In Polinkina Minica je šla rakom žvižgat. Nič več se mi n< bo smejala, nikoli, nikoli več, in midva s punčko pojdeva živa zemljo, ojoj! Kdo bi si mislil, da bom jaz tako nesrečen, da me b( tako hudo udarila šiba božja. Kai po svetu jo odrinem in se skri jem kam, da bom delal pokoro. O, jaz grešnik, o uboga punčka! V Rim bi šel po odvezo k papažu, mogoče mi spregledajo." Takrat pa je zaslišal prevesel smeh, ki je žvrgolel in ščebetal v zibki. JPogledal je svojo hčerko in v trenotku je bila pozabljena vsa žalost in jeza in nesreča. Njena ličeca so sijala, bleščala in cvetela, vsa jasna in svetla, kakor bi angelci sadili po njih božje rožice, njene oči so žarele in se utri-njale, kakor bi angelci lučice prižigali. Kovač se je sklonil nizko k zibki, in dete, sladko in milo dete, ga je pobožalo po obrazu. "Minica, ali si huda name?" In Minica se je zasmejala iv pobožala v drugič svojega očeta, hudega in silnega kovača. (Konec prih.) Se nekaj takih priveskov m člane m članice K. S. K. J. ▼ zalogi in d«jam: fino potlačene po $2.00 (prej 14 kar. zlate po $6.00 (prej $8.00). " ▼ zalogi samo jaz. F". 2711 St. Millard Ave., 9 CWetft, NE ZAKASNI. Pridi in »i oglej nase lepe zimske obleke, suknje (Mackans) Nase obleke so ukrojene po najnovejši modi, takozvane 'Peck Victor'. y nil prodajalni dibits vse oprav«, ialji obivili za aeik« in dečki (šolarje) Mi izdelujemo obleke za moške po meri. Cene od $15.00, $18.00, $20.00 in naprej. Naše blago je vse jamčeno, ali garantirano.—Cene primerne. Pridi in si oglej prejo našo zalogo, predno greš k tujcu. Pokaži da nisi nevoščljiv domačim trgovcem in da se držiš gesla Svoji k svojim! Patlogar & Thomas 183 So. Union Ave. vogal D, ceste, Pueblo, Colo, L'lH. zaboj najboljše pive > "OLD LAGER" katero izdeluje Citizens Brewing Co., v Joliet, 111. ■ ž«vvv North Collins Street. Both Phones: 272. Za zastave, regaiije in vse društvene potrebščine, Prva tal aa|stare|ša domača tvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. Z $1.00 se otvori lahko pn nas hranilno vlogo katera se obrestuje po • • • . 3% Joliet Trust & Savings Bank 114 N. Chicago Street JOLIET, ILL. Uspeh, ali napredovanje obstoji v izvrševanja stvari, katere je težko izvrševati. Kdor skuša s čuzurnim delom prislužiti več, kakor, mu je predpisano, — ta jemlje kruh svojemu delavcu tovarišu. Ta banka je pod državnim nadzorstvom. POZOR! Kadar se nahajate v gostij zahtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijsAe, is ^^rf^JRlif^* 80 A- Horw*tove: Importlrani Brlnjevec, SUvovec, ~ L Zflravuae. pinovec, Grenko Vino ia Kranjski ©renčeč. Moja a ■ A j® prva i edina samostojna, ki inaportira žgane g^m mil in £eHW,t nar»vno«* " Kranjskega. Rojaki, zapomnite lil M ds je A. Horwatovo Grenko Vino napravljeno i* najbetf ^^ DflKJr ga ealifornijskega rudetega vina in iz najxdravejfc* liSč ter nadkriljuje vse druge pijate te vrste na člof^ zdravje. Bavno tako Kranjski Oren&ee. Posebss pijete slabo žganje, ne bo nikdar ikodevalo, te ' ^PBI polovico tega grenfteea vmes. A. HORWAT, 600 K. CHICAGO ST, JOLXBf, »vice iz stare domovine* KRANJSKO. ^ ^ - _ Umrli so v Ljubljani: Marija ikhkovec služkinja, 83 let. — jfiroslav Tičar, sin knjigovodje, 4 mesece. — Franc Hainke, pešec. _Ivan Skubic, pešec. — Josip Matys, pešec. — Ivan Kimovec, posestnik, 68 let — Marija Do-berlet, hči strojnika, 21 mesecev. ___ Marija Šinkx mestna uboga, 72 let. — Anton Hutter, pešec. — Karol Poppek, vojaški delavec. — Alojzija Zakelj, mizarjeva žena, 44 let — Anton Pandru, sin kaj-iarja-hiralec, 29 let. — Marija Rossmanith, žena strojnika, 45 let. — Franc Šparovic, železniški naddelavec, 42 let —- Umrla. je v Ljubljani v visoki starosti ga. Antonija Koslerje-va podpredsednica dež. gospejne-ga društva "Rdečega križa". — Umrla j« v Metliki gospa Josipina Fleischmann, stara 68 let — Nesreča na železnici. Na železniški progi med Logatcem in Planino, pri kolometru 471.93, je tovorni vlak povozil infanterista Karla Joba, ostal je na mestu mrtev. — Roparski napad. Ko je hotel župnik Fran Pokorn zapustiti svoje župnišče pri Kranju, bilo je to zjutraj okoli pete, je skočil v veži proti njemu neki človek z revolverjem v roki in zahtevalod njega denar. Župnik je vzel iz denarnice nekaj kron in mu jih hotel dati. Neznanec je zahteval, naj ji hvrže na tla. Župnik je to storil. Neznani človek jih je pobral in potem |bežal in izginil v gozdu. Baje je ta napadalec neki 411etni, v Cerkno pristojni nič-vrednež. — Konja, vprežena v koleselj, sta se »plašila v Srednji vasi pri Ribniei in sicer ko se je pripeljal mimo neki veliki voz. Kočijaž jf padel z voza in prišel pod kolesa; nevarno je ranjen na glavi in na prsih. Konja sta tekla naprej in povozila 821etno Barbaro Mikelj, ki je drag dan vsled poškodb umrla. — Z žveplenkani se je igrala triinpolletna Marija Ostreževa na Velikem vrhu, ko se je mati nekoliko oddaljila iz hiše. Kar naenkrat priteče deklica za njo s krikom; na dekletcu je gorela obleka. Poškodbe so bile take da so ga morali odpeljati v bolnico. kjer je kmalu umrl. — Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 v se je priznala delavcu južne železnice Ivanu Tomšič v Zalogu .ker je z lastno smrtno nevarnostjo rešil gotove smrti v Savi Antona Snoj ii. Sp. Kašlja. — Z drevesa je padel v Cerkveni ulici deček Vinko-Gabrovšek. Dobil je pri padcu take poškodbe, da so ga morali odpeljati v bolnico, kjer je kmalu umrl. — Slana. Mirna. 24. seDt. Meščani se veselite lepega vremena, a kmetje pa žalujemo, ker nam je slana pobrala vso ajdo. Še za seme je ne bo, tako tožijo kmetje. Tudi grozdje v nizkih legah se bo osipalo vsled slane. — Ajda v Beli Krajani Vsled slane, ki je padla dne 22. sept. zjutraj, je vsa ajda uničena v Beli Krajani. Škoda je velikanska. — Na trg so jeli prinašati letošnji domač kostanj in ga prodajajo liter po 24—28 vin., kakor je pač kvaliteta. Še malo tepk in orehov, pa smo z letošnjim sadjem končali. — Navijanje cen. Doznali smo, da se v bufeju kolodvorske restavracije prodajajo navadna domača jabolka občinstvu in celo revnim vojakom komad po 30 vinarjev. Rečemo nič, vprašamo samo: Jeli pri letošnji dobri sadni letini to človeško? — Padel je na južnozapadnem bojišču dne 21. septembra t.. 1. zadet od sovražne krogle praporščak domobr. pešpolka Franc Fa-bijančič, doma iz Bučke na Dolenjskem, po poklicu jurist. Vojni kurat Leon. Turšič o njem poroča: Kdorkoli je bližje z njim občeval, vsak ga je ljubil. Jaz sem ga spoznal šele v strelskih jarkih ob Dnjestru in od tedaj ava si bila prijatelja. Nič narejenega ni bilo na njem; priprost in odkrit je bil v besedi, priprost in odkrit ▼ obnašanju in dejanju, brez fraz in samoljuba — pravi vojak. Ko poslednjikrat sedela skupaj v Prijateljski družbi, mi je rekel: 4 ' Verjemite mi, da sem raje v bojni črti, kakor pa v gostilni pri belo pogrnjeni mizi; tam vem, komu služim, tu pa ne." — To so besede vojaka-junaka: "Komu služim . . — Cesarju in domovini, je hotel reči. Za cesarja in domovino je trpel, se boril in umrl. Gorski orjaki domače zemlje čuvajo njegov grob na prijazni planinici. Z železnim korakom stopa vojna svojo pot, ne meneč se za življenje tega ali onega — a Francetu Fabijančicu bodi ohranjen zvest spomin v naših srcih. Naj v miru počiva v lepi domači zemlji! — V tem smislu sem mu vpričo častniškega zbora govoril v slovo zadnje besede. — Visoko odlikovanje za generala feldmaršala von Mackensena. Naš cesar je odlikoval nemškega generala feldmaršala von Mackensena z velikim križem Štefanovega reda. — Odlikovanje. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrost-ne svetinje sta dobila višji zdravnik v Krakovem dr. Bernard Kot nik in 7. topničarskega polka Božidar J dišču na Tržaški cesti štev. 12 se Tavčar. — Srebrno hrabrostno dobi za pet kron 1000 cevk in za svetinjo je dobil praporščak Avg. basanje potrebni tobak. Ko se na-Verbič. ' zaj prinese od dobrih rok basane — Odlikovanja. Duhovniški za cigarete, ki so namenjene za raz-služni križec 2. vrste na belorde- delitev v bolnicah Rdečega kriza, čem traku je dobil vojaški kurat tedaj se vme dve kroni. Potem-26. dom. p. Josip Pinter. Najvišje takem treba le nekoliko truda, pa pohvalno priznanje je dobil stot- je mogoče z malim denarjem ude-nik 27. dom. p. Franc Nejedty, ložiti se dobrodelnega namena. Na nadporočnik dom. železniške stražne polstotnije dr. Matej Sen- olajšate položaj naših bednih ra Našemu notarju Klandm se je zadnje dni um popolnoma omra- - čil. Bil je na srbskem bojišču, —V Kozjem je umrl v soboto kjer je dobil hudo zmrzlino v popoldne dne 18. septembra po roke in sedaj so ga zopet klicali kratki, a mučni bolezni tamošnji k vojakom, vsled česar je znorel, učitelj g. Ljudevit Ulčar v naj-Domžale Naš dobroznani do- lepši moški dobi, star jedva 38 let mačin Vinko Riedl, ki je že od Rojen je bil leta 1877. v Polju na izbruha vojne dodeljen vojaški Štajerskem. Po dokončanih, štu-godbi se nahaja sedaj v vojaški dijah 1. 1898. je služboval napreje bolnišnici v Budimpešti ker je na kršnem Krasu, nato kot šolo-obolel za legarjem. Kakor piše vodja na Žusmu pri Loki na Šta-semkaj svoji ženi, bode kmalu jerskem, končno pa od L 1901, okreval. G. Riedl je bival svoje- torej 14 let kot učitelj v Kozjem, časno več let v New Yorku. j Pokojnik je bil dober in vesten — 1000 cigaret za tri krone v učitelj ter obče priljubljen. Blag prid xanjenm vojakom. Z mu spomini navdušenjem so hiteli naši sinovi j _ Slavni dan domobranskega na bojno plan, da ščitijo domovje peipolka it. 26. Mariborski listi pred premočnim sovražnikom. | p0r05aj0: «'26. avgusta je slavil Mnogo se jih vrača, da si zdravi- ^nborski domobranski pešpolk jo rane, ki jih je zadela sovražna gt 26 v svojem sedanjem bivališču roka. Dolžnost nas veže, da deli-j0bletnico bitke pri Zukovu. Polk mo skrb za dobrobit teh junakov, j -e na8t()pil k maši, katere se je Darovi liubezni so dolžnost bva-; udeležil tudi tako izpolnili. To, neustrašljivega zadržanja pred pol,k na šolah, ki jih obiskujejo vojaki, mi bodete obljubili z istim sovražnikam je dobil šofer 45. največ otroci nekmečkih staršev, klicem, s katerim bodemo napadli dom inf. četne divizije Ivan Pe- jnia pričeti pouk brez odloga, sovražnika: trikratni hura!" To telin. Srebrno hrabrostno svetinjo Tako je odredil deželni šolski svet, izvanderno priznanje našemu 2. vrste je dobil infanterist 37. pooblaščen v to od naučnega mini- slovenskemu spodn jesta je rskemu dom. p. Ocvirk Maks. strstva. polku ter posebej se domačinu, go- _Vojaška odlikovanja Pri 30. — Občinska vojna pekarija v spodju nadporočniku Rakuši, je črnovojniškem bataljonu, ki je po- Postojni. Po vzoru mestne vojne našlo med nami najveselejši od- večini slovenski in znan iz bivaj pckarije ljubljanske je ustanovila mev. Na svoje junaške fante, ki nja v Gorici, je bilo odlikovanih občinsko pekarijo tudi mestna tako Častno služijo cesarju in do- lepo število naših fantov in mož. občina postojnka. Izkaznice za movini, smo lahko spodnještajer- Tzmed častnikov so bili odlikovani kruh so podobno izkaznicam, ki ski Slovenci j)o vsej pravici po- z zaslužnim križcem 3. razreda: jih je izdala za odjemalce raznih nosni. Stotnik Ferd. Lazarus (Ceh, po- živil mestna vojna prodajalna v, _ Drobne vesti s Štajerskega veljnik trena, in trije padli čast- Ljubljani Umrl je v Celju vsled ran z boji- niki: Spranjer (Štajerc), Kuhn m - Tretje vojno posoji o. ''New ^ ^ ^ ^ m] 87 ^ Kleinpetcr (Štajerc). Signum lau- K Presse" naznanja, da bo kmalu o)ka _ UmrIi SQ: v BraslovSah dis sta dobila: nadporočnik.Ivan razpisano novo avstrijsko vojno M Plaskan, soproga vele Pichler (Korošec) in okrožni posojilo in sicer najbrž po konca-zdravnik iz Vipave dr. Pavel ni subskripciji v Nemčiji, kjer se Kranc. Bataljon se je odlikoval bas sedaj vrši emisija 3. nemške-pri Sv. Martinu in na Doberdob- ^a vojnega posojila. Pri prvih ski planoti. j dveh naših vojnih posojilih (prvo — Iz italijanskega vjetništva se v novembru 1914, drugo v maju j<» oglasil Anton Pegam, posestnik; i" juniju 1915) je bilo samo v iz Misač št. 2., p. Podnart, Go- j avstrijskih deželah subskribiranih renjsko Pegam je bil od začetka nad 4765 milijonov kron. — Nova uredba porabe mesa. Listi poročajo, da namerava vlada zaradi naraščajočega zmankanja živine in da ne bi trpela živinoreja, omejiti uživanje mesa tako, da se po tri ali štiri dni ne bo smelo uživati mesa. Obenem pravijo pravijo listi, da razmisljuje vlada. kako omejiti nezaslišano naraščanje živinskih cen in cen mesa. Pri nas na Kranjskem širo- mobilizacije v Galiciji; tam ga je zadela sovražna krogla v levo roko. Ko je zopet okreval, je šel na južno bojišče in je bil dne 26. junija vjet. Nahaja se sedaj na Siciliji in piše, da se mu razmeroma dobro godi. — Pomilošoenje. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem dne 4. julija t. 1. zaradi detomora na smrt obsojena Elizabeta Mlinaric, £ ^ ^ kom&. enkrat Qa ^^ tovarniška delavka v Gradcu pri zma^jejo meso Ogromna večina Litiji, je bila pomiloscena m se ji prebivaMva loh ne a več je kazen spremenila v 121etno ^ ^ ker je ^ neznansko težko jeco. draga gi ^ lahko miglitj kako — Novi davki. Ker ima država jj^djg jjve zdaj za vojno in za druge potrebe. _ g^ljanje na lovu. Za Kranj- č^lalje vec izdatkov hoče pomno-ko gvo. izdana p oved žiti svoje izdatke. V ta namen so 8treljanja ge j y kolikor za izšle danes tri naredbe, ki dolo- izvrgevanje ^ DrekliCala za čajo po načelu progresivnosti ure- Kočevje, Krško, jen tarif z pristojbine od dedsčln, ^ ^^ ^ ^^ daril in zavarovalnin. Pristojbina ^ ^ druj?e mične okraje od dedšem m odmerjena, po skup- o8tane prep0ved streljanja v ce. ni zapuščini nego po čisti vred- ,cm obge^ ^ ^ nosti Premoženja, ki ga dobi po- _ Q ^ samezni dedič. _ vv . . ^ „ n 10 razpu8cen m je dezelnovladm Kranjska Gora. Dne 13. avgu- . j •»• , . J , , . . . .v • • ° „ tajnik dr. Lukan imenovan za sta je umrl v neki bolnišnici na ^renta ** Ruskem Poljskem vojak Konstan- . tin Robič, rodom iz naše fare. Bil ^ ^ je dvakrat zadet v glavo v bojni v Senožečah je premeščen črti. Pokojnik ima tukaj svoje sta^ • riše; dva njegova brata sta tudi — V pokoj je šel sodni svetnik v vojni, izmed katerih se je eden in dolgoletni sodni predstojnik rešil iz potopljene avstrijske bojne J««* Pelegrini v Ložu. ladje "Zenta". V Ameriki ima — Svojega gospodarja okradel. pokojnik dve sestri. Junaški 151etni hlapec Anton Završnik v mladenič K. Robič je bil pred voj- Št. Florjanju pri Škofji Loki je no v Domžalah za žandarja, kjer vzel iz zaprte omare 200 kron. Za-so ga radi njegovega mirnega zna- vršnik je priznal tatvino, porabil čaja in vestnega službovanja vsi pa je od ukradenega denarja 100 spoštovali. Blag mu spomin! kron. posestnika M. Plaskana; v Jane-ževem vrhu na Pohorju posestnik Jožef Grubelnik, bivši več letni občinski odbornik in župan občine; v Pernovem pri Žalcu vsled kapi posestnik Jožef Cokan. — Iz Ptuja.. V Brezovcu je nekdo udri v sobo prevžitkarice Roze Lajh in jo je s sekiro ubil. Sumijo njenega zeta, da je to storil, ker je bil jezen, da je moral tašči pred kratkim plačati 2000 K dolga. — Iz Maribora. Za stolnega prosta je imenovan konzist. tajnik dr. I-van Tomažič. — Umrl je v Peklu pri Poljčanah gostilničar in župan Jožef Baumann. — Umrl je v Zg. Polskavi nadučiteli in občinski odbornik Jožef Vodošek. dli so eksercicijc, običajne v italijanski armadi in uniformirani sO bili po italijanskem vzorcu. Sedaj se vrši preobrat Okrajni komisar pl. Lund je bil že v Lošinju ustanovil stezo8ledni zbor, v Trstu je prevzel vodstvo vseh javnih mladinskih vzgojevalnih zavodov. Značilen za tržaške razmere je na primer zgled, da je ravnatelj re-kreatorija v starem mestu, ki se je imenoval SJtok, prekrstil svoje i-me v Scochi in hitro po izbruhu vojne tekel v Italijo, kjer ga je sprejel Barzilai. Dosedaj je podržavljenih šest rekreatorijev, vsak zavod obiskuje štiristo do petsto dečkov in mladeničev v starosti 6. do 18. leta. Gojenci imajo mornariške uniforme. Ustanovil še je stezosledni zbor, v katerega je vstopilo okoli 300 učencev iz srednjih, meščanskih in strokovnih šol. Fantje eksercirajo izbor-no po predpisih avstro-ogrskega opravilnika in po nemški komandi; izkazujejo se koristne pri raz nih splošnomešeanskih zadevah. Trst ostaja "fidelissima." — Zader brez petroleja. Več dni že v Zadru ni petroleja. Kar ga je bilo, so prodali po 80 vinarjev liter. — Na Reki se širi sedaj \\voj nein času nečuvena prostitucija. Žene, katerih možje so na bojnem polju, dekleta, ki so brez pravega nadzorstva, se vdajajo prostituciji y izredno veliki meri. Širijo se venerične bolezni. Redarstvena oblast je začela postopati najstrožje proti razuzdanemu in pokvarjenemu ženskemu svetu,, vrše se obsodbe, kar vse naj pomaga, zadušiti kugo prostitucije. — Tolmin je jako lep, prijeten trg. Poleti je tam polno letovi-sčarjev, zlasti radi prihajajo Tr-žačani. Trg ima krasno lego sredi govorja, okolica je divna. Tolminska občina je jako obsežna. Pod njo spadajo >skraji: Čadrg, Dolje-Žabče, Volarje, Zatolmlii, to so davčne občine; oddelki: Ga-brije, Prapetno, Selišče, Zadlaz-Žabce, Žabče. Prebivalstva je nad 6000, Tolmin sam šteje prebivalstva 4600. j Tolmin ima štiri-razredno šolo, tam je bila tudi pripravljalnica za učiteljišče. V Tolminu je okrajno glavarstvo, noštni in brzojavni urad, okrajna sodnija. davkarija, notar, odvetnik, občinski in okrajni zdravnik. V Tolminu je narodna čitalnica, ustanovljena leta 1862., rokodelsko bralno društvo, ustanovljeno leta 1882., hran:lnica in posojilnica, sadjarsko društvo, podružnice j na prodaj družbe sv. Cirila in Metoda, pro jsebno naš aprovizacijski odsek: Btovoljno gasilno društvo, olepše-1 liter olja stane 5 kron 80 vin.; a valno pozgodovalno društvo, pev- človek mora prebrskati vse ulice, ska in izobraževalna društva v (da ga sploh dobi. Slanine ni, olje Ljubinu. Poljubinu, Zatolminu,' pa tako drago, da si ga more le Volarjih. Tolmin je bil pač ved-! malokdo privoščiti. Prosimo v no zavetišče dobrega narodnega tem oziru nujne pomoči! Dnevi se in prosvetnega gibanja. Tolmin krajšajojn v Gorici ni — petro-je oddaljen od Gorice 41 kifome- leja. HuŽfOmušneži nas tolažijo, da trov. V Podmelcu je železniška bomo hodili, kmalu ob 4.vuri po-postaja. Postaja v Sv. Luciji no- poldne spat in si prihranimo na si napis: Sv. Lucija—Tolmin. Zad- ta način še — večerjo. nja leta je bilo v Tolminu obilo vojaštva. Tolminska kotlina je polna lepote v krogu planin, v sredi se dviga v obliki stožca hrib, na katerem je stal g.ad ponosnih tolminskih grofov. Sedaj je v razvalinah, samo zgodovina se priča, da je nekdaj moralo biti hudo za kmeta, ker se je bil dvignil, nastal je 'tolminski kmečki punt,' glavni puntarji so bili usmrčeni v Gorici na Travniku. Rajnki tolminski rojak profesor Simon Ru-tar je spisal zanimivo "Zgodovino Tolminskega.w V zgodovini Tolminskega sta igrak važno vlogo tudi Čedad in Oglej. Na omenjeni grad so hodili na letovišče tudi oglejski patriarhi. "Dantejeva jama" pri Tolminu... v njej je dobil vtiske za svoj "Pekel," ta v groznih giobelih krnskega po-goiya, sedaj divja italijanski pekel okoli Tolmina, ali zaman se trudi Italijan, da bi zavzel "la pic-cola Parigi.,, — Koliko kruha dobi v Trsta posamezna oseba. Tržaška aprovi-zacijska komisija je začasno določila, da se daje na izkaznice za eno osebo pol štruce, na izkaznice za 2 do 3 osebe eno struco, na izkaznice za 4, 5, 6 in več oseb po dve struci kruha. — Koliko je se ljudi v Gorici to je težko povedati natančno. Dopoldne je nekaj časa, dokler se trži, precej živahno, tudi popoldne kako uro, drugače je tiho, mirno, mrtvo ,zvečer ob 7. uri Gorica takorekoč izumre. Nekateri pravijo, da je v Gorici več tisoč ljudi, da število celo narašča, ali to je pretirano, kakor je pretirana trditev, da jih je morda komaj 2000 stalno v Gorici. Begunci, ki prihajajo, pravijo, kako radi bi se vrnili, ali razmere so take, da ne kaže vračati se, in novo obstrelja vanje odžene še marsikoga, ki se je sicer zaklel, da ne pojde iz Gorice, pa naj se zgodi ž njo kar se hoče. — Mleka manjka v Gorici Goriški magistrat je bil določil zs mleko Ceno 32 v, ali mlekarnice prodajajo mleko v sedanjih razmerah dražje zunaj mesta, zato ga nočejo voziti v mesto; prodajajo mleko celo po 60 v in še dražje. — Nenadne smrti je umrla v Trstu 651ctna poscstnica Marija Može, Kjadin št. 5. — Gostilen v Gorici je odprtih precej in delajo dobre kupčije. Neka gostilna na nekem dvorišču porabi na dan 'do 50 kg mesa in kosilo: juha, meso, prikuha in četrt vina stane 2 K 40 v. Belo i vino točijo po 2 K 40 liter. Golaš stane 64 v, kos kruha 6 v. Piv® se toči v Gorici po 50 v vrček. — Aprovizacija v Gorici. Kruha imamo dovolj, le bolj Črn postaja. Občutno pomanjkanje pa vlada glede sladkorja, olja in petroleja. Tudi meso je redkokje . Na to opozarjamo po- 1 Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino« Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-siljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. K100 velja sedaj samo $15.50, K 50 samo $7.75 ! s poštnino vred. Frank Sakser S2 Cortland« Street. New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. (Dalje.) Dominik pa je v svoji sobi urejal in pospravljal se dalje. -Vsak listič, ki je ležal na mizi ali kjer koli ,je obrnil in pregledal še enkrat in potem položil k drugim na kopico papirja in listin k oknu. In pri tem delu mu je igral na astnicah tako trpek in rezek smehljaj, kakor da so stvari, ki jih meče na kup, draga lastnina kakega njegovega sovražnika. To in ono fenjigo je odprl še enkrat, pristopil k luči, prelistal par strani, potem pa se nasmehnil a tistim zlobnim nasmehom in jo vrgel k drugim. Prah, ki se je dvigal od tal, mu je naposled napolnil prsi, da ga je posilil hud kašelj. Sedel je na posteljo in se krčevito prijel za prsi, in takrat je zapazil na belem robcu, ki ga je tiščal na usta — majhno liso temne krvi. Skimal je in je odprl okno. Šop lističev in različnega popirja, ki ga je nabral po knjigah in na mizi je poroma! skozi okno v hladno noč. Nekaj časa so plesali posamezni kosi popirja ob zidu v vijugastih kolobarjih, kakor da se boje in branijo pasti na mokra snežena tla; nato je zaprl okno, upihnil luč in legel oblečen na posteljo. Skozi okno se je razlila po sobi bela mesečina, da je padal križ med šipami daleč do vrat in rosno steklo se je svetilo kakor nanizano z drobnimi biseri. Dominik je ležal na postelji mirno, z pre-križanimi rokami pod glavo in samo njegovo sopenje se je čulo. Iz davnine, iz sive preteklosti" so vstajali pred njim spomini kar kor mogočni plameni v noč, kamor je zablodil sedaj . . . Nekdaj je bilo pred njim vse tako jasno in svetlo, v srcu toliko upov in moči, sedaj pa se mu je *delo, da je prišel po dolgem, trudnem potovanju do razpotja, kjer se mora odločiti. In odločil se ie že: tam zunaj v snegu je ležala zavržena marsikatera težka misel, ki jo je zabeležil na ta ali oni listič, in tam za vrati so bile pripravljene knjige na velikem kupu, da jih spravi v zaboj in ne pogleda nikoli več. In hipoma, sam ni vedel kako se je zgodilo, da se mu je vzbudil v duši srd nad vsem, kar je nosilo le malenkosten spomin, le neznaten sled na katerokoli misel, dogodek ali upanje v preteklosti . . . Sklenil je, da zazja med bodočnostjo in preteklostjo globok prepad, če« katerega ne bo mogel nikoli, da se dvigne med davnino in bodočnostjo visoka stena, čez katero ne bo mogla niti ena misel in da prične popolnoma novo življenje. Obrnil se je v postelji in se zagledal y mizo, ki je bila prazna in gola; samo mesečni žarki so se lomili na njeni gladini, kjer je bilo še pred kratkim toliko lističev in knjig; a sedaj je ležalo -vse tam zunaj v snegu — pozabljeno in zavrženo. Zatisnil je oči in je skušal pozabiti na vse, a spomini so prihajali kakor mučni, nepovabljeni gosti in tirali njegove zbegane misli nazaj na prehojeno pot, v tiste davne trenotke, ko se je a ponosom in močjo napotil k sreči in slavi ... Takrat ni čutil v prsih te težke tesnobe in dušečega kašlja. ni čutil v sencih te utrujenosti in sme^' jal se je vsem, ki so ostali v dolini zlatopoljski neznatni in pozabljeni. Upov pijan je vriskal do najvišjih ciljev in še Manica, ki mu je bila najljubša izmed vseh, se mu je zdela le klavrna senca pravega človeka. Ni mu bilo težko pozabiti rodne grude, ko je živelo v njegovi duši sto lepših solne, kot to, ki sije nad dolino zlatopoljsko; ni se mu bilo težko ločiti od teh nevednih, majnih ljudi, ko je spoznal v svetu toliko večjih in mogočnejših .. . In njegove misli so poromale na pot, ki jo je nastopil in hodil s tolikim hrepenenjem, obstale so ob vsaken dogodku, ob vsakem razočaranju, da je siknil naposled razdraženo in odločno: "Novo življenje, nova pot! Andrej ,odprl si mi oči'!' Trden sklep se mu je porodil v duši in z zadovoljnim nasmeje planil s postelje, prižgal svetiljko in pričel hoditi po sobi gor in dol. — Med tem pa sta v spalnici sno vala Jakob in Cila važne naklepe Jakobu ni bild do spanja in tudi žena Cila, ki je umolknila navadno takoj, ko se je zagrnila z odejo, je bila zgovorna in je povedala in nasvetovala možu marsikaj važnega. Manica je spala v sosedni izbi in tako sta si lahko povedala naruvnost, kako in kaj mislita . . . "Če se je oženil," je menila Cila — "si ni izbral beraške neveste, in po njeni smrti je denar gotovo pripadel njemu, če že ne poprej. Sam je tudi gotovo kaj prištedil, zapravljiv ni, kako naj bo potem drugače, kot da ima denar naložen in spravljen v kaki hranilnici ali kjerkoli. Le misli si, da ni tako brez vsega in neumno bi bilo, če b imu vsiljeval še to, kar ima po očetu in materi pri tebi." Jakob je najprvo nekaj zamolklo zamrmral, a nato je odvrnil razločno in precej glasno: "Je že mogoče tako, kakor mu sliš, pa naj ima kolikor hoče in kjer hoče. kar mu gre po očetovem testamentu, je njegovo in grdo bi bilo, ko bi hotel jaz pridržati zase . Ne maram, pa če bi bilo desetkrat toliko! Njegovo je in spodobi se, da dobi, kakor sta želela oče in mati. Tisto pa, kar ima svojega, me nič ne briga, če ima, je prav, če nima tudi vseeno, ako bo kdaj kaj potreboval, mu ne bom odrekel pomoč. Bog ne daj! Petindvajset let sem želel, da bi prišel, kak brat bi bil, če bi stegal sedaj prste po njegovem ? Ne bodi vendar tako brez vesti in preudari in premisli, kako ■n kaj je prav! Kakšne misli bi imel o meni, ko bi storil, kakor praviš ti, in ko je vedel že davno, da oče in mati nanj nista pozabila" Ženi Cili to Jakobovo govorjenje ni bilo nič kaj po volji in je nekaj časa molčala, nato pa je odvrnila godrnjaje in zlovotno: " Stori, kakor hočeš, in glej, da se ne boš kesal!" "Kako bi se kesal in zakaj?" se je začudil. « In kakor da je videla žena skozi temo, da so se mu jezno zasvetile oči, je dejala mirneje in bolj tiho: "Jaz mislim zaradi Kodra sove hiše.'; ' "Saj še ni rekel nič gotovega," je začel — "a kakor sem izpre-videl, mu je stvar po volji. Pa kako tudi Prostorno bo imel in uredi si po svoji volji, Manica pa mu bo rada gospodinjila, in če se je privadi, bi ne dejal dvakrat, da se zna še kaj izcimiti. Nimam zavecanih oči in vidim, kako se obnaša Manica, kadar ga ni na pregled in kako je bila vsa drugačna nocoj, ko je videla in izvedela, kaj nameravamo. Še vedno ga ni pozabila, le verjemi, čeprav ima že sivo glavo in bi mu jih človek prej prisodil sedemdeset kakor petdeset. Samo za Dominikovej misli ne vem, je je vse preresen in preveč vdan v svoje študiranje. Preveč se je iz-premenil in predrugačil. Vdovec je in če se preseli v Kodrasovo hišo, mu skoro ne bo kazalo drugače, kakor da se oženi." Žena Cila na te dalekosežne Jakobove misli ni vedela ali pa ni hotela ničesar odgovoriti, da je Jakob modroval še dalje sam; na glasu se mu je poznalo, da bi bilo zelo zadovoljen, ko bi se zgodilo po njegovih mislih in željah. "Želel rbi mu. da bi pričel živeti zopet krščansko in mirno življenje, saj je dovolj časa blodil okrog in ni prinesel seboj drugega kot trudno glavo. Nesrečen je moral biti s svojo ženo, zato je nič ne omeni, nesrečen, rečem ti, in mogoče še zelo. Prav je da je umrla, sedaj je prost in lahko živi kakor hoče. Če se bo le dalo, ga pregovorim, da prične nekoliko z gospodarstvom, da pozabi na vse, kar ga je doletelo grenkega v svetu, in če vzame Manico, bo dobil pravega angela." Pa če bi slišala Manica te Jakobove besede, bi jih ne bila vesem "n žalostno bi se ji zagledale oči v tla, kakor vedno, kadar je pomislila nai\j. In tisti večer tem telefon: Canal 2638. samo počitka in spanja. Ko jc prišla v svojo majtmu izbo, kjer je spala, odkar se je naselil v podstrešnici Dominik, ni prižgala luči kakor navadno, temveč se slekla naglo in legla v posteljo. Z&rila je obraz ir blazine in za-tisnila oči, a tudi skozi trepalnice je videla njegove bliskajoče poglede in pa v ušesih ji je zvenel še vedno njegov smeh, ki se je zdel Manici tako strašen in pretresljiv . . In čim bolj je premišljevala vse njegovo nerazumljivo početje, tem bolj se ji je vsiljevala temna slutnja, da Dominik ni več popolnoma pri zdravi pameti. . . Prestrašila se je te misli in jo skušala zamoriti, a vse, kar je videla in* zvedela tisti večer, je pričalo tako. Kako bi bilo drugače, kol|hoče naenkrat uničiti vse, kar mu je bilo prej tako drago in da se je izpremenil v enem dnevu tako, da kuje z Jakobom načrte, ki bi se mu zdeli prej gotovo smešni in neumni t In potem ta njegov oduren smeh in ti grozni pogledi, raztresenost in jeza . . . vse obenem, kakor da so se mu »dkdle zdrave misli. In če se uresniči Jakobov namen in se Dominik vda, da kupi Kodrasovo hišo, ali naj gre tja in prebiva ž njim pod eno in isto streho T In to sedaj, ko so njegove oči tako blodne in grozne in ni na njem niti najmanjšega sledu o nekdanjem Dominiku? Hotela se je šiloma otresti vseh teh težkih, vročih misli, a mučile so jo še v spanju, še v sledečih sanjah ... ' Pred Klandrovo hišo je pridr-drala dolga vrsta voz, ozaljšanih s pisanimi trakovi in polnih prazničnih svatov. Še konji so imeli v komatih bele rože in dolge rdeče pentlje. Solnce se je smejalo na nebu in čez vso zlatopoljsko dolino je bil razlit njegov zlati smehljaj. To je bil dan, ki ga je čakala Mani-čina duša že dolgo vrsto let . . . Belo oblečena je stala pri oknu, ■venček se je zibal v nejnih laseh, in ob njeni strani je stal Dominik prazničen in svatovski, kakor se spodobi za takega ženina. Črno obleko je imel in svetel klobnk, veliko rožo v gumbnici in dasi je bila njegova brada že osivela in redka, se je zdel Manici kakor kralj, ki ga je željno čakala tako dolgo . . . Smehljal se ji je in ji stiskal roko, kakor nekdaj gori pri zidanici sredi zelenih goric, ko se je sklonil k njej in jo privil k sebi. • "In sedaj si moja, Manica! Dolgo si me čakala, ubožica, a prišel sem, dasi truden iz daljne tujine, da izpolnim, kar sem ti obljubil . . Ali se še spominjaš onega davnega svetega večera, ko je pokal led nad potokom in so upogibale snežene vrbe svoje težke veje tako nizko, da se ni videlo nikamor? Ali se še spominjaš, Manica? Davno je bilo, koliko gorja je preneslo srce ta čas, a vendar sva dočakala dan, ki nama je bil usojen že od nekdaj!" . . . Tako ji je govoril in Manica je medlela sreče in veselja . . . (Dalje prihodnjič.) AMERIŠKE VESTI. Poročno darilo Wilsonu. Rim, Italija. 8. novembra. Sv. oče namerava poslati predsedniku Wilsonu lastnoročno pisano čestitko po svojem posebnem poslancu povodom zopetne poroke z Mrs Gait. Zaeno bode izročil ta poslanec predsedniku Wilsonu neko dragoceno in krasno spominsko darilo. Pridelek orani Sacramento, Cal. 8. novembra. Državni poljedelski urad naznanja, da bode letošnji pridelek o-ranž v CaliJt. izredno slab, ali za 50% manjši kot zadnje leto; vsled tega bodo letošnjo zimo oranže vsepovsod dražje, kot običajno. Pač bode pa povoljen pridelek limon in oliv. Huerta zopet na prostem. El Paso, Tex. 7. novembra. Ker jq bivši mehikanski diktator Vic-toriano Huerta v državnem zaporu v Fart Bliss, Tez. nevarno obolel, mu ie dovolila washingtonska vlada, da so ga odpeljali preko meje v Mehiko. Vse druge njegove zajete pristaše pa še držijo varno v imenovanem zaporu. SLOVENSKA GOSTILNA 1847 W. 22nd St., Chicago, HI. (blizu So. Lincoln St.) kjer se prodaja izborna, vsakovrstna pijača, unijske smodke, osobito pa pristno domače vino iz najboljšega newyorskega grozdja. Biljardna miza je prijateljem biljardne igre vedno na razpolago. Slovencem se naji.oplejc priporočam za obilen obisk. Državna univerza v Penna. V Philadelphiji se je tekoče šolsko leto upisalo na državno univerzo 1001 novih slušateljev tako da obiskuje to šolo sedaj 8469 dijakov. To število tvori rekord vseh minulih let. Popravek. V zadnji številki našega lista se je urinil tiskarski škrat v dopis društva Vitezov sv. Martina St. 75, La Salle, 111. na II. strani, drugi stolpec. Označena pozdravna kitica prenovljeni društveni zastavi naj »e začenja pravilno sledeče: "Zastava naša dvigaj se, Na pravo pot nas vodi!" (itd.) Uredništvo. Književnost. Upravništvo nabožnega mesečnika "Ave Maria" je pravkar izdalo svoj Koledar za prestopno leto 1916, ki obsega s čtivom in oglasi vred 160 strani. Posebno lična in okusna je leto« naslovna stran tega Koledarja tiskana v več barvah. Med lepo urejenim čtivom se nam posebno dopade življenjepis Rev. Oton Skola, slovenskega frančiškana, rodom iz Novega mesta na Dolenjskem, ki je misijonaril tukaj v Ameriki z nepozabnim pok. Prane Pircem. To delo je sestavil znani pisatelj zgodovinskih črtic Rev. J. L. Za-plotnik. V tem Koledarju je opisana tudi kratka zgodovina slovenske župnije na Calumetu, Mich., in najnovejši seznam slovenskih duhovnikov v Ameriki Ta Koledar našim naročnikom toplo priporočamo; naroča se pri upravi "Ave Maria", 21 Nassau ave., Brooklyn, N. Y. Družba sv. Mohorja v Celovcu je izdala za leto 1916 sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija 2. zvezek. 3. Zgodovina c. in kr. pešpotka štev. 17. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 5. svezek. 5. Slovenske večernice, 69. zv. 6. Trojka, povest, namesto m skušeno in pregledano od Mesti NA PRODAJ. je na 1758 W. 22 St. v Chicagu, m, - "Candy Store* ali prodajalna slaščic in trafika. Prostor se nahaja v središču slovenske naselbine na vogalu So Wood St. in W. 22 St. Proda se po nizki ceni radi odpotovanja lastnika in je prilika zato le še nekaj dni. Kdor ima veselje za to lahko obrt, ki mu donaša lep dobiček, naj se javi. V tej prodajalni je velika zaloga raznovrstnih sladkarij, igrač, drobnarije, cigar in tobaka. Več se proizve pri M. Launch, 1900 W. 22 Place Chicago, 111. Phone: Canal 5777. Zaeno naznanjam cenj. občinstvu, da imam na prodaj še več drugih hiš in lotov v bližini slovenske cerkve v Chicagu. Proda-jem iste po nizki ceni. Kdor namerava tukaj kupiti kako zemljišče ali hišo, naj se zglasi pri zgoraj podpisanemu. (Adv. No. 44). Imam ▼ zalogi MOHORJEVE KNJIGE za leto 1916. Izšlo je šestero knjig in sicer: 1. Koledar za leto 1916. 2. Mesija, 2. zvezek. 3. Zgodovina e. in kr. pešpolka št. 17. 4. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek. 5. Slovenske Večernice, 69 zv. 6. Trojka, povest, namesto molitve-nika. En iztis knjig po pošti stane $1.50 za naročnike v Pittoburgu, Clevelandu in Chicagu pa samo $1.30 ker v teb mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo j eden dolar. ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York City, N. Y. (11.10—12.29. 15.) zdravstvenega uradni (Health Department) predno gre iz mlekarne; tor^J garantiram ali jamčim, da je naravne. Mleko trke vrste je posebno priporočati otrokom refencem. Ml< ko razvažam po hišah točno' dan o pravem času. Za obilna naroČila se toplo priporočam: r*RA./*K CHILL. e ilinaAn fcr»el«t* I 8 t s W. 2 2nd St.. C hienge, IH. Telefon: 617 R. LOUIS M. PTi oblastv. potrjeni POGREBNIH 210 St. M ar K* Strict PERU. ILL. v Peru, e, Oglesbyin Depue, Ja roča rojakom Slo S Ogle za oskrbo pogrebov. Jaz sem Cth in sem edini pogrebnik v tem ter okolici, ki je tudi član K S. Na razpolago imam vedno a m bul voz, ter kočije za razne prilike: krstije, itd. Cu »i podpiraj t« čUm> ^ZA VSEBINO OGLASOV D odgovorno ne uredništvo, ne u pravništvo.xa Važen nasvet Ake ste v zadregi, da morda potrebujete ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA obrnite se za zaupno na: August W, Kerr-a ki Vam bode stal na strani i* pripomogel do V^sih pravic. T« odvetnik je prijatelj d« lave v, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike unije United Mine WorK of America, '.District 12. Osobito se priporoča delavce*« j v odškodninskih tožbah. Nj«"f pov naslov je? A. W. KERR, ROOM 810-811 FERGUSON BUILDINC Springfield,