Zgodoohsft zapisi
Franc Krnjak
ORMOSKI MOST
Prispevek govori o "prekinitvi" in nesreinem poZigu
- nnoikega mostu. Po dostopnih virih je prikazana
:todovina mostu z njegovimi vzponi in padci, gotovo
:t je najzanimivejia njegova agonija, ki se je vlekla
.:er nekaj let. Ta zapis govor prav o tem.
Uvod
Ena izmed temeljnih zahtev, ki so bile zapisane med
sklepe Ormo5kega tabora, osmega avgusta 1869, je
bila, da mora tedanja oblast nemudoma pristopiti k
izgradnji mostu dez reko Dravo v OrmoZu in se tako
povezati z"brati Hrvati"r. Dolgih dvajset let je moralo
pretedi, da je mesto kondno dobilo sodobno prometno
povezavo. Most, zgrajen leta 1889, je tako dolgo
sluZil svojemu namenu. Zgradili so ga Slovenci in
Hrvati, todaLe takrat pri sami gradnji in konstruiranju
ni priSlo do poenotenja stroke. Iz dostopne fotografije
lahko utemeljeno sklepamo, da sta obe strani
nadrtovali in nazadnje zgradili vsaka svoj del mostu
po lastnem okusu. Stal je na lesenih pilotih, na
slovenski strani do polovice pa je imel most glavni lok
in dva podporna jeklena loka2. Most je bil v svoji
burni zgodovini trikrat razdejan3. Torej, vse do
svojega neslavnega konca je bil most iz lesene
konstrukcije, le da ni imel po poruSitvi leta 1945. oz.
1941. leta jeklenega lokaa.
Prvid je most poruSila starojugoslovanska vojska
osmega aprila 1941, ko se je umikala pred nem5kim
vdoroms, toda dez nekaj dasa gaje okupator ponovno
usposobil za promet6. iez Stiri leta, ko so se vloge
menjale, je most doZivel drugo unidenje. Pozimi
1945146 je dala most popraviti narodna vlada
' Slor. gospodar, 1869.
I R. Jurdec, Skozi ludi in sence, str. 46.
-t Iz gouora, ob otvoritvi mostu, takratnega predsednika SO
OrmoZ Franca Novaka (humskega -op. avt.). Ob
osamosvojitveni vojni leta 1991 pa je bil most na
slovenski strani modno po5kodovan.
I Most je bil skupne dolZine 215 metrov, od tega ga je bilo
l35m bz Dravo in 80m po poplavnem obmodju ali
inundaciji. Obalna podpornika sta bila betonska, kakor
tudi dva v strugi Drave.
5 Zgodovinski arhiv Ptuj-ZAP, Rokopisna zbirka, Kronika
mesta OrmoZ.
u Ustni vir: Martin iurin, Vodranci; na mostu je prisilno
delal kot tesarski pomodnik.
Hrvatske, ki ga je tudi financirala, pod nadzorstvom
tehniinega razdelka pri okrajnem narodnem odbont v
Varaidinu. Narodna vlada Slovenije je pri popravilu
mostu sodelovala s 450 kubidnimi metri gradbenega
lesa. Na mostu so delali vedinoma nemski vojni
ujetniki. Med gradnjo pa je priSlo do nesrede
ormo5kega trgovca Franca Gniu5ka, ki se je peljal, 4.
decembra 1945, s kolesom dez most. Na mokrih in
ledenih mostnicah mu je zdrsnilo in je s kolesom vred
padel v Dravo ter utoni17.
Pri tretjem unidenju, ki mu je v glavnem botroval zob
dasa, pa v nadaljevanju.
Priiele so se teZave
Vse od zimskega dasa, po vojni leta 1945, ko so most
temeljito obnovili, prebivalci obeh bregov Drave niso
bili najbolj navdu5eni nad tem lesenim mostom.
Dobrih deset let je sluZil svojemu namenu, nato pa sta
ga zopet pridela glodati deroda reka in zob dasa. V
letu 1960 je bil Ze v tako slabem stanju, da ga je
Okrajni ljudski odbor izYaraidina v decembru istega
leta zaprl za tovorni prometE. S tem pa 5e zdaled ni
bilo konca teLav, le 5e povedale so se. Ormo5ko
gospodarstvo - KZ, poznej5i kmetijski kombinat, je
imel na oni strani reke modno ekonomsko zaledje.
Zaradi zaprtja mostu za tovorni promet so nastale
neljube poslovne posledice. Z manjSimi vzdrZevalnimi
deli na mostu in z mlianjem lokalnih oblasti so kljub
prepovedi 5e tu in tam most uporabljali. Navadno je
' ZAP, Rokopisna zbirka, Kronika mesta OrmoZ.
8 Porodilo o ukrepih, ki so bili storjeni v zadeviureditve
prometa preko Drave:
1. Uprava za ceste LRS je 7 . 2. 1961 sporodila, da bo
imenovana strok. komisija, ki bo razpravljala o
gradnji novega mostu.
2. 20.1 . 1961je Obdina OrmoZ predloZila IS LRS
analizo o gospodarski potrebi mostu.
3. SekrerariatiS LRS je dne 13. 12.196l imenoval
komisijo z nalogo, da na kraju samem ugotovi
najustreznejSo lokacijo za novi most in poda tudi
programske osnove zaizdel. projektov novega
mostu. Komisija si je stanje v naravi ogledala
marca 1962. Predvidela je takojlnjo ureditev
dohodov do reke Drave ter namestitev broda. Kot
je bilo pozneje ugotovljeno, je ostalo vse le na
papirju.
-21--
Zgodooirsftzapisi
na hrva5ko stran peljal prazen tovornjak in obratno. V
letu 1963, decembra, je priSlo v OrmoZ okroZnica iz
okraja VaraZdin, da se dez Dravo odpira most za
promet vpreZnih vozil in potni5kih avtomobilov do 2
ioni bruto nosilnostie. Most so ponovno toliko
usposobili, da je bil uporaben le dva metra po sredini
in za5diten s kovinsko ograjo na vsaki strani cesti5da.
Most v Onnoiu iez reko Dravo zgrajen leta 1889-
(Hrani ZAP Ptuj)
Dve leti je dotrajani leseni most nekako sluZil
potrebam prebivalcev, dokler ni melana komisija, ki
so jo sestavljali Ivo Puhari6, 5ef sluZbe za vzdr. cest
CP VaraZdin, Zvonko Jurinec, Vladimir Tominc, JoZe
Stumberger in Ivan Zebec iz CP Maribor ter Vinko
Topolovec, komandir PM OrmoZ, 19' oktobra 1965,
most pregledala ter ugotovila, "da ie Leseni most v
izredno slabem stanju vsled dotrajanosti lesa-
Posebno kritiina sta dva polja, ki sta se poniiala za
cca 30 cm, tako v pogledu osi mostr,t kot v pogledu
nivo-leta. (lgotovLjeno, da je vei pilotov kritiino bazo
popolnoma preperelo, in da obstaja moZnost
poruiitve.... Soglasno sklenejo, da v izogib eventuelne
nesreie in varovanje cestnega prometa, zastopniki
dveh zainteresiranih me.inih Cestnih podjetij sogLasno
sklenejo, da se leseni ntost v OrmoZu iez Dravo zapre
s takojinjo veljavnostjo zq ves promet.
Z,aporo obiasno kontrolira PM OrmoZ".
Vendar se predlog oz. zahteva iz zapisnika o takojSnji
zapoil mostu ni izvedla v danem trenutku. Sele po
skoraj mesecu dni, to je 11. novembra 19^65, je pri5lo
do pipolne ga zaprtia dravskega mostur0. Cestnema
podjetjema izYaraldina in Maribora je bilo naloZeno,
e Dopis oddelka za gospodarstvo VaraZdinskega okraja
ormo5kemu obdinskemu organu o "Rje5enju - most preko
Drave kod OrmoZa, otvaranje za ogranideni saobradaj".
Arhiv okr. drz. toZilstva na Ptuju.
r0 Iz nekaterih porodil je razbrati, da je bil most fizidno
zaprtza ves promet, tudi za pe\ce,22. oktobra 1965.
da do 15. decembra 1965 postavita prevozni brod za
10 do 15 oseb, toda iz zapisnika je razbrati, da cestni
podjetji te naloge nista opravili, zato so pe5ci 5e dalje
uporabljali zaLivllenje nevaren most. Sicer so na obeh
straneh postavili Zelezni pregradi, ki pa so ju ljudje
preskodili ali zaob5li, fizidno varovanje pa ni bilo
mogode, saj je v OrmoZu primanjkovalo milidnikov,
na hrva5ki strani pa sploh ni bilo zaporne kontrolelr.
Torej - zatiskanje odi in beZanje od odgovornosti obeh
zainteresiranih strani - Maribora in VaraZdina. Tako
je most ostal prepuiden na milost in nemilost samemu
sebi in derodi reki, ki je Le naznanjala skoraj5nje
poplave. In ravno to se je zgodilo. Dva meseca zatem
je deroda reka spodnesla lesene podpornike in v
sredini se je most zanekaj centimetrov sesedel. Takrat
so ga na na5i strani malo bolj zastraZili, vendar
prehoda pe5cev s hrva5ke strani niso mogli preprediti.
Pogoste spomladanske velike vode so vedno bolj
ogroZale od dasa nadeti most. Most je bil takrat v
OrmoZu tema Stevilka ena, belil je lase obdinskemu
vodstvu, nekateri prebivalci pa so privoSdljivo uZivali
ob tem.
Kocka je padla...
Takrat, ko narava 5e ni bila tako ogroZena kot danes,
skoraj Stirideset let po tem dogodku, je obidajno reka
Drava v maju grozede narasla. Taljenje snega v Alpah
je povzrodilo vsakoletne visoke vode, de pa se je v
planinah modno otoplilo, je prihajalo tudi do velikih
poplav, ki so navadno prizadele ravninske predele
gozdov in polj ob reki. Eden tak5nih dni je bil 8. maj
1966. leta. Sumeda siva gmota tisodih kubikov vode je
butala v opornike mostu. Most je stokal in
poskakoval, se tresel in Skripal. V sredini je bil tako
pogreznjen, daje kolesar ali pe5ec dobesedno izginil v
luknji, kije zevala prav do gladine narasle reke.
Ker so vodilni na obdini slutili, da se z mostom ne bo
dobro kondalo, so se posluZili dveh aktov, s katerima
so na podlagi 94. dl. Zakona o Narodni obrambi (Ur.
list SFRI, *.32165) in 170. dl. Statuta obdine OrmoZ
(Ur. vestnik okraja Maribor, 5t. 15/64) ustanovi svet
za Narodno obrambo pri SO OrmoZ, Stab za varstvo
pred hudimi nesredamil2. StaU ie bil ustanovljen todno
en mesec prej, preden je most bil miniran, 8. aprila
1966. Sestavljen je bil iz predsednika in Se sedmih
dlanov ter s prav toliko namestniki. Vodil ga je
predsednik SO OrmoZ Franc Novak, ki je bil obenem
" IziavaTomaZa P5aka in Milana Ulage, milidnika iz
OrmoZa. P5ak je bil miner, zaposlen pti GP "Ograd" -
opekarna OrmoZ, Ulaga pa je nekaj dasa varoval most, da
pelci ne bi prehajali.
'' odloaba, ki jo je zahtevalo od obdinskega organa
Obdinsko sodiSde v OrmoZu zaradi pregona.
-22-
Zgodoaircftzapisi
rudi predsednik sveta za narodno obrambo pri SO
OrmoZ. Odlodbo o ustanovitvi je sprejel in podpisal.
Za namestnika Staba je bil imenovan Ivan Zadravec,
5ef Odseka zanotranje zadeve Obdine OrmoZ,
dlani in njihovi namestniki pa naslednji imenovani:
in druZbene sluZbe,
Elektro Maribor - okolice,
KZ kombinat Jeruzalem OrmoZ,
komunalnega podjetj a OrmoZ,
Zdravstvenega doma OrmoZ,
podj etj a Spedtrans Maribor,
zveze,
OrmoZ,
namestnik, Alojz Lesar, namestnik komandirja
postaje milice OrmoZ,
dlan, Kronoslav Novak, direktor Trg. podjetja
"Zarja", OrmoZ,
namestnik, Boris Gerlovid, komerc. dir.KZ
kombinat Jeruzalem OrmoZ,
dlan, Bo5ko Borjan, Sef Odseka za narodno
obrambo in
za5dito.
Mariborski Veder je v torek, 10. maja 7966, v rubriki
Kronika objavil kratko vestidko "Zgorel ormoSki
most". Med drugim pravi, da je nekoliko narasla voda
spodnesla podpornik dotrajanega mostu, ki je bil zaprt
Ze dolgo za ves promet, le pe5ci so ga smeli
uporabljati. Sestal se je obdinski Stab za elementarne
nesrede in odlodil, da del neuporabnega mostu
minirajo. Pri miniranju, ki ni uspelo, se je vnela
smola, s katero so bili prepojeni leseni deli mostu.
Ogenj se je razplamtel in zajel ves most. Gasilci, ki so
prihiteli na kraj dogodka, da bi poZar omejili, so se
trudili zaman. Nastala je vedmilijonska Skoda.
Po OrmoZu so se v nedeljo, 8. maja 1966, pridele Siriti
alarmantne novice. Narasla Drava je v opoldanskem
dasu spodnesla leseni podpornik in cesti5de mostu se
je nato usedlo za ved kot za meter in pol proti gladini
derode reke. Tako je most predstavljal resno nevarnost
za prebivalce, ki so ga 5e vedno uporabljali. Prijavo o
nevarnosti za uporabo je takrat v nedeljo podal "neki
Golubit iz hrvaike strani" milidniku Dominiku
Seljakur3, menda na ulici v mestu. Takratni komandir
PM OrmoZ Vinko Topolovec je imel prost dan.
Novico je nemudoma sporodil milidnik Seljak.
Topolovec je narodil milidniku Seljaku, naj takoj
obvesti dlane Staba zaraditakojSnjega sestanka Stabal4.
Kmalu po tem se je ob 15. uri sestal pri mostu na
izredni seji Stab za varstvo pred hudimi nesredami.
Prisotni so bili Ivan Zadrayec, namestnik predsednika,
Vinko Topolovec, Edi Stropnik, Bo5ko Borjan in
Avgust Hergulars.
Zapisnikt6
izredne seje itaba za varstvo pred hudimi nesreiami
skttpiiine obiine OrmoZ, ki je bila dne B. maja 1966
ob 15. uri pri dravskem mostLt v Ormoiu.
Izredna seja je bila sklicana zaradi obstojeie
nevarnosti za Zivljenje ljudi, ker se je dravski most
ruiil, peici pa so ga ie vedno uporabljali.
l3 Iz zapisnika o zasli5anju Vinka Topolovca.
'' Prav tam. Ostaja odprto vpra5anje, zakaj ni dal tak5nega
navodila namestnik Ivan Zadravec. Predsednik Staba je bil
takrat sluZbeno odsoten v tujini-bil je na gralkem
velesejmu. Zakaj ni komandir Topolovec sam obvestil
namestnika \yanaZadravca, da bi on sklical Stab?
15 Avgust Hergula se je kljub temu, da je bil dlan Staba,
zna5el pri mostu po nakljudju oziroma je Sel gledat, saj ga
je o stanju mostu obvestil njegov brat Stanko. Pri
poznejSem zasli5anju na Obdinskem sodiSdu v OrmoZu je
Avgust Hergula odlodno odklanjal svoio krivdo in
vpletenost v miniranje in tudi podal izjavo, da delo
(miniranje mostu) ni bilo strokovno in pravno urejeno. Po
njegovem bi morali to izvesti milidniki oz. za t"o
usposobljeni strokovnj aki.
l6 ^'" Prepis zapisnika - original - hrani OkroZno drZ. toZilstvo
na Ptuju.
-- 2., --
Zgodoztitaft zapisi
Spodaj navedene ilane itaba je obvestil komandir PM
Ormoi tov. Vinko Topolovec, ki je bil prvi obveiien o
nevarnosti.
Navzoii:
ZADRAVEC lvan, namestnik vodje itaba
BORJAN Boiko, ilan itaba
TOPOLOVEC VinkotT, ilan itaba
HERGUIA Avgustl8, ilan itaba
STROPNIK Edi, namestnik ilana itaba
Most po miniranju - v ognju, 8. 5. 1966
(Hrani arhiv Okr. dri. toZ. na Ptuju)
Smb je na krajrt dogodka ngotovil, da je leseni most
preko reke Drave zaprt od 22/10-1965 za ves promet,
ker je bila njegova konstrukcija slaba in je i.e takrat
obstojaLa nevarnost, da lahko pride do nepredvidene
teike nesreie. Tega dne je reka Drava malenkostrto
narasla. Eden od lesenih podpornikov, ki je stal
pribliino od sredine reke proti obreiju SR Hrvatske,
se je podrl, zaradi iesar se je gornja ploskev mostLt
vdrla nad en tneter v globino in pribliino 20 do 30 m v
'' Vinko Topolovec na zasliSanju pove, da jc Borjan
zahteval, naj sem, k mostu, poklidejo predsednika Staba
Franca Novaka. Zadravec mu je dejal, da je predsednik
Novak v inozemstvu, zato je Borjan zahteval, naj prideta
k mostu sekretar Obdinskega korniteja ZKS Drago
Pintarid ali pa tajnik Obdine. Nazadnje so ugotovili, da ne
morejo nobenega dobiti*, zato so vsi soglasno sprejeli
sklep o rniniranju.
*Oditnoje za taklno stanje vedel obdinski politidni vrh, ki
je na tihem podpiral porulitev mosta. Vsi indici kaZejo na
to, saj glavni obdinski in politidni ljudjc niso bili
dosegljivi. Most pa res ni bil za drugo kot za poru5ev.
r8 Hergulaje na zasliSanju na obiinskern sodiSiu izjavil, da
nc ve, kako je priSlo njegovo ime v zapisnik, zato je tudi
kijub poznejiemu nagovarjanju Zadravca, Borjana in
dveh milidnikov, odklonil podpis zapisnika.
doliino. Ugotovilo se je, da se ta deL mostu ie vedno
postopoma pogreza, sliialo pa se je tudi pokanje lesa
- konstrukcije. Zgornja plast je pokala tudi izven
pogreTajoiega dela mostu. Kljub temu, da je most 1
obeh strani zaprt z ieleznimi traverzami, so peici
prehajali preko njega ia ene na drugo stran in zapor
sploh niso upoitevali. Tudi po tem, ko se je most ie
pogreznil na omenjeni doll.ini, so iz strani .SR
Hrvatske, ljudje v veijem itevilu most preili, ker
zapore niso upoitevali, drugega zavarovanja pa ni
bilo. Tako je obstojala resna nevarnost za iivljenje
ljudi, ker bi se lahko pogrezajoii del mostu vdrl do
kraja ravno v iasu, ko bi ga nekdo preikal.
Po krajiem konzultiranjuje itab zavzel staliiie, da se
pospeii vdirctnje tega dela mostu in da se na ta naiin
prepreii vsakrien prehod iez njega. Clani itaba so se
odloiili, da se ta del mostu v najbolj kritiini toiki - v
sredini loka - minira in tako razdvoji, da se tako
prepreii vsakrien prehod preko njega. To delo naj bi
opravil poklicni miner Piak Tomo iz Ormoia,
Taposlen pri Gradbenem podjetiu "Ograd" OrmoZ.
Imenovani si je situacijo ogledal in pritrdil, dq je
moino ta del tnostLt prelomiti i dvema moinima
nabojema eksploziva.
Staliiie itaba je bilo ob 15. 25 uri telefoniino
sporoieno stalni sluibi TN/e Varaidin, da v svoji
pristojnosti zavaruje dohod na most in da bo most
ntiniran, ker ljudje ne upoitevajo nobenih navodiL.
Izredna seja itabaje bila zakljuiena ob 15. 30 uri.
Ta aapisnik je napisan na eni strani normalne pole
pisarniikega papirja v 6 izvodih.
Zapisnik vodil: Zadravec lvan Namestnik vodje itaba
Ivan Zadravec
...most pa zgorel
"Topolovec je pri5el po mene domov. Predodil mi je
situacijo, v kateri je bil most. Zahteval je, da grem
takoj z njim, si pripravim razstrelivo in opravim
naloZeno nalogo. Dejal mi je, da moram razstreliti
most, ker nima ljudi, ki bi most straZili, saj so ljudje,
ne mened se za nevarnost, most normalno uporabljali.
Bil sem miner na ormoSki opekarni, z razstrelivom
kamnitit sem razstreljeval v glinokopu glino.
Odgovoril sem mlr, da se tak5ni objekti ne minirajo z
vZigalno vrvico, temved z elektridnim detonacijskim
vZigom. Kljub vsem mojim strokovnim argumentom
lq 
- 
.'' TajniStr,,o za notranje zadeve-pomemben politidno-
policrlski represivni organ v biviem sistemu.
-24-
>.rr dobil nalogo: "Tomo, ti to moral narediti"2o!
Potem se je vse skupaj hitro odvijalo. Minerja P5aka
:o gasilci navezali ua vrv in ga spustili do razmajanih
:odpornikov. Na dva podpornika je nastavil po 7, 5 kg
razstreliva in jtt zvezal s vZigalno vrvico. S tem
Jejanjem bi praktidno pretrgal del mostu na tistem
delu, na slovenski strani, ki se je pogreznil skoraj do
gladine reke, in bi bila tako odpravljena nevarnost
prehoda. Toda, ko ima hudid mlade, jih ima ved. Ob
vZigu prve mine, ki je bila povezana z drugo, je otl
eksploziji sunek izmaknil iz mine netilko ter
eksplodiral. Vendar je imela netilka toliko modi, da je
zai.gala tramovje, ki je bilo modno prepojeno s smolo
oziroma terom. Gasilci so sicer skuSali presekati ta del
mostu, vendar brez uspeha, saj se je ogenj bllskovito
razliril po leseni konstrr-rkciji2r.
Most v tasu poruiitve, 8. 5. 1966
(Hrani arhiv Okr. dri" toi. na Ptuju)
Porodilo Staba podrobno opisuje celoten potek akcije,
ki se je odvijala v nedeljo, 8. maja 1966:
Porctii.lo22
itaba za varstvo pred hudinti nesreianti skupiiine
obiine Ormoi. o rniniraniu ogroienega clela dravskega
mostLt, dne B/5-1966 ob 16.50 ttri.
.\4iniranje je opravlial miner Piok Tomo iz Orruo\,a,
:aposlen pri Gradbenent podjetju "Ograd" OrruoZ s
pomoijo nekaterih ilanov gasilskega druitva
Onnottt. Zaradi vantosti je biL Piak navezan na vrv.
t' Ustni vir nekdanjega minerja TomaZa P5aka, dne 14. 12.
2004.
t' Vede., 12. maia 1966: ' V sploSni zmedi so 5e gasilci
zgubili gliivo in niso nalli vodnih hidrantov".
rr Prepis zapisnika - original hrani OkroZno drZ. toZilstvo
na Ptuju.
tt -,--'V prciskavi pr:eiskovalni sodnik spraiuje, zakaj so bili
gasilci poklicani prej, kot je bil most miniran in poZgan.
Sam je odloiil, da se med traruovje iz spodnie strani
na trujniiji toiki loka z leve in desne strani postavita
naboju vsak v teZini 7, 5 kg karunitita z daljio viigalno
vrvico. Po eksploziji prvega naboja je ta del tnostLr
pretrgcrlo priblii.no do polovice in odtrgaLo nekaj
lesenih podpornikov, ki so bili /.e prej na dnu reke
spodnruknjeni in so se driali le ie izpocl gornje
ploskve. Do detonncije drugega naboja ni priilo, ker
je moian sunek in premik tramovja odvojil viigalno
kapico. Miner si je sitr.rucijo ponovno ogledal in
odloiil, da bo mol.no pretrgati ie polovico ploskve s
tem, da bo po nekaj kg razstreliva spustil po viseii
ploskvi irt jo tako pretrgal. Ce ne bi ttspel prvii, bi to
portovil veikrat, ker po detonaciji prvega naboja ni
biLo vei moLno nantestiti eksploziva pod ploskev med
trantovje zaradi iivljenjske nevarnosti. Detonacija
drugega nabojct je povzroiila precej efekta, yendar
ploskve ie ni do kraja pretrgala. Oba nabo.ja pa sta
ploskev stisnila tako nizko, da se je skoraj dotikala
vode. Ko se je ie pripravljal tretji naboj, se je
nenacloma izpod te Le minirane ploskve zaielo moino
kqditi in smrdeti po sruoli. Nadalinje miniranje vei ni
bilo mogoie. Pojavil se je tudi ogenj, ki se je pod
ploskvijo iiril z. bliskovito naglico v obe smeri. Gasilci
iz Ormoi.a, ki so bili prisottti so posktLiali zgornjo
pLoskev mostL{ presekoti, da bi lahko polar ontejili s
tent, ds bi polivali leseno konstrukcijo izpocl asfalta.
Gaienie na drugi naiin ni bilo ruogoie zctradi Drave.
Ker se .je ogenj iiril prehitro, jim ni uspelo presekati
zgornje ploskve. Ogenj je ogroZal most proti hrvatski
strcmi, zato se .je v intervencijo telefoniino poklicalo
poklicno gasilsko enoto izVaral.dina. Pokliccuti so bili
tudi gasilci iz Hardeka in Loperiic. Vkljub
priTadevanju gasilcev, ognja, ki se je raziiril pod
ploskvijo proti levenlu bregu, niso ntogli Lokalizirati.
Poklicni gasilski enoti iz. Varaidino je uspelo po1cu'
ome.jiti, ker so lahko spodnji del ploskve poLivali iz
zemljiiia. Most se je od ognja postopotnct rtLiiL in
zgorel v iirini reke Drave. Poiar je trcrjal clo 9/5-1966
do 5 w'e zjutrai2a.
Nqmestnik vodje itaba
Ivart Zadravec
Med vrsticami je razbrati, da je posumil, da je bilo vse to
Zc vnaprej zreLirano.
2a Goredo in razdejano leseno konstrukcijo je narasla vocla
nosila ploti SrediSdu in dalje proti VaraZdinu. Se proti
VaraZdinu se je iz dclov oZganega mostu kadilo, nekateri
so tudi goreli. - Ustni vir BlaZa Tkalca iz Sledi5da, ki je
takrat z bratom lovil ribe v Dravi.
--25 --
Zgodorttusft zaBis{
Kaj pa sedaj?2s
Po OrmoZu in okoiici je vrSalo. Ormo5ki Saljivci so
pri "Haviasovki"zs in na "ezl eki" zbijali Sale na radun
podrtega mostrl in aktedev" Vederova priioga 7D, 5t.
19, od 20. 5. do 26.5.1966, objavi Zaljivo humoresko
izpod peresa novinarjzt Ota Klip5teterja - "Kako so
Butalci amputirali most". Obdinsko vodstvo je biio
uZaljeno, zata je demonstrativno odpovedaici
narodnino za dnevnik Veder"
Most oktobra 1965. (Hrani arhiv Okr. drl.. tol. na Ptuju)
Drugi dan so za silo uvedli prevoz zaposlenih in
Solarjev s dolnom. Ker pa ni bilo vse po varnostnih
predpisih, je okroZni toZilec iz Zagreba prevoz s
dolnom prepovedal. Kljub ogordenju je nekaj Solarjev
in zaposlenih ostalo doma, drugi pa so se znaili po
svoje. 20. maja 1966 je Cestno podjetje Maribor z
dopisom obvestilo Skup5dino obdine OrmoZ, da je 17.
map 1966 pridel voziti brod dez Dravo. Toda teZav s
tem ni bilo konec. 10. junija 1966 je potekal sestanek
pri predsedniku SO OrmoZ z zastopniki CP VaraZdin
in Maribor, kjer so sprejeli sklep, da se prevoz
potnikov do nadaljnjega ukine, ker nobeno od cestnih
podjetij ni dobilo od pristojnih organov uporabnega
dovoljenja. Ze zve(er istega dne pa so tleznani storilci
na levem bregu reke razbrli kljudavnico zaklenjenega
broda in se odpeljali na drugo stran. Pozneje, dez
nekaj dni, ko je pri5lo dovoljenje za preYoz potnikov,
na podlagi zapisnika o pregledu "Jugoslavenskog
registra brodova, podruinog ureda iz Zagreba", je
tudi prihajalo do motenj pri prevoztt potnikov in
prtljage. Ljudje namred niso hoteli pladevati
brodarine, tako da je morala vedkrat posredovati
2s Podnaslov sposojen iz Vederovega prispevka o poru5itvi
mostu z dne 12. maj. 1966.
26 Ena daled naokoli najboljiih gostiln tistega dasa. Tako so
.jo domadini klicali po lastnici, ki je in'rela priimek Havlas.
miiica2?.
Z brodorn je upravljalo CF Maribor, sekcija za
vzdrZevanje cest Ptuj, ki je imela baza v OrmoZu. Pn i
brodarji so bili JoZe Kovaiec iz Cvetkovcev, Stankc
VarZid iz Mihovcev, Franc Cimerman in Franr:
Raku5a, obaiz ObreZa. Brod je obratoval vsak cian oC
4. do 22. ure, ob kritidni r.'iSini vode se je morala
voZnia z broriom ustaviti, ne glede na Stevilo
potnikov. Za prevoz ene osebe je bilo treba dakati 10
minut, za dv* osebi pa -5 minui. Prevozi so se
pladei,aii v gotovini, moZna je bila nabava meserine
vozovnice, ki je veljala v obe smeri. Solarji so se
vozili brezpiadno -s potrdilorn obiskujode Sole, le
enkrat v obe smeri2S.
Sedaj pa so se javili tisti, ki so bili najbolj poklicani,
da bi most ali sanirali ali gzr tako zaprli, da ne bi bil
moZen noben prehod dezenj. Po vsem soded so
zavohali denar. saj je bil most last oz. osnovno
sredstvo CP Maribor in VaraZdin in so zanj terjali
odlkodnino. Cestno podjetje iz Maribora je 11. maja
1966 podalo OkroZnemu javnemu toZilstvu v
Mariboru Pri.javo zarctdi uniienja tnostLt iez reko
Dravo. V svoji prijavi navaja, da je bila polovica
mostu njeno osnovno sredstvo, druga polovica pa od
varaZdinskega CP. Pri tem dejanju so utrpeli vedjo
materialno Skodo, ki znala pribliZno takratnih 150.000
novih dinarjev. Seveda je svoj londek pristavilo tudi
CP VaraZdin, ki je prek svojega toZilstva poslalo 10.
6. 1966 OkroZnemu javnemu toZilstvu ruaterijal o
miniranju tnosta na rijeci Dravi kod Ormoia, ko.ie
miniranje je izvrieno po pripadnicima Stanice milicije
Ormoi.... OkroZno javno toZilstvo iz Maribora pa je
primer odstopilo Obdinskemu javnemu toZilstvu na
Ptuju. Ta je zaprosilo Upravo za notranje zadeve pri
mestnem svetu Maribor za poizvedbo zoper neznane
storilce. Ta mu sporodi imena in priimke osumljenih.
Nato je Obdinsko javno toZilstvo s Ptuja predalo
primer Obdinskemu sodi5du v OrmoZu. Primer je
vodil sodnik Jernej Vrhunec, da izvrii poizvedbe
zoper:
1) Zadravec lvqno, namestnika vodie itaba 7a
varstvo pred naravnimi nesreiarni SO Ormoi,
Ptujska c. 23/c Orruol,,
2) Borjan Boika, ilana itaba, Vrazova u\.7, Ormoi,
3) Topolovec Vinka, iLana itaba, Ptujska c. 2/a,
Onnoi,
4) Hergula Avgusta, Mestrti trg, Ormoi,
5) Stropnik Edija, namestnikcr ilano itaba, Ptulska c.
" Prihuj^1o je do groZenj in fizidnih napadov na brodarja.
Prijava SO OrmoZ Postaji rnilice"
28 Iz Pravilnika prcvozov s dolnom dez Dravo v OnnoZu.
--26-
Zgodooitsftzapki
, Ormoi in
6) PiakToma, mineria, zaposlenega pri GP "Ograd"
Orruoi, Za kolodvorom 6, Ormo|..
Osumljeni so bili kaznivega dejanja po dlenu 273lIY.
v zvezi s dlenom 2711ITI. -I Kazenskega zakonika - v
smeri hudega KD ogroZanje javnega prometa oziroma
povzroditev nevarnosti za premolenje, s tem da so dne
B. maja 1966 v OrmoZu poikodovali most na cesti I.
reda 5t. 3 OrmoZ * VaraZdin, da so razstrelili most kar
je imelo za posledice, da je most zgorel in je CP
Maribor nastala Skoda v viSini 150.000. - novih din.
Skica z.aiasnega lesenega mostu iz leta 1945.
(Hrani arhiv Okr. drZ. toZ. na Ptuju)
Sodni stroj stede, toZilstvo s Ptuja zahteva od PM
OrmoZ, katere komandir je Vinko Topolovec in
obenem osumljeni kaznivega dejanja, porodilo o
izbruhu poLara na dravskem mostu. Prav tako dobi
toZilstvo porodili Starice milicije Vinicer in SUP-a
\/araZdin. V porodilih je navedeno vse, kar je Ze
opisano razen, nekih novih podrobnosti, ki pa so
netodne in govorijo na pamet, da su se miliconttri
konsuLtirali sct sekretarom i predsednikoru SO-e
OrmoL, ko.ji su navodno izclali naredjenje da se jeclan
cleo mosta miniru...in da bi gruba procjena itete
rnogla iznositi oko 100.000.000. - starih dinara. Od
toga Pocluzeie za ceste Maribor za oko 70.000.000. -
st. din, a Poduzeie za ceste Varaidin oko 3A.000.000.-
st. din. Na podlagi teh zapisnikov se konec maja 1966
na sedeZu SO OrmoZ sestane meSana komisija zaradi
ocenitve Skode. Komisijo sestavljajo Starej ing.
Svetimir, gr. inSp. okraja VaraZdin, Ante Fornezar,
referent za promet pri tajni5tvu za notr. zadeve v
VaraZdinu, Ivo Puhalovii, Sef odseka za vzdrLevanje
cest pri CP VaraZdin, Vladimir Tominc, Sef
vzdrlevanja pri CP Maribor, Franjo Poitrak, Sef
sekcije za vzdrievanje cest v Mariboru, Avgu5tin
Pucko, premoZenjsko pravni referent CP Maribor in
Franc Foritnerid, nadelnik oddelka za gospodarstvo in
finance obdine OrmoZ. Ugotovili so Ze znana dejstva
iz osmega maja 1966. Da je bil most zgrajen v letu
1945 iz sveZega hrastovega in smrekovega lesa, redni
oporniki so bili leseni, razen dveh, ki sta betonska,
prav tako tudi obalni podporniki. Sirina mostu je bila
6 metrov, v strugi je 11 odprtin med podporniki,
razmik je bil med njimi 12 metrov.
Komisija ugotavlja, da bi unideni most z nekaterimi
popravili bilo mogode usposobiti za promet z
nosilnosdo do 3 ton oziroma 5 ton. Za usposobitev
mostu bi bilo potrebno 10.000 novih din za en
dolZinski meter ali za vso unideno dolZino 1.500.000.-
novih din. V to ni bil vradunan tudi uporaben material,
ki je bil uniden in je bil vreden 320.000. - novih din.
Tako je dejanska Skoda znaSala 1 .500.000. - N din.
Po dobrih treh mesecih od ruSenja in poZiga mostu
pridne sodi5de v OrmoZu 10. avgusta 1966 z
zasliSevanjem obdolZencev in prid. To delo sodnik
Vrhunc opravi v enem dnevu. ObdolZenci priznajo
dejanje, ki se jim odita, vendar se ne dutijo krive.
Stropnik pa izjavi, da kaznivega dejanja ne prizna in
se ne duti krivega. Prav tako je izjavll Avgust
Hergula, da nima pri tem nid. Pri samem zasliSanju se
izjave Tomai,a Piaka, Avgusta Hergule, Vinka
Topolovca in Ivana Zadravca ne skladajo oziroma
vsak trdi svoje, zato pride do soodenja. Tukaj je
razvidno, da je vsak nekaj popustil ali dodal v svoji
izjavi oziroma zasli5anju, da so nekako zapisnike
uskladili. Sodnik jih je zvito napeljeval k priznanju, da
so storili kaznivo dejanje naklepno. Postavljal jim je
vpra5anje, ali so bili na mostu ie pred ormo5kimi
gasilci, gasilci s Hardeka, ali so bili harde5ki gasilci
res poslani pred miniranjem mostu nazaj v gasilski
dom in, de bodo alarmirani, naj pridejo2'. Sodnik 1e
vrtal v obdolZence z vpra5anjem, kdo od dlanov Staba
je izjavil, naj most kar gori, saj ga ni Skoda. Spra5eval
je, kdo je bil v resnici takrat vodja Staba oz. akcije.
Zakaj niso obvestili cestnega podjetja v Mariboru in
VaraZdinu, s kaklno vZigalno vrvico je Piak aktiviral
eksploziv. Vsi so se zagovarjali, da gotovo ne bi tega
naredili, de bi vedeli, da bo most zgorel, da je res, da
ni nihde obvestil cestnega podjeda, saj so vedeli, daje
nedelja, in da jim je znano, da nimajo deZurne sluZbe.
Predstavnik CP je taklni izjavi oporekal. Topolovec
zanika, da bi ga PSak opozoril, da bi se moral
eksploziv aktivirati z elektridnim vZigom, zato pride
do ponovnega zasliSanja in soodenja. Topoiovec
odlodno vztraja pri svojem zagovoru, PSak pa pri
svojem. Tako tudi pri soodenju s Herguio. Hergula
izlavi, da se ne spominja, ali je res prikimal in ali je
res z rokami zamahnil tako, kakor da bi dejal, naj se
2e Stropnik je izjavtl. da je bilo pred miniranjem prisotnih le
8 do 10 orrno5kih gasilcev, ki so le pomagali minerja
P5aka spustiti se po vrvi, ko je nameldal eksploziv.
-27 -
most minira. Izjavi 5e, da sploh ni vedel, da gte za
odloditev Staba, pad pa, da gre za odloditev varnostnih
organov. Sodnik je s tem iskal, de so res vsi bili za to,
da se most "pretrga", kakor so takrat rekli.
ZasliSane so bile tudi pride tega dogodka: Ivan
Vaupotid, poveljnik Gasilskega dru5tva OrmoZ, 5t"fa,
Bolcar, poveljnik Gasilskega druitva Hardek, Anton
Kuharid, poveljnik Gasilskega druStva-Loper5ice,
Novak Novak predsednik Staba, in JoZe Stumberger,
zastopnik CP Maribor. Stali5de CP, ki ga je zastopal
Stumberger, je znano, saj podjede terja od5kodntno za
svojo osnovno sredstvo3o, poveljniki gasilskih dru5tev
pa so povedali, da so posku5ali most gasiti in da to ni
bilo mogode zaradi notranjega izgorevanja mostu med
vodo in asfaltno prevleko. Zata so postavili
zavarovanje k Zelezni5kemu skladiSdu, ki je oddaljeno
pribliZno 100 metrov, de bi ga ogroZal poiat. Sicer so
malo polivali po mostu in ga hladili, vendar
brezuspe5no". Ftanc Novak, predsednik SO in Staba,
je na zasli5anju kategoridno zanikal, da bi on izjavil
oz. se zarekel predstavniku CP VaraZdin, da so
sklenili most minirati. Grajal je obe cestni podjetji, da
nista naredili vsega za zaitito, in dejal, da je Stab
ravnal pravilno, ker so most "prekinili".
Prvi postopek je na sodiSdu trajal 8 mesecev in 26 dni.
Zaradi dopolnitve kazenskih poizvedb je bila zadeva
ponovno vpisana z dne lJ. 5. 1967, in to samo zoper
TomaZa P5aka.
Nato je Obdinsko javno toZilstvo ustavilo postopek 1.
septembra 1967 z ustavitvijo poizvedb iz razloga po
il. 1461I-1ZKP: z obraz.ktiini.io, kot je razvidno iz
dokwnentacije SO Orruov<, ie bil most ie dotrujan, ter
je republiiki sekretariat za gospodarstvo SRH
prometni inipektorat dne 15. 11. 1965 izdaL odloibo
po kateri se most zapre z.a ves promet. V isti odloibi.ie
rloloieno, da ruorata Cesilto podietie Maribor in
Varaidin ttsposobiti zQ prevoz peicet' brod. Kot je
povedal predsefitik skupiiine obiine Ormoi Novak
30 Sturnberger je na zasli5anju izjavrl, "da niltie od
predstavnikov obiine Orntoi ni od nas ztthtevcLl, dct
vzpostavimo kokien drug prontet iez Dravo in zatct se
nisnn totiti vzpostavljania broclskegcL proilrcta" . Iz
zapisnika me5ane kornisije, z dne 19. 10. 1965, pa je
raividno, da je v tej komisiji sodeloval tudi Str.rmberger,
ki mu je bilo naloZeno (CP), da do 15. 12. i965 postavi
prevozni brod, sedaj pa vneto izjavlja, da tega ni nihde
zahteval.
j1 
"Orntolkint gasilcent .je oclpovedaLa cev, zato niso ntog.li
tako doLgo gositi", ie biia izjava ivana ZadraLvca. Ecii
Stropnik pa je na zasliSaniu cieiai, da je tako.j, ko.jc videi
modan plamer,, "stopil'' na Zeiezni5ko postajo in poklical
varaidinske gasiice. Ti so irneli lai.ie delo. sai so iairko
pri5li po kopnem pod most in sc ga tam "poiivaii", in r"ako
so n-iihcv det obvarovali.
franc, pa cestna podietja zveze z broclom z, etlego
brega Drave na drugi breg niso napravila in so ljudje
uporabljali ruost z.a pei hojo in tucli za preva|anje
ruanjiih tovorov z. voziiki. O tem, da ie bil most v
iz.redno sLaberu stanju pa priiajo tudi zapisniki, ki so
bili sestavljeni na sestankih strokovnjakov
prometnega inipektorata in cestnih podjetij.
Strokovnjaki, ki so si most ogledali veikrat ocl leta
1962 dalie, so ngotovili, da je dotrctjcut. O staniu
tltostLt in niegovem pogrezanju pa claje najlepio sliko
zapisnik o clelu komisiie sestavliene iz. strokovnjakov
iz. republike Hrvatske in Slovenije z dne 12. I L 1965.
Ze mkrat .je biLo ugotovlieno, da so podpontiki
prepereli, in da se je most pogreail zo 30 cm.
Strokovnjaki so bili mnenia, cla .ie mosr trtr.jtto
potrebno zapreti in zameriati z. novint. RaztunLiivo ie,
da so obclolienci, ko so tLgotovili., do sc ie rrtost
rnoineje pogreznil, kar kaiejo v spistt priloiene
fotograJije z dne B. 5. 1966, priili do zakliuika, dcr
boclo preha.janje mosttt Lahko prept'eiiLi le s tent, da
t1'Lost pretrgcr.io. Res je, da bi obdolienci ne sm.eli.
ntiniroti tako, kakor so, cla bi nrcstu splolt ne snteli
nilnirati in ga zaigati, todo glede na deistvo, clo je
voda ie zaiela most ruiiti in cla so ljudje kljub terutt
prehajali ie preko ntostLt, .ie pritrcliti obcloli,encent, da
so rawruli v najboLiiern namenLl, da bi zovarovoLi
l.ivljenie ljLdi. Pri svoiem de.iculiu se niso z.cLvedctli niti
se niso nto,gli zavedati, da se ntost Lahko vige, tako pa
obcloliencern ni ntogoie oiitctti, rtiti najmanjie krivcle
in .jim ne naloiiti kazenske odgovornosti. Glede
njihovego cleLovanja ttsrtterjertcga v to, cla il1ost
pretgajo je oiitrto, da so ravnaLi v skra.ini sili, sc4i so
bili lirrclje, ki so ntost ie uporabljali, kliub temu, da se
je pogrezctl izpctstuvlietti nevarnosti 7a svoje i.ivljenje.
Ta pa ponteni, da cle.ianje obcloll.encev v srttisht
doloiila il. l2 kazenskega zakctnika, ni kaz.rtivo
dejanje, ker ie bilo storierto v skraini sili.
Zaracli tega, ker .je bilo poizvedbe iz razloga
obdoliencet, ne gre za karuivo dejcLnie, je biLrt
poiz.veclbe izraz.logcrpo il. 116/l-l ZKP ustaviti32.
Pruj, drrc 1. 9. 1967
Tako se je kondala dolga zgodba onnoikega lesenegzr
mostu. tsrod je nadomestil poruieni most, vendar ga ni
mogel popoinoma nadomestiti. Obdina je z vsemi
silami pritiskala na republiko in drZavo zaradi
novogradnje mostu. Postavljeno je bilo tudiposlansko
vpralanje v zvezi z graditvijo novega mostu''''. V njem
ri Prepis deia dokumenta. ki obdolZonce odvczuje krivcle -
ori-einal hrani OkroZno dri. toZiisno na Ptr"riu.
i-1 -.''' Iz l'azpoiozijivcgrL dokurnenla ni razvidno, kateremi;,
lcpubliSrcmu a;r zvclnc!ilLr nat'iluncnlu oZltr)tI')
Skupidini, je bilo voraianie zastavlieno. I)oiiumeni je tuciii
brez opraviine itcvilke in ciaturn"r.
-28-
Zgodortirsft zapbi
navajajo razloge, da naj bi se most dim prej zgradll,
saj je to obmejno obmodje, ki se gravitacijsko zelo
modno povezuje z na5im obmodjem, tr*ovina plasira
letno za pribliZno 250 mio din blaga3a" Kmetijska
zadruga OrmoZ izgubi ietno, skupaj s strojnimi
usiugami, odkupi kmetijskih pridelkov in preskrbo, za
350 mio din prometa. Na na5em otrmodju ima 87
hrva5kih posestnikov svo.ja zemlji\(,a, 74 pa je na5ih,
ki imajo zemlji5da na hrva5ki strani. Vsak dan se z
.zlakom v OrmoZ pripelje okoli 400 potnikov s
hrva5ke strani, prav tako pa se ormoska Zelezni5ka
postaja uporabla za nakladanje in razkladanje blaga, ki
prihaja s hrva5ke strani. Celoten predel preko Drave je
yezan na ormolke delovne organizaciie, kakou tudi
zdravstvene storitve, osnovno Xolo v OrmoZu pa
obiskuje 62 hrvaikih u6encev. Odgovor na to
poslansko vpra5anje z gotovimi dejstvi nam ni znan,
vendar je zagotovo pomagalo. Se eno dejstvo, ki
govori v prid takojSnji izgradnji mostu; ro je
geostrate5ki poloZaj mostu, ki se ga ni omenjalo,
imelo pa je zagotovo veliko teZo35.
V bivSem politidnem sistemu je bilo v navadi, da so
vse pomembnejle objekte odpirali ob pomembnej5ih
drZavnih ali republi5kih praznikih. Takrat se je zbralo
r eliko pomembnih politikov in imenitnikov, ki so s
svojo prisotnostjo podastili pomemben dogodek v
utrjevanju delavstva in samoupravnega socializma.
Tak5en dogodek se je zgodil v nedeljo, 28. aprlla
1968, torej v podastitev slovenske OF in bliZnjega
delavskega praznika - l. maja. V uporabo so spustili
novi sodobni betonski most. OrmoZani in VaraZdinci
so pripravili lep kulturni program s slavnostnima
govornikoma, predsednikoma obdine OrmoZa in
VaraZdina, Francem Novakom in Vjekoslavom
Kereti6em, ki je tudi most slavnostno odprl za promet.
Na za5ditni ograji na sredi mosta pa je ormoSki
predsednik odkril spominsko ploido z imenom mostu
- Most brqtstva in prijatelistva. Govoril je tudi
predstavnik podjeda Tehnogradnje Andrej JeZ, Sef
gradbene operative. Od vidnih predstavnikov
politidnega Zivljenja obeh republik so bili prisotni
t'Tukaj ni navedeno, ali stari ali novi dinarji. Vcrjetno so
5e operirali s starirni dinlrji.
r5 Menda zagreblka vojna oblast ni bila navdulena nad
porulitvijo mostu. Po neuradnih podatkih je ta dogodek
raziskovala tudi vojaSka obve5devalna sluZba in le
srednemu nakljudju se je zahvaliti, da se ni v zadevo
vpletla vojska. Zato so most relativno hitro zgradili.
Zgrajen pa je moral biti na istcm mestu kot stari zaradi
morebitnega direktnega nakladanja voja5kih oklepnikov
na Zelezni5ke vagone - ustni vir: Peter Prejac, Velika
Nedelja; njegov stric Stanko Naletinii, generalpolkovnik
v Zagrebt, je pri vsem tem veliko pomagal in zgladil
celotno zadevo okrog unidenja mostu.
Josip Krpan, dlan IS SR Hrvatske, Boris Vadnjal, dlan
IS SRS, Zoran Poiid, 6lan republi5ke konference
SZDL Slovenije, in drugi. Ob zamenjavi priloZnostnih
daril predsednikov obeh obdin se je pridelo ijudsko
rajanje.
Tehnidni podatki o mostus6:
dolZina rnostu zna5a 205,50 m,
Sirina mostu zna5a 8,52 m,
povrlina mosta je 1750,68 m2,
tei.a enega montaZnega nosilca znala 67 ton.
propustna sposobnost korita v profilu mosta Q = 21200
m./sek.
V most je vgrajeno 1620 m:\ betona, 125.000 kg
armature in 19.150 kg kablov.
Tako je most sluZil svojemu namenu vse do junrja
i991, ko je bil ob slovenski osamosvojitveni vojni na
levem bregu modno po5kodovan. Barikada, ki je
zaustavila jugosoldatesko, je bila zelo trdna, za kar pa
se rtoramo zahvaliti tudi kvalitetni gradnji
mariborskega podjeda Tehnogradnje. po kondani
vojni so si strokovnjaki ogledali most ga brez vedjih
teZav obnovili. Danes je ob mostu na vsaki strani
mejni prehod, na nali strani pa je pritrjena spominska
plo5da o dogodkih, ki so se odvijali tukaj junija i 991 .
Poskus razbitja barikude na mostu na slovenski strani.
junij 1991. (Foto Hozyan)
Povzetek
Ormo5ki leseni most, ki je bil zgrajen dr,ajset let po
Ormo5kem taboru, je z manjSimi ali vedjimi popravili
in vzdrLevanji kljuboval vse do napada nacistidnih
krvolokov, leta 1941. Tako ga je ob umiku dez Dravo
dne B. aprila 1941 poruIila umikajoda se
starojugoslovanska vojska. Nova nacistidna oblast je
36 Podatki so vzeti iz priloZnostnc broiure -gradbcnega
izvajalca - Tehnogradnje iz Maribora.
-29 --
Zgodmthsftzapisi
takoj nadomestila poruSeni most z brodom, istodasno
pa je pridela popravliat polkodovani oz. poru5eni
most. Ob koncu vojne so se vloge zamenjaie, takrat je
ob umiku most poru5il okupator. Ob koncu leta 1945
sta ga prideli Hrva5ka in Slovenija popravljati. eez
dobrih deset let je most pridel vidno propadati, saj sta
ga lastnika nezadostno vzdrLevala, zato je priSlo do
zaprtja, pa zopet do delnega odprtja. V jeseni 1965. je
pri5lo zaradi modnega posedanja, zakar je bila vzrok
narasla reka Drava, do popolnega zaprtia. Vendar so
most ljudje z obeh strani 5e vedno uporabljali, kljub
veliki nevarnosti. Zato se je maja 1966 ormo5ki
obdinski (tab za naravne nesrede odlodil, da most, ki
se je nevarno sesedel, z miniranjem prekine in tako
onemogodi prehodnost mostu. Postopek miniranja ni
potekal po nadrtu, zato se je lesena konstrukcija
mostu, ki je bila prepojena s smolo, vZgala. Kljub
prisotnosti gasilcev mostu niso mogli reliti in ta je bil
popolnoma uniden. Akterji miniranja so bili sodno
preganjani, vendar so bili dez dobro leto dni oproldeni
vsake krivde. Cez dve leti sta republiki zgradili nor,,
sodoben betonski most, ki 5e danes kljubuje dasu,
Franc Krnjak
V nadaljevanju je zapis o srediikih zdravnikih, ki so
delovaLi v krajtt od 1910. leta naprej.l Do tega leta je
kronologijo zdravnikov opisal v "Srediiki kroniki"
prof. Fran Kovaiii. Nekateri zdravniki so v prispevku
podrobneje obdelani, sqi so v Srediiiu pttstili
ruoinejii peiat in tudi i.eLenih podatkov je bilo vei.
Uvod
Prebivalce naSega lepega planeta so od vsega zadetka,
seveda poleg drugih tegob kot so lakota, naravne
uime, kobilice, vojne, medetidni spopadi ipd. , najbolj
pestile raznebolezni in pa seveda po5kodbe, ki so jih
dobili pri delu, lovu, bojevanju, raznih opravilih,
polkodbe ob rojevanju itd. Tak5nemu stanju v
dlovelki skupnosti je nevede sledila veda, ki je
pozneje dobila ime medicina. Sicer pa so bile bolezni,
po takratnem pojmovanju, posledica vpliva
nadnaravnih pojavov, torej delo in vpliv demonov na
dloveka. Zato so tak5na stanja ali zdravilstvo
prepuldali vradem, ki so s svojim delovanjem s
pomodjo zdravilnih rastlin izganjali iz telesa bolnika
hudobnega duha. Pozneje so to delo opravljali
duhovniki. Hipokrat je tak5na zdravljenja zavrgel in
' Do leta 1910 so sredi5ki zdravniki opisani v Kovadidevem
delu Trg SrediSdc, 1910, 199-201.
SREDISK ZDRAVNIKI PO LETU 1910
kljub po5kodbi, kiioje zadobil leta 1991 ob slovenski
osamosvojitveni vojni.
Viri in literatura:
- Arhiv OkroZnega drZavnega toZilstva na Ptuju.
- iasnikVeder, 10. maj 1966, str. 8; 12. maj 1966, str. 5;
29. april1968, str. 1.
- dasnik Dela,2't. april 1968.
- dasnik Ptujski Tednik, maj 1966.
- 7D,5t. 19, od 20.5. -26.5. 1966.
- Dravski bobri, glasilo delovne skupnosti Tehnogradenj,
april-maj 1968.
- R. Jurdec, Skozi ludi in sence L del.
Ustni viri:
- TomaZ Piak, Ormo2.
- Milan Ulaga. OrmoZ.
- Peter Prejac, Velika Nedelja.
medicino osvobodil verskih in praznoverskih spon ter
jo postavil na znanstvene temelje.
Nekdaj so zdravnike imenovali fizlki ali doktorji
medicine2. Obvladati so morali prvo pomod, malo
kirurgijo in porodno pomod. Nemalokrat je fizik
pomagal tudi domadim Zivalim. Pri svojem delu je
uporabljal zdravlla, ki jih je moral imeti v svoji
prirodni lekarni, v vedini jih je izdeloval sam.
Drugi zdravstveni poklici so bili ranocelniki ali
kirurgi, brivci3, padarjia in babice. Vsi ti, razenbabic,
so bili obrtniki neuglednega poklica. Ranocelniki so
zdravili s preprostimi zdravilnimi metodami - z
2 Na Stajerskemje bil leta 1870 en zdravnik na2200
bolnikov.
3 S kriZarskimi vojnami je pri5la moda noSenja brad. Temu
sledi razvoj brivskega poklica.
'Bod". ali kopali5ki mojster-iz te beseda domada izpeljanka
padar. Od 14. stol. naprej so vodilijavna kopali5da, v 16.
stol. pa so prevzemali vse ved ranocelni5kega dela.
Padarji in brivci so bili zdruZeni v cehe. Ferdinand II. je
leta 1630 izdal patent, s katerim je zalditil vse Stajerske
ranocelnike in padarje. Do leta 1784 so bili zdnieni z
nediplomiranimi zdravniki v posebno zadrugo za
Stajersko v Gradcu. Zavetnrka te zadruge sta bila sv.
Kozma in Damijan.
-30-