Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko. In sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje In socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš« mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun št. 14.335.
Štev. 69
Maribor, sobota, dne 28. avgusta 1937
Leto XII
Molk v notranji politiki
Po sprejemu konkordata v narodni skupščini je nastalo v notranji politiki za »javnost« nekako zatišje. — Med najpomembnejše pojave spada izjava predsednika vlade, ko se je vrnil v Beograd, da hoče vlada nadaljevati svoje delo. Predsednika vlade je sprejel na železniški postaji notranji minister dr. Korošec, ki mu je prisegel s svojo izjavo svojo pomoč.
Kako se razmotriva med narodom, v pravoslavni cerkvi in v krogih, ki ne soglašajo s konkordatom, o tem čitamo in čujemo le malo, čeprav smo uverjeni, da je zadeva iz-prožila cel val in cele valove mnenj in pretresanj, prej političnih kakor verskih, po vsej državi. Vprašanje konkordata je postalo eminentno politično vprašanje, ki bi se bilo moralo že pred sprejemom razmotrivati javno, da bi se bili razčistili pojmi o tem, v koliko je konkordat politična in v koliko verska zadeva. Napaka se je storila že ob podpisu v Rimu, ker v tako važnem političnem vprašanju je že treba, da se o njem razpravlja javno in potem sklene to, kar je najbolj praktično in sprejemljivo ne le za režim ampak tudi za javno mnenje v državi.
Če bi se bilo zgodilo ali če bi bilo versko vprašanje rešeno z notranjim zakonom in enako svobodo za vsa verstva, bi ne moglo priti do disharmonije, ker bi bil zakon povsem lojalen in notranja zadeva. S konkordatom se več ali manj ustvarja v državi nova versko-politična avtoriteta in to je vzrok, da nastaja zlasti med pravoslavnimi razburjenje.
Napetost zahteva javno razpravo o konkordatu, ker se le v javni razpravi morejo razčistiti naziranja, razbliniti neutemeljeni ugovori ter priti do spoznanja, katera mnenja je treba upoštevati.
To je tembolj potrebno, ker vprašanje razjeda politično konsolidacijo v državi in je javno mnenje bitni temelj upravljanja vsake demokratične države.
Orožna industrija se izgovarja na državo
Vzrok spora med Portugalsko in Romunijo
je izjava tovarne za dobavo orož-v,"11' ki je portugalski vladi
nrnž ? H ^ ji ne	d°baviti
orožja, dokler se ne izpremeni režim 113 Portugalskem. Za to izjavo se je skrila tvrdka, ki pa v resnici ni mogla izdelati naročenega orožja m ga dobaviti — Zadeva je neprijetna m cehoslovaška vlada tovarni gotovo ne bo hvaležita za neprilike ki so nastopile kot posledica dane iz.jave. Dasi pomeni tako* zadržanje tovarne izigravanje države, jc pa vendarle treba reči, da je bil izgovor tovarne dober.
Abesinija dela preglavice
Mussolini je govoril
v	Palermu o Abesiniji. ‘Rekel je, da noče, da bi Društvo narodov registriralo rojstvo italijanske Abcsini-Je, pač pa smrt nekoga, ki je že pred v. neseci umrl in čigar razkrajajoči kadaver okužuje ozračje v Evro-PL V smradu nepokopanih kadavrov se bo nekoč zadušil fašizem.
Krvava	stavka
Fašizem ni zdravilo zoper glad in revščino
Iz Varšave poročajo, da je v dveh poljskih vaseh prišlo med stavko do krvavih spopadov med policijo in kmeti. V eni vasi je bilo 14 mrtvih in 20 ranjenih oseb, v drugi pa 11 mrtvih.
Poljska kmetiška stavka je bila napovedana za čas od 15. do 25. avgusta. Glavne manifestacije so se vršile v nedeljo in je pri teh tudi prišlo do krvavih dogodkov. Boj poljskih kmetov in posledice, ki jih mora roditi ta boj v nadaljnjem razvoju poljske politike, je važen za vse, zlasti pa za slovanske sosednje države.
Boj je klic po demokraciji,
je pojav težke povojne krize, ki se izraža v diktatorskih režimih po Evropi, ter je naperjen proti poljskemu, ki se domišlja, da bo večen.
Diktatorski režimi se ne morejo nikjer prav ustaliti. Njih edina pozitivnost je, da neprestano snujejo politične komplote, ki silijo v vratolomno zunanjo politiko. Zatoi so ti režimi tudi nevarni evropskemu miru. Prav lahko trdimo, da si ti režimi pomagajo iz zadrege zaradi notranjih razmer s tem, da napihujejo svoje zunanjepolitične akcije in aspiracije (težnje).
Poljskim kmetom se godi slabo, prav slabo. Temu sicer ni kriva le diktatura. Preobljudenost Poljske, pritisk prebivalstva v mesta, ker ljudje ne morejo nikamor, poslabšu-
je socialno sliko sporednoi z gospodarsko krizo. Veliko zlo je na Poljskem tudi alkoholizem, analfabetizem, kužne bolezni, pomanjkanje živil in obleke,
propadanje gospodarstev in vasi.
Vse to pritiska z vso silo. Teh razmer bi sicer tudi demokracija naenkrat ne mogla odpraviti. Ali diktatura je storila vse, da bedo poveča. Tako z dolgoletnim oboroževanjem, že pred splošnim evropskim oboroževanjem, ki povzroča kmetom silno obdavčenje, ne koristi pa gospodarstvu, z zanemarjanjem kulturnega dela in slabo trgovinsko politiko. Vse to je zaostrovalo krizo. Ob napredku kulture (duhovne in zemljiške) bi prebivalstva ne bilo toliko preveč, kar je glavni vzrok krize.
Značilno pa je, da se poljski kmetje nad bedo niso tako hudo pritoževali, kakor velik del nemških, avstrijskih in tudi čehoslovaških.
Poljski kmetje ne marajo fašizma, ker vedo, da diktatura ni zdravilo za glad.
Poljski kmetiški razred se spominja še na carizem in bedo v predvojni dobi, na boje za svobodo proti ruskocaristični oblasti. To vzgojo so dobili v poljskih revolucijah v devetnajstem stoletju. Vedo, da republika in 1919 priborjene svoboščine niso vzrok bede, ampak odstranitev svoboščin po Pilsudskijevih
Boli za Sangal
Velika predmestja razdejana
Japonci so se z vso silo vrgli proti Šangaju, da zavzamejo to važno centralno ležeče, največje trgovsko in industrijsko mesto ob kitajski morski obali. Z osvojitvijo Šangaja in ogrožanjem Nankinga upajo Japonci odločiti še vedno nenapovedano vojno v svojo korist.
Boji za Šangaj so povzročili v mestu strahovito razdejanje. Predmestja so porušena in požgana. V milijonskem mestu vladata glad in pomanjkanje.
Kitajci se sicer upirajo, gotovo
pa niso Japoncem enako vredni, zlasti ne glede orožja, zato je le vprašanje časa, kdaj bodo japonske čete zagospodarile v Šangaju.
Obenem so Japonci začeli z blokado kitajske obale, kar bo prizadelo tudi tuje države, ki trgujejo s Kitajsko.
Pomembno je dejstvo, da se v najnovejših vojnah vrše boji za neutrjena mesta, ki so ali center države ali pa center gospodarskega življenja, da se na ta način izsilijo hitre odločitve.
Uspešen bol praških stavbinskih
delavcev
Stavka stavbinskih delavcev v Veliki Pragi je trajala od dne 3. do 18. avgusta. Stavkalo je 20.000 stavbnih delavcev, kar je tudi v Veliki Prači zbujalo zanimanje.
Zanimivo v tej stavki je bilo, da je industrijska zveza predlagala stavbnim podjetnikom, da naj priznajo delodajalci delavcem enkratno doklado, ne pa dovolijo zvišanje plač.
edlog industrijcev je razburil delavce in še bolj pa vso javnost. V slabi konjunkturi so delodajalci silno zniževali mezdo. Dosedanje mezde so bile sramotne. Zato je predlog industrijcev zbudil v javnosti ogorčenje in tople simpatije s stakujočimi.
Pri pogajanjih so sodelovale samo prave delavske organizacije. Organizacij, ki jih podpirajo delodajalci k pogajanjem niti pripustili niso. Tako je bilo mogoče vzdržati ves čas stavke disciplino in red med ogromnim številom delavstva.
Pripomniti je še treba, da je v stavki od vsega početka posredovalo ministrstvo socialnega skrbstva, ki ga vodi socialni demokrat. Povoljen uspeh stavke je bil v tako kratkem času dosežen zlasti s posredovanjem ministrstva, ki je pod vodstvom osebe s socialnim, čutom. Socialistično časopisje je poudarjalo, da so zahteve delavstva upravičene, ker so
kmetov
diktatorjih, legionarjih in njih vojaških pristaših. Tako postane poljsko kmetištvo — med kmetiškimi razredi bližnje Evrope, ki se vsi zbujajo,
najbolj revolucionarno jedro nove Evrope.
In poljska diktatura, ki bi utegnila premagati poljske delavce, ker bi bili izolirani v nekaterih velikih mestih in industrjskih okrajih, pa se ustavlja pred veliko kmetiško množico, ki valovi preko vse Poljske, kakor nekdaj val mužikov v Rusiji.
V vladnem taboru čutijo, da se bliža
socialni pretres,
in se zaradi tega v divjem boju bore posamezne klike med seboj, ker jim manjka vodilne osebe po smrti Pilsudskega. Poizkus, postaviti »voditelja« je že ponesrečil. Rydz-Smigly se umika, Adam Koc, ki je hotel .osnovati fašistično stranko pa: ima smolo in se že naslanja desno, ker je hotel pridobiti Pilsudskijeve opozicijonalce. To je seveda prave Pilsudskijeve pristaše razburilo. Vedeti je treba, da so levičarji in desničarji prati Beckovi zunanji politiki, kar pomeni toliko, kakor proti Hitlerjevi Nemčiji, ker bi bila ta zveza nenaravna.
Krvava nedelja je pokazala, da Poljska prehaja iz gospodarske in latentne krize sistema v jako akutno krizo sedanjega režima.
Mussolini obiUe Hitlerja
O obisku Mussolinija v Nemčiji kolovratijo po časopisju vesti že dalje časa. Uradno teh vesti ne preklicujejo. Verjetno je, da Mussolini pojde v Nemčijo najbrže po nemškem fašističnem kongresu, da se pogovori s Hitlerjem o zapleteni mednarodni politiki in o osi Rim— Berlin. Mussolini bo baje obiskal tudi Dunaj in Budimpešto.
V Bolgariji imajo nov policijski zakon
Policijski zakon v Bolgariji ima 197 paragrafov in je prikrojen po nemškem in italijanskem. Po tem zakonu sme policija zapreti vsakogar, ki se ji zdi sumljiv ter ga kon-finirati ali oddati v kakšno »zavetišče«, kar lahko vodi do; silnih zlorab. — Čudno je, da balkanski politiki in diplomati tako radi povzemajo ukrepe »diktatur« in se boje ukrepov demokracije kakor kuge.
Svet Društva narodov se sestane dne 10. septembra, to je tri dni pred sejo plenuma.
plače med krizo tako silno padle. Ča delodajalci tega ne morejo ali nočejo uttieti, si mora delavstvo v skrajni sili pomagati ‘s stavko. Pravice do stavke v opravičenih primerih si delavstvo nikdar ne bo dalo jemati.
Madrid ni Santander
Dne 25. avgusta so nacisti po hudih bojih na baskiškem bojišču, ki so trajali več tednov, zavzeli Santander, drugo največje mesto baski-ške pokrajine, ki je bilo po padcu Bilbaja sedež baskiške vlade.
Padec Santandra je bil le vprašanje časa, ker imajo na severnem bojišču nacisti premoč nad Baski in Asturci, tako v ljudeh, kot tudi v orožju.
Centralna španska vlada Astur-cem in Baskom ne more priti na pomoč, ker sta ti dve pokrajini brez vsake zveze z ostalim delom Španije. Razbremenila bi Baske in A-sturce samo kakšna velika ofenziva Kataloncev na aragonski fronti. Ti pa so bili doslej za vsako ofenzivo večjega obsega nesposobni in prav za prav še niso niti posegli v boj.
Fašistom prijazno časopisje sla-
vi	zavzetje Santandra kot velikan-
sko zmago. Zlasti italijanski tisk se baha, da so »črne srajce« tiste, ki so odločile to zmago. Spričo dejstev, ki smo jih prej navedli ne morejo biti nacisti prav nič ponosni na
Nacisti so zavzeli Santander v baskiški pokrajini
svoj uspeh, zlasti ne italijanski fašisti, ki bi radi s to zmago nad slabo oboroženimi Baski, oprali svoj poraz pri Guadalajari, spomladi letošnjega leta.
V Madrid bi radi
Že dva tedna napoveduje fašistično časopisje, da bo sedaj Franco lahko sprostil velike vojne sile na severu in jih vrgel proti Madridu.
»Rdeča Španija na zatonu,« piše »Slovenec«, ki navija za Franca in ne more pričakati dneva, ko bi Franco na belem vrancu jahal v Madrid, kakor je to v svoji proroški viziji napovedal 6. novembra lanskega leta.
Res je, da bo Franco del svojih čet lahko poslal na druga bojišča in tudi pred Madrid, toda tu bo trčil na vojsko, ki je dobro oborožena,
Doma in po fi/etu
Šolske knjige, ki niso aprobirane po 1. 1934. se ne smejo več uporabljati v tekočem letu, je odredilo prosvetno ministrstvo. — Včasih so študentje knjige kar podedovali od roda do roda, pa so več znali, kot pa danes, ko imajo vsako leto nove. Za latinske in grške učbenike so bili na razpolago »Špehi«, v katerih so bile vse lekcije preparirane in prestavljene, pa so dijaki jezike obvladali bolje, kot pa danes, ko mučijo muko vsako leto z novo knjigo.
Povečanje našega izvoza. Zanimivo je, v katere dežele je naš izvoz povečal in koliko v milijonih dinarjev v primeri z lanskim letom v prvih petih mesecih. Ta pregled nam to kaže:	v	Nemčijo za 184 milijonov
dinarjev, v Avstrijo 127.8, v Francijo 245.2, v Italijo 167.2, v Belgijo 106.9, v Anglijo 78.3, v Madžarsko 17; zmanjšal se je pa v Čehoslovaško za 45.6.
Važna »politična« vest. Ljubljanski klerikalni list poroča, da je ogrski predsednik Baranyi obiskal avstrijskega kanclerja Sušnika na počitnicah. Oba ministrska predsednika sta skupaj obedovala. Poučeni krogi sodijo, da ta sestanek potrjuje dobre odnošaje, ki vladajo med Avstrijo in Madžarsko. r»i ^vOint bi &*, Avn
Zemlja se bo vrtela na velesejmu in sicer v paviljonu »J«. Velikanski globus se bo sukal vse dni od 1. do 12. septembra, gnal ga bo poseben motor. Na njem bodo označene vse velike kabelske postaje ter glavne letalske in plovbne proge. S poseb-
nimi pasovi bodo označene tudi smeri poletov ruskih letalcev čez Severni tečaj v Ameriko, potegnjena bo modra žica, na njej pa bo ličen aeroplanček kazal smer teh poletov, ki pomenijo novo dobo v človeškem osvajanju zemlje in daljav.
Žena — ministerialni svetnik. Na Čehoslovaškem je bila imenovana dr. Marta Johanovska za svetnico v zdrastvenem ministrstvu, kar je sicer prvi primer na Čehoslovaškem. Nova svetnica se bavi z bojem proti tuberkulozi, spolnim boleznim in alkoholizmu. — Pri nas pa' žene še volilne pravice nimajo.
976.000 znaša število radio aparatov v Čehoslovaški.
Najmanj 24 ur star kruh smejo prodajati pekarne v Nemčiji. Kdor ima slabe zobe, se bo v fašistični diktaturi odvadil jesti kruh. Če bo nemški fašizem nadaljeval »politiko starega kruha«, bo zaigral simpatije celo »jugoslovanskih« oboževalcev.
Da ne bo nemška marka predraga v razmerju z našim dinarjem, je Narodna banka izdala nalog, da se morajo čeki, ki se glase v markah prodati s strani izvoznikov v 15 dneh (doslej po 2 mesecih) po prejemu, kupčije s klirinško marko so pa sploh prepovedane.
»Zaupniki«, ki niso delavski zastopniki. V tretjem rajhu »nimajo zaupniki po določilih zakona o delovnem redu pravice delati sklepov, v imenu v podjetju zaposlenega o-sobja«, njihova naloga je samo, vo-
številna in ki ima veliko zaledje, katero ji omogoča oskrbo. Tu bo položaj drugačen, kakor je pokazala že Guadalajara in potem ves razvoj dogodkov neposredno pred Madridom.
Demokratična Španija se še brani in skoro bomo tudi videli, da se zna dobro braniti.
Za obup in malodušje, kakor ga seje fašistično časopisje ni razloga. Fašizem pač poskuša, da bi na ta način omajal fronto španske demokracije, ker je z direktnim napadom ne more.
diti obrat (t. j. podjetniku op. ur.) svetovati; odloča pa na svojo lastno odgovornost vodja obrata sam.« (Sodba delovnega sodišča v Kolber-gu z dne 7. 4. 1937, Št. 3 Ca 54-37). — Žolta »Deutsche Arbeitsfront« pozdravlja to ugotovitev, »ker se še večkrat najdejo primeri, da so zaupniki samo, zastopniki delavcev in da obratni svet zastopa samo delavske interese.« — Take stvari povejte tistim delavcem, zaslepljencem, ki se še danes mogoče bore za neke vrste jugoslovanski fašizem oz. po-farstvo.
Mednarodna zveza stavbinskih in lesnih delavcev je imela kongres v Ženevi. Članstvo je v enem letu poraslo vd 750.000 na 1V4 milijona, predvsem zato, ker je število članstva priključene francoske zveze poskočilo od 35.000 na 500.000
George Lansbury posreduje za mirovno akcijo. Poslanec angleške delavske stranke Lansbury potuje po Evropi. Raztovarjal je že z Mussolinijem in Hitlerjem, obišče še Ridz-Smiglija, Be-Heša in Sušnika. Odšel bo tudi v Palestino. Njegovo potovanje je v zvezi z akcijo za svetovni mir. Nam se zdi, da Lansbury trka na napačna vrata. Kaj takega more samo Anglež, ki drugače gleda na svet, kot pa mi ostali Evropejci.
Ali si 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti
Za rešitev ruskega letalca Leva-nevskega, ki je izginil na severnem polu s svojim letalom in dvema letalcema je stavila ruska vlada 125 tisoč dolarjev na razpolago.
Skladišče smodnišnice je zletelo v zrak v Zellu na Hanoverskem. 12 delavcev je bilo ubitih, 67 ranjenih. Žalostne posledice oboroženega miru.
Jesenski velesejem v Ljubljani bomo imeli letos od 1. do 12. septembra. Prireditev bo obsegala celo vrsto kulturnih in gospodarskih razstav, ki bodo zavzemale okrog 40.000 m2 prostora. Največja izmed teh razstav bo razstava slovenskega novinarstva, ki bo zavzemala 4 razstavne zgradbe. Tu bo podan prikaz in razvoj naših pisanih in tiskanih novin, novin v podobi, govorjenih in petih novin ter novin v živi sliki. Vse to ho poživljeno z raznimi strokovnimi razstavnimi objekti. Tako bo razstavljena moderna tiskarna v obratu, model tovarne papirja v obratu itd. Tekom razstave bo izhajal sejemski dnevnik, ki ga bodo urejevali kar tam na velesejmu. Slovenski misijonarji prirede etnografsko in misijonsko razstavo »Indija«. Ta razstava nam bo prikazala tajne in čare nam tako tuje Indije, njeno kulturo, v glavnem pa delovanje slovenskih misijonarjev. Razstavo »Materi za otroka« priredi Zveza gospodinj v Ljubljani. Razstava ho obsegala higijeno, zdravstvo in vzgojo otroka v predšolski in šolski dobi, prehrano, obleko, igrače itd. Javnost bo tudi tokrat zanimala umetnostna razstava slovenskih likovnih umetnikov. Cvetlično razstavo priredi »Klub ljubiteljev cvetlic« v Ljubljani, ki bo gotovo zelo pestra. Izpopolnjena pa bo ta razstava še z razstavo eksotičnih ribic in pa z razstavo metuljev. Ljubitelji sadjarstva si bodo mogli ogledati vzoren sadni vrt, zasajen s plemenitim špalirnim sadnim drevjem. Med nami je zelo mnogo rejcev malih živali. Zato na velesejmu ne bo manjkala razstava malih živali, ki jo priredi društvo »Živalca«. V posebnem živalskem vrtu pa bo na ogled dlakasta in pernata divjad naših gozdov. Pri vsem tem pa seveda ne bo manjkalo razstav raznih industrijskih in obrtniških proizvodov, med njimi tudi slavno znana razstava pohištva. Harmonika je postala naš splošen naroden instrument. Jugoslovanski harmonikarji se bodo udarili za jugoslovansko prvenstvo v nedeljo, dne 12. septembra. Utrujenim in zabaveželjnim bo na razpo-f lago lepo zabavišče, kjer se bodo mogli odpočiti in okrepiti ob izvrstnih domačih jestvinah in pijačah. Koncerti, ples, 'velikomestni variete s prvovrstnimi atrakcijami bo nudil dovolj zabave. Pri popoldanskih varietejnih predstavah, ki hodo na prostem, ne bo vstopnine. Na železnicah ima vsak obiskovalec polovično voznino. Na odhodni postaji naj poleg cele vozne karte do Ljubljane kupi še rumeno železniško izkaznico za Din 2. Na velesejmu bo dobil velesejemsko legitimacijo in potrdilo o obisku, nakar bo imel brezplačen povratek. Potovanje v Ljubljano je dovoljeno od 27. avgusta do 12. septembra, povratek pa od 1. do 17. septembra.
Zobna ordinacija
Dentist BAN BORIS
za zobozdravstvo in zobotehniko
ordinlra od 8. — 1. in od 3< — 7. ure
LJUBLJANA, Tyrševa (Danajska) cesta št. 15
Organizirani delavci in člani Cankarjeve_druibe dobijo znaten popusti
A. M. de Jong:	48
 IZDAJA-----------1
Otroška leta Mereyntlela Geysena
»Tako torej, ali naj jih mu morda še odkupim?« je vprašal stari, ki pri tem domisleku ni mogel zadržati smeha.
»Domnevam, da jih boste dobili nazaj, ne da bi vam jih bilo treba odkupiti,« je odvrnil divji lovec. »Aarjan in Mereyntje Geysen sta to storila.«
»Oj, presneto!« je robantil župnik presenečen. »V, sto letih bi mi kaj takega ne padlo v glavo! Mali Mereyntje je vendar tako ljubek dečko! Nikoli bi si ne bil mislil, da je tak capin. Kako se človek včasih moti o sočloveku, ali ne Goort?«
»Mereyntje gotovo ni noben capin,« ga je branil Vrč. »Dečka je sama pridnost. Majhnega kot je, ga je Aarjan povlekel s seboj, ne da bi bil dečko vedel, kami prav za prav gre. In sedaj, ko je stvar gotova, pa ima hlače polne od strahu pred vami in ljubim bogom.«
Župnik je premaknil svojo čepico na glavi in se smejal.
»Taki nepridipravi, o joj, o joj!« jc vzklikal. »Ali te je Mereyntje prosil, da stvar z menoj urediš?«
»Tako nekako, da. Ni mogel čakati, da bi bil šel k spovedi.«
»Saj res,« se je prisrčno smejal župnik. »Na-
vihanec bi mi bil moral sam povedati... če bi ne bil zamolčal.«
»Kaj takega bi se Mereyntje ne upal, pa če bi mu kdo ponudil nešplje vsega sveta,« se je smejal Vrč. »Saj nimate pojma, gospod župnik, kako resno vzame dečko vse te stvari.«
»Vsekakor resnejše kot pa ti!« je dodal župnik.
Divji lovec je skomizgnil z rameni.
»N’e govoriva o meni,« je odgovoril suhoparno.
»Ne, žal ne,« je menil stari in ga prijazno pogledal. »Aj, Goort, še vedno mislim', da le nisi tako slab, kakor si razvpit. Ako si v stanju biti malemu dečku tako dober prijatelj, potem tvoje zakrknjeno srce pa vendarle ni tako trdo in otopelo.«
»Ne vem,« je odvrnil Vrč nejevoljen. »Seni pač, kakršen sem. Saj se nisem sam1 naredil!«
»Mogoče lahko poskusiš, da postaneš boljši, če nisi zadovoljen, da si tak kakršen si, kaj misliš Goort?«
»Sem prav zadovoljen,« je odgovoril Goort. »In če ni prav, da sem tak kakršen sem, je pač odgovoren tisti, ki me je napravil.«
»Mislim, Goort, da je to precej priprost živ-1 jenski nazor.«
»Takega nazora sem pač, gospod župnik.«
Kot v zadregi sta nato oba za nekaj časa obmolknila. Stari župnik je zrl v trdi obraz divjega lovca in majal z glavo. Tiha bolečina se mu
je prikradla v dušo, ker ni mogel podreti stene med seboj in tem nedostopnim človekom. Toda zavedal se je, da jih je veliko, ki morajo sami prevaliti pot življenja, ne da bi bili deležni tolažbe ljubečega srca, brez misli ali vere, ki bi jih mogla vezati na skupnost drugih, zato ni poskušal, da bi še nadalje silil vanj.
»Torej, kaj pa nameravate sedaj z Merey-tjejem, gospod župnik?«
»Ah, da,« se je vedro smejal starec, »to le kar meni prepusti, dragi moj. Gledal bom, da ga ne bo trla še večja skrb, kot pa ga že tare!«
»Dobro,« je rekel Goort in vstal, »potem grem sedaj.«
»Ti bi moral večkrat priti k meni, Goort,« ga je vabil župnik prijazno se smejoč. »Mislim si, da bi lahko postala prav dobra prijatelja.«
»Vi in jaz, sva dva,« je odvrnil Vrč počasi. »Midva ne moreva skupaj.«
»Škoda,« je rekel stari župnik in žalosten smehljaj mu je zaigral okrog usten. »Poprej nekoč sem si domišljal, da bi se lahko prilagodil vsakomur... toda, če naš ljubi Bog tako hoče, potem nami pač ne preostane ničesar drugega, kot da se s temi zadovoljimo. Vse godrnjanje nam nič ne pomaga... Pa lahko noč, Goort. Lepa hvala za obisk!«
»Ni da bi govoril!« je godrnjal Vrč okorno in je šel, zadovoljen in vesel, da je tako dobro opravil svoje poslanstvo.
(Dalie prihodnjič.)
7g ftašiU Utaja/
Ljubljana
Ni kruha. Precej je pekovskih mojstrov, ki se nikakor ne morejo navaditi na novo bansko uredbo o omejitvi nočnega dela v pekarnah, zato si od časa do časa naroče nekoga, ki dvigne glas v časopisju in protestira, češ, da zjutraj ni dobiti svežega peciva. To je seveda ali izmišljeno ali pa pretirano. Pekarn je preveč in tudi peciva po 6. uri zjutraj v Ljubljani ne manjka. — Mnogo bolj kot omejitev nočnega dela občutijo mojstri umazano konkurenco.
Ljubljanski glavni kolodvor še ne pride na vrsto. Utemeljene pritožbe glede ljubljanskega kolodvora so prišle sicer do ušes železniškega ministrstva. Ministrstvo ima zadevo tudi v načrtu, toda razpravljalo bo šele takrat o njej, ko bodo sredstva na razpolago. Potrebne so nove železnice drugod in investicije, toda tudi ljubljanski kolodvor je nujna zadeva, ki bi veljala le nekaj nad sto milijonov po Dimnikovem načrtu. Žal to 'bo pa šele takrat, ko —* bodo sredstva na razpolago.
Maribor Seja mestnega sveta
ki se je vršila pretekli četrtek, dne 26, avgusta. Razpravljali sio o tlakovanju Tat-tenbachove ulice. Kocke bodo stale Din 326.000. Za Tattenbachovo ulico bo prišel na vrsto Glavni trg. — Občina bo zidala 120 zasebnih stanovanj v V. okraju in sicer iz izkupička za vojašnice. Za vojašnice je .prejela občina Din 2,109.000, od teh bo porabila 1,581.750 za gradnjo zasilnih stanovanj, ostanek gre v regulacijski sklad. — Meteljkova ulica bo podaljšana do Tržaške ceste in je občina kupila 290 kv. m sveta po Din 35 od g. Oseta. — Občina zahteva, da banovina sezida v Mariboru novo po-
slopje za realno gimnazijo, sedanje poslopje pa izroči občini. V sedanjem poslopju bi smelo biti k večjemu sedeim razredov, je jih' pa 33. — Šolske sestre v četrtem okraju, ki imajo otroški vrtec, bodo prejemale po Din 30 meseč, za ivsakega otroka od občine. Odboru za zidavo cerkve Rešnjega telesa je bilo odobreno ibrezplačno posojilo Din 30.000. — Društvu za zaščito delavske mladine v delavskem azilu je bilo odpisano za kurjavo Din 2900, »Marijainišou«, za popravilo hiše pa Din 2000.
Važno je, da bo službeni red za delavce stopil v veljavo 1. septembra t. 1.
Smrt zasluženega sodruga. V četrtek, dne 26. avgusta t. 1. je umrl v Radvanju 83-letni čevljarski mojster s. Ivan Huber. Pokojni Huber je eden izmed poslednjih predstavnikov tiste generacije, ki je dala podlago razvoju socialističnega delavskega gibanja pri nas in med prvimi pobomiki socialistične ideje v Mariboru in okolici. —• Delo v tedanjih časih ni bilo lahko. Zahtevalo je silno veliko požrtvovalnosti. — Pokojni s. Huber nam je najboljša priča tedanjih razmer, saj je presedel nič manj kot 18 mesecev radi socialističnega udejstvovanja. Toda klonil ni, temveč je vztrajal, dokler si ni gibanje priborilo legalnosti, naj-prvo v olbliki delavskih kulturnih društev in zadružništva, kateremu je sodirug Huber tudi kumoval. Doživel je vspon socialističnega gibanja iz neznatnih početkov v mogočen pokret, doživel lepe in težke čase, ki jih je gibanje preživljalo in jih še preživlja. Do zadnjega diha pa je ostal trdno prepričan v zmago socializma, za katero je doprinesel toliko osebnih žrtev. Slava spominu socialističnega bojevnika! Preostalim naše iskreno sožalje!
Pri gradnji ceste v Tattenbachovi ulici
je zaposleno le malo število delavstva, radi česar delo zelo počasi napreduje. Bati se je, da bo tlakovanje gotovo šele pozno v jeseni, ali pa celo pozimi. Ali bi ne kazalo zaposliti nekaj več delavcev in pospešiti gradnjo te prometne ceste?
Strojniki in kurjači pozor! V nedeljo, dne 29. avgusta t. 1. se bo vršila s pričetkom ob 9. uri dopoldne v Delavski zbornici Sodna ul. 9-11. izredna seja. Dnevni red je zelo važen. Pridite točno in zanesljivo. — Pododbor Zveze strojnikov in kurjačev \ Mariboru.
Izlet v Št. Ilj. Dne 5. septembra t. 1. bodo papirniški delavci v Sladkem vrhu priredili veliko vrtno veselico v gostilni Vaupotič v Št. liju. Sodelovala bo nova tovarniška godba, ki so jo pred kratkim naši agilni sodrugi ustanovili. — To priliko bodo mariborski sodrugi in sodružice uporabili za obisk sladkogorskih sodrugov. Odhod bo z vlakom ob 13. uri z glavnega kolodvora. Vozna cena za obe smeri znaša Din 6. — Ker nameravamo naročiti posebne vagone, zato prosimo, da se udeleženci javijo do torka, dne 31. avgusta v tajništvu Strokovne komisije, Delavske zbornica, II. nadstropje med dopoldanskimi urami in med 17. in 19. uro zvečer. — Krajevni Medstrokovni Odbor.
•d i, ^Mneravani izlet v Sv. Lovrenc na onorju v nedeljo, dne 29. t. m. odpade.
Smrt kosi tekstilne delavke. Te dni je
umrla mlada tekstilna delavka Perdič Elizabeta. Stara je fcila šele 32 let.
Prostovoljno v smrt. V torek, dne 24. t. m. so nasb 59-letnega Franca Muleča obešenega v svojem stanovanju na Teznu, Pokojni se )e šele pred leti vrnil iz vojnega ujetništva iz Rusije, doma pa je našel ženo poročeno z drugim. Zaposlen je bil v zadnjem času pri tvrdki Kovina na Teznu. Pred kratkim je bil odpuščen iz službe, radi česar je menda obupal nad življenjem.
Od kapi zadet. Minuli torek se je zgrudil med delom Ivan Petek, d'elavec v Splošni stavbeni družbi na Teznu1.
Koncert Glasbenega društva žel. del. iti uslužbencev v mestnem parku se vrši danes, dne 29. t. m. pod taktirko kapelnika g. Schonherrja s pričetkom ob 8. uri zvečer.
I. kolesarsko društvo tekstilnih delavcev v Mariboru, priredi v nedeljo, dne 29. t. m. v gostilni Račič preje Anderle v Radvanju veliko vrtno veselico z bogatim sporedom. Svira godba tekstilnih delavcev. Začetek ob 15. uri. Vstop prost. V sluča>ju slabega vremena se bo vršila veselica prihodnjo nedeljo, dne 5. avgusta.
D. P. D. Frohslun, Maribor priredi 5. septembra t. 1. veliko jesensko veselico na vrtu gostilne »Mesto Ptuj«, Tržaška cesta, K' io vodi g. Seifried, s raznoternimi zaba-navami. Koncert godbe žel. del. in uslužb.
J,odstvom kapelnika g. Schonherrja. -a obilno udeležbo prosi — odbor.
Ljudska samopomoč
v Mariboru
se preseli s 1. septembrom 1937 v svojo novo hišo v Aleksandrovo cesto št. 47, nasproti glavnega kolodvora, vsled tega se v torek, dne 31. avgusta 1937 ne bo uradovalo.
Trbovlje
Nečedne zadeve. »Slovenec« si je zopet opekel prste. Zadnjič je z velikim veseljem zagovarjal nekoga, nakar je moral prinesti kar dva preklica. A ne samo to. Sedaj se je izvedlo, da nekdo očita tistemu, ki ga je »Slovenec« na vse viže zagovarjal, da se je dal podkupiti za 300 dinarjev, da je procente od božičnice, ki so baje znašali Din 60 do Din 65 pobasal v svoj žep, si prisvojil par parov nogaivic, od katerih je en ipar dobila tudi njegova gospa in da škodnino za kontrolo za nekega drugega in to baje celo dvakrat po 200 Din. Sedaj se naj »Slovenec« zopet oglasi in naj pere zamoroa. Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce.
Jesenice
Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto in nedeljo ob pol 9. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop. ob vsakem vremenu) krasen velefilm »Črni angelj«, znan še iz dobe nemega filma. Med dodatki Paramoun-tov zvočni tednik. S »Črnim angelom« ot-varjaimo sezono v prenovljeni, zelo akustični dvorani. — Sledi Forstov velefilm »Allotria«.
Knjižica SMRJ spet odprta. Po skoro polletnem prekinjenju bo pričela knjižnica Saveza metalskih radnika Jugoslavije te dni spet poslovati. Odprta bo vsak petek zvečer od 7. do 9. ure. Knjižica ima skoro 1300 knjig in se stalno izpopolnjuje. Zaradi tega vabimo na obisk. Istočasno pa pozivamo vse člane, ki knjig še niso vrnili, da naj jih prinesejo takoj nazaj, da jim ne 'bo treba plačevati zamudnine ter da bodo lahko šle v promet in bodo posojene drugim obiskovalcem, ki nanje komaj čakajo.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Predavanje s. dr. Reismana se v nedeljo, dne 29. t. m. ne bo vršilo, ker ni bilo pravočasno prijavljeno in se bo istočasno vršil v tem lokalu občni zbor stavbincev. Predavanje o socialni zakonodaji se bo vršilo prihodnjič.   .. ..,
Celi«	55	k/":-vi :-’VjK	...
.•"••••♦j
r v.
westnovi pepelniki na sodlStu
' v* ‘
Predsednik okrožnega sodišča v Celju, ki ima po predpisih dolžnost, da se briga za izpolnitev strokovne izoferazbe podrejenega mu osobja in ki zlasti vodi stro-kovno-izobraževalne kurze sodniških pripravnikov, ima že dolgo časa na pro,gramu, 'da s sodniškim o sob jem, zlasti is sodniškim naraščajem, ki mu je to v prvi vrsti potrebno, obišče večje tvomice in rudnike podrejenega okrožja, da sodniško osobje, ki je tudi samo ponovno izrazilo tako željo, v svrho pravilne uporabe zakonitih predpisov pni sodstvu, iz lastnega zaznanja upo-zna način obrata in posebno še raizmere zaposlenega 'delavstva. Kot prva taka tvor-nica je prišla v poštev ona d. d. Westen v Celju, druge bodo sledile, kadar bo to dopuščala služba, ki na sodišču ne daje veliko prostega časa za take znanstvene ekskurzije, kakoršne se delajo sicer tudi od učnih zavodov, celo od osnovnih šol itd.
Predsednik okrožnega sodišča je torej letos maja meseca prvi sporočil tvrdki 'Mesten namero, da obišče s sodniškim osobjem njene 'tvomice, nakar je še le pozvana tvrdka sporočila svoj sporazum s takim obiskom. Zato ni res, da bi bila tovarna Westen naenkrat povabila vse sodnike sre-skega in okrožnega sodišča, ne tudi urad-ništvo, da si ogledajo njeno tovarno, ker je inicijativa bila na strani predsedništva, ki m,u je naravno bila tudi prepuščena določitev udeležencev ogleda in ki je iz prej navedenih razlogov smatralo ogled potrebnim le za konceptno in ne tudi za pisarniško osobje.
Ogled tovarne Westen je zgoraj začrtani cilj tudi popolnoma dosegel.
Pepelniki, o katerih je v članku govora in ki še miti niso definitivno premeti, ker je topogledno potrebna še odobritev višjih instanc sodne uprave, so namenjeni za in-verater sodnih prostorov kot last države, in ne za posameznike. Zato je tudi edino pravilno, da tvrdka Westen pepelnikov ni opremila z napisi tvrdke, ker uradni prostori niso pripaven in dopusten kraj za
reklamo, ampak je pravilno, da jih je opremila z napisi urada. Pepelniki, ki jih članek sam označuje za brezpomembno reč, so, ker je večina sodnikov s predsednikom vred nekadilcev, potrebni v prvi vrsti za stranke in zastopnike, da se na ta način prepreči onesnaženje uradnih 'prostorov s pepelom in odpadki.
Ni res, da izkazuje tvrdka Westen v najnovejšem času prav izredno pozornost napram tukajšnjim sodnikom in sodiščem. Ni res, da je brezuspešen boj delavstva za priznavanje in uveljavljanje jugoslovanske zaščite, zakonov naše države za zaščito slovenskega delavstva. Res je marveč, da tvrdka Westen take pozornosti sodišču in sodnikom ni izkazovala in je ne izkazuje, da je bila k dovolitvi obiska pozvana, ko je bila že dokončno rešena večina njeniih prej navedenih pravd, ki so bile vse rešene strogo po našem domačem zakonu. Res je tudi, da islej kakor poprej uživa Westnovo kakor v obče vse delavstvo pri sodišču neomejeno zaščito svojih pravic in da je dobilo proti tvrdki Westen vse pravde, razven onih, v katerih ima zoper sebe jasni predpis jugoslovanskega zakona.
V obratu) večjih tvrdk so pravde med delavci in imetniki tvrdke neizogibne in se ponavljajo (venomer tako, da bi strokovno-znanstveni ogled tvomice od strani sodnikov sploh ne bil mogoč, ako ibi se hotelo čakati na čas, ko ne teče, ali ko ni na vidiku nobena taka pravda. Tak ogled, ki je v bistviu, ker je odrejen po sodni upravi, za sodhike tudi uradni posel, razven strokovno boljše poglobitve v stvari in pravilnejšega pojmovanja razmer drugače nima niti najmanjšega vpliva na sodstvo v delavskih in drugih pravdah in na sodnike, ki se pri izrekanju pravice po svoji prisegi vedno strogo drže zakona in socialne pravičnosti.
Celje, dne 22. avgusta 1937.
Predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič.
Sodba v tožbah delavk proti tv. Westen d. d.
Delavke so zagrešile razlog za takojinji odpust, če so med odmorom zapustile delovni prostor in šle za delavkami, ki so pregnale inozemskega mojstra, čeprav so se zavzele za delavko, ki je bila od tega mojstra neupravičeno oklofutana.
§ 239 t. 3 in 6 obrtnega zakona. Sodba okrajnega sodišča Celje III P 276.'37.
'Dne 25. avgu^a lanskega leta je oklofutal v obratnem prostoru tvrdke Westen d. d. v Celju, nek inozemski mojster, Nemec po poreklu, delavko, ne da bi imel zato kake irazloge. Delavke so bile nad takim postopanjem hudo razburjene ter so naslednjega dne pregnale mojstra iz tovarne. Radi tega incidenta je nato Westen ustavil obrat ter odpustil kakih 300 delavcev. Nekateri odpuščenih delavcev so vložili zo-Per tvrdko tožbe radi izplačila mezde ;za 14 dnevno odpovedno dobo, ker ije bil takojšnji odpust protizakonit Med njimi so tožile tudi nekatere delavke, ki so bile v času incidenta navzoče v obratu.
Tožnice so navajale, da je Westen tudi njiih odpustil brez zakonitega razloga, ker so incident le mirno opazovale in niso bile aktivno udeležene pri dogodkih. Zaslišane priče SO soglasno izpovedale, da je dogodek nastal med odmorom, ko so delavke zajutrkovale, torej ne med delom.
Sodišče je zavrnilo tožbene zahtevke vseh tožnic na plačilo mezde za odpoved ter obrazložilo sodbe takole:
Na podlagi izpovedb je ugotovljeno, da je tožnica zapustila delo v času, določenem za zajtrk, in kričala »Inozemci nas ne bodo tepli, ven z njim« ter obstopile mojstra Flecka, ki se ije potem na zahtevo drugih, ki so kričale in bile oborožene z deskami, odstranil iz tovarne. Tožnica je šla za mojstrom proti izhodu iz tovarne. Zato ni bila morda le opazovalka incidenta, marveč je skupno z ostalimi povzročila, da se je moral Fleck proti svoji volji odstraniti, sodelovala je torej 'pri njegovi nasilni odstranitvi in s tem zagrešila razlog za takojšnji odpust.	^
Proti tem sodbam so vložile delavke na podlagi tolmačenja naše socialne zakonodaje priziv na okrožno sodišče, o katerem bomo poročali prihodnjič.
MeZlca
Vpisovanje v meščansko šolo za šolsko leto 1937-38 se bo vršilo dne 1., 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8. ure dalje. Novinci naj pridejo v spremstvu staršev oziroma odraslih. Ostale podrobnosti in razpored popravnih izpitov so razvidni na uradni deski.
2
Od 1.-12. septembra
liubllnnsKi ¥ ueleselem
50 °/0 popusta na železnici in parobrodih Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2'—
Razstava slov. novinarstva
Razstava Indija Materi za otroka. Umetnost. Vrtnarstvo. Eksotične ribice. Zoo. Male domače živali. Industrija, obrt.
Tekmovanje harmonikarjev 12. IX. Krasno zabavlšle. Velikomestni variete, popoldanske predstave zastonj. Vabimo Vasi
Hrastnik
Tabor »slovenskih fantov«. Neki slovenski fantje so priredili svoj tabor, dne 22. t. m. Pripovedovalo se je, da bo ta tabor nekaj silno veličastnega, ker je v neposredni zvezi z JRZ, torej z najmočnejšo stranko v državi. Toda javnost je bila razočarana. V sprevodu, ki je krenil na kolodvor k sprejemu tujih gostov niti ne govorimo. Pri povratku s kolodvora proti Dolu pa ni bilo niti 10 odstotkov tistega števila manifestantov, ki smo jili videli teden dni poprej pri proslavi 301etnice ZRJ. O govorih na proslavi zadostuje, ako rečemo, da so izzveneli v pozive na pobijanje marksizma. Bolj interesirali so javnost klici, ki so se čuli iz sprevoda in to iz vrst uniformiranih klicarjev n. pr.: »Živel venec steklarskih delavcev za Dolinarja!« (ki je bil zaboden pri spopadu JNS in JRZ pristašev pri Prihovi.) — Ti in slični klici povedo, kdo vse se je sprevoda udeležil. — Sprevod bi bil seveda mnogo večji, ako bi bili steklarski delavci poslušali naše slovenske fante iz steklarne, ki so jih vabili k prireditvi, pa jih niso. Hrastniško delavstvo je hvaležno tistim, ki so organizirali ta tabor, ker je spoznalo tako organizatorje, kot tudi tiste slovenske fante med steklarji, ki propagirajo idejo neke samoslo-venske strokovne organizacije. Mladina, odpri oči in oglej si jih, ki te vabijo. — Socialist.
Ker vsi delavci in prijatelji naše »Delavske Politike« želimo, da bi izhajala čimprej trikrat tedensko, prosimo vse zamudnike, ki so z naročnino v zaostanku, da jo čimprej poravnajo. Vsakogar, ki bi lahko plačal, pa se ne bo odzval temu našemu vabilu, bomo smatrali za nasprotnika našega lista. Upamo, da takih ne bo med nami. — Poverjeništvo za steklarno in kemično tovarno.
»Delavska »Politika« jih zanima. Naši naročniki v steklarni se pritožujejo, da dobijo »Delavsko Politikd« zelo neredno. — Opazili smo, da je temu kriva prevelika radovednost nekaterih ljudi, ki jih zanimajo imena naročnikov na časopisu in pa vsebina, da se lista kar polaste in ga odnesejo. Priporočamo jim, da se tega grdega posla čimprej odvadijo, ker jih bomo sicer mi odvadili. — Poverjeništvo.
Zagorje Savi
Sestanek socialističnih somišljenikov.
Za v nedeljo, dne 29. t. m ob 9. uri dopoldne je sklican sestanek socialističnih somišljenikov v dvorani »Zadružnega doma« na Lokah. Na tem sestanku bo poročal s. Eržen Viktor iz Maribora o političnem, socialnem in gospodarskem položaju v državi. Pridite vsi, ki boste vabila prejeli.
Podražitev mesa. Od pondeljka dalje so naši mesarji sklenili povišati cene mesu za 1 dinar, odnosno 2 dinarja. Ta svoj sklep utemeljujejo s tem, da se je cena živini dvignila. V kolikor odgovarja to resnici, bo morala ugotoviti nepristranska preiskava, katero konzumenti brezpogojno zahtevamo in dolžnost občinske uprave je, da jo izvede. Pri tej priliki se nam zdi umestno povedati, da če bi naše zagorsko prebivalstvo imelo kaj več smisla za svojo skupno korist, bi lahko že davno imeli cenejše meso, ne da se je treba vsako leto z našimi mesarji prepirati.
Vpisovanje v meščansko šolo se bo vršilo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V prvi razred se morejo vpisati učenci(ke), ki so dovršili IV. razred ljudske šole brez slabe ocene ali pa višji razred in niso starejši od 14 let. — K vpisovanju naj prinese vsak učenec(ka) zadnje šolsko izpričevalo, 20 Din za zdravstveni fond, kolek za 5 Din za kolekova-nje prijave, davčno potrdilo kolekovano s kolekom 20 Din za odmero šolnine in 3 Din za dijaško knjižico; za vpis v prvi razred tudi krstni list. Z rednim poukom se bo pričelo 10. septembra ob 8. uri. Ponavljal-ni izpiti bodo 31. avgusta t. 1. ob 8. uri.
Tiskovni sklad
S. Strman Franc, Senovo, je daroval za tiskovni sklad za tretjo izdajo »Delavske Politike Din 20, ker mu vsled bolezni ni bilo mogoče udeležiti se 301etnice ZRJ. v Hrastniku.
Na konferenci poverjenikov v Cojju.
dne 22. t. m. je s. Tratnik iz Trbovelj nabral za tiskovni sklad Din 263.25. Vsem darovalcem iskrena hvala.
ilrite nas listi
Stran 4	   »DELAVSKA	POLITIKA«________________________________________Štev.	69
Ne bo Vam žal: Prej nego	m	kier dobite blago neverjetno poceni. KroJaSke potrebSiineMII
kupite blago za obleke, ko- fE€|f| MAGAZIN MarihOf. Ul. 10. OktObfa Prodaja na drobno
Stume in plašče, obiščite	■	rn.■	■	url*	U	m	m	in	na	veliko
Naši v Franciji
Po obisku izseljencev-rudarjev v Sloveniji
Čitali smo v »Delavski Politiki«, kako prisrčno so bili sprejeti naši sodrugi v Ljubljani, ki so prišli na dopust iz Francije. Mi, ki smo ostali tu in se nismo mogli udeležiti tega potovanja, smo bili z njimi vred veseli in zadovoljni s tako lepim sprejemom, ker vemo!, da je to znak, da se tudi delavstvo v Jugoslaviji prebuja, samo treba jim je še večje sloge in energije, da bo dosežen po-polen uspeli. Moram tudi omeniti pomembni članek, ki ga je napisalo »Jutro«, da so prišli naši sodrugi klaverni na dopust, nič tako razpoloženi, kakor oni, ki pridejo iz Amerike in Nemčije.
Da ni bilo navdušenja in vzklika-
nja ob času prihoda je pa kriva strogost, ki danes vlada v tem pogledu. Bodo pa v Franciji zato prišli na svoj račun. Kaj bi imel od kričanja, ako bi potem moral ostati doina, namesto, da bi se lahko vrnil v Francijo. Vzklikati tistemu, ki ga ne maraš, je hinavščina, drugemu pa ne moreš. Zato pa delavski razred, vkup, v boj za svobodo, da se bomo drugo leto lahko sestali boljše razpoloženi, ob priliki, ko bomo prišli na dopust, kateri smo letos ostali v Franciji. Ako bodo mogoča predavanja naših voditeljev, bomo delavcem' v Jugoslaviji tudi še lahko kaj povedali.
Alojz Penič.
Kranl
Zahvala hrastniškim sodrugom. Proslave 30letnice ZRJ v Hrastniku, dne 15. avgusta se je udeležilo tudi kranjsko delavstvo v lepem številu. Udeleženci smatrajo za svojo dolžnost, da se zahvalijo hrastniškim sodrugom za gostoljubnost, katere so bili deležni, pa tudi za prijaznost, da so si v njihovem spremstvu lahko ogledali rudnik in steklarno'. Navezane sodružne stike bomo ob vsaki priliki utrjevali. Živeli hrastniški sodrugi! — Udeleženci proslave iz Kranja.
Predavanje o zadružništvu, ki ga je dne 22. t. m. priredila »Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo« v dvorani restavracije Semen, je bilo mnogoštevilno obiskano. Predavanje je bilo propagandnega značaja in je bila na njemu iznešena inici-jativa za ustanovitev nabavljalne zadruge za delavce in nameščence s sedežem v Kranju. Z ozirom nato so bila prebrana primerna pravila, s katerimi so se navzoči v splošnem strinjali. Za zadrugo se opaža precejšnji interes, kar je smatrati kot dokaz, da bo do njene ustanovitve tudi prišlo. — V slogi je moč!
Kruh se Je zopet podražil za 50 para pri kilogramu, tako, da stane sedaj beli kg Din 4.50, črni pa kg Din 4. Vsled podražitve žita odnosno moke, so bili peki deloma upravičeni zvišati cene, ali zakaj oblast ne stopi na prste žitnim špekulantom ter prepreči, da bi samovoljno navijali cene.
Nova šola je že začela rasti iz tal. Pri gradnji nove šole so betonska dela v temelju končana in se je začelo že zidanje z opeko. — Zdi se nam pa, da ima podjetje 'Tomažič pri šoli zaposlenih premalo delavcev, vsled tega, ker vlada pravi priganja-ški sistem, katerega delavstvo le s težavo prenaša; obenem se pa žal ne zaveda, da mu je pomoč le v organizaciji Zvezi stav-binskih delavcev.
Čez Kokro dobimo leseni inost. Nov most čez Kokro, ki bo vezal mesto z levim bregom Kokre, predvsem vasi Huje in Klanec, se je že pričel graditi. Delo je prevzel tesarski mojster Kavka iz Ljubljane za ceno Din 300.000. — Da je pri tein mostu tako hitro prišlo od besede do dejanj, je zasluga gotovih ljudi, ki so na zgraditvi novega mostu še posebno zainteresirani. V načrtu je gradnja betoniranega mostu čez Kokro, namesto takozvane podrtine, ki bo služil splošnemu prometu. Ako se ima namen ta most v bližnji bodočnosti graditi, je sedaj gradnja lesenega mostu nepotrebna.
Senovo pri Rajhenburgu
Zahvala. Podpisani se zahvaljujem sodrugom in vsemu ostalemu delavstvu rudnika Senovo in Reštanj, kateri so mi priskočili v moji dolgotrajni bolezni na pomoč. Posebno se zahvaljujem ss. odbornikom ZRJ. in Zveze strojnikov in kurjačev, ki so pobirali prispevke in nabrali
vsoto Din 304.50. Ostalemu delavstvu pa priporočam, dasi tujec (po rodu Rus), da se oklenejo strokovne razredno zavedne organizacije ZRJ., katera je resnično delavska. Kajti le v organizaciji je moč! Še enkrat iskrena hvala in Družnost! — Rabotin Jeftin.
GuStanJ
Mezdni boj kovinarjev končan s po-voljnim uspehom
2e od leta 1934. je bilo delavstvo brez podpisane kolektivne pogodbe. Vzrok je bila samovoljnost g. ravnatelja, ki je v sklenjeni dogovor pogodbe dal pripisati klavzulo, vsled katere so bili delavci, če so morali delati v oddelku z nižjo mezdo oškodovani do Din 2 na uro. Vsled tega zaupniki niso hoteli ozir. mogli podpisati te pogodbe. Začela je rasti draginja in z njo vred beda delavstva. Posebno v novo ustanovljenih oddelkih. Vzporedno s tem so se pojavile tudi razne bolezni in nezgode. Zato se je začelo delavstvo zopet gibati in tako je prišlo do vložitve novih zahtev za katere so trajala pogajanja dva dni: rezultat je od 5 odst. do 14 odst. povišana mezda.
4 dnevni plačan dopust, priznanje § 219 in 220 obrt. zak., povišana stanarina onim, ki nimajo naturalnega stanovanja in še razne druge ugodnosti v naturalijah, Uspeh je povoljen, vendar ne smemo misliti, da ga nam nihče več ne more osporiti. Delavstvu kličemo, naj ne pozabi, da je pravic le toliko, kolikor je moči! Zato vsi v organizacijo za ustvaritev boljše bodočnosti in človeka dostojno življenje!
Zahvaljujemo se vsem sodrugoim in so-družicam ter prijateljem, ki so v tako obilnem številu posetili našo prireditev dne 15. avgusta, da se je morala vršiti kljub slabemu vremenu na prostem, ker v dvorani ni bilo prostora. Zlasti gre zahvala pevskemu zboru ruške »Vzajemnosti« in njeigovemu dirigentu s. Jankotu Fričeku. Upamo, da se nam bo nudila prilika, ko bomo sodrugom lahko vrnili obisk.
Literatura
»Agronomski glasnik«, službeno glasilo Zdlruženja jugoslovanskih ogronomov v Beogradu. Št. 2, 3 in 4. Februar, marec in april. Leto VIII. Str. 83—112, 113—152, 153—188. Osmerka. Cena Din 70.— polletno. UJA, Beograd, Frankopanova 15.
Ing. Otmar Miklau (Brežice) »Zastupa-nje šumske privrede u komorama«, Četr-tinka. 21. str. Posebni odtis iz »Šumarskog lista«, god. 1936.
»Nemački-jugoslovenski industrijski i trgivački adresar«, jugoslovensko izdanje. Četrtinka. VII in 268. Gesellschaft Ilir Aus-senhandelswerbung m. b. H., Berlin W 35.
Mladinski vestnik
Nova modna trgovina
Cenj. občinstvu najvljudneje naznanjam, da otvorim v soboto, dne 28. t. m.
no Aleksandrovi c. št. 9 MODNO TRGOVINO
Z dolgoletno prakso, kot nastavljenec pri tvrdki Jakob Lah, Glavni trg, sem si pridobil popolno izkušnjo, tako da bom cenjenim odjemalcem s točno postrežbo in nizkimi cenami v stanu nuditi prvovrstno blago.
Za cenjeni obisk se priporoča
AVGUST HEDŽET
modna trgovina Maribor, Aleksandrova c. 9
Mladina v naravo!
Preteklo nedeljo so mariborska in okoliške »Vzajemnosti« priredile izlet na Pohorje. Kljub slabemu- vremenu se je nabralo lepo število sodrugov in sodružic. Lepo je bilo zastoparfa mladina, ki je tvorila večino. Prišli smo iz zadušljivega ozračja tovarn in zatohlih stanovanj, da se nauži-jemo svežega	zraka, da se	skupno	malo
poveselimo in	okrepimo. Po	mojem	mne-
nju bi bila udeležba lahko še mnogo večja, vse delavstvo, posebno pa še ti, mladina, bi morala hoditi v naravo, da krepiš svoje telo, ki mu	vsled težkega dela	gro-	;
zi prezgodnja	izčrpanost. Ne	misli,	da je	i
narava samo za tiste, ki imajo polne žepe, ! ampak za vse delavstvo. Na izletih se za- 1
bavarno in razvedrimo, spoznavamo med sebojno in utrjujemo v duhu solidarnosti, ki nam je potrebna v boju za boljšo bodočnost, v kateri mladina ne bo več tako izkoriščana. Ti mladina, ki pa še nisi včlanjena v naših društvih in organizacijah, pristopi, da nas bo čim več. Prihajaj pa tudi na naše izlete, da se boš opogumila v naših vrstah, ki morajo biti trdne, kot je pohorski granit.
Predvsem pa naročaj in čitaj »Delavsko Politiko« ter ji pridobivaj novih naročnikov, kajti v njej najdeš vse ono, kar moraš vedeti o sedanjosti, da boš lahko hodila po pravi poti v bodočnost. — Družnost!	Tone.
Mladi steklarski delavci za bolJSe mezde
Ker je uredba o minimalnih mezdah stopila dne 1. avgusta v veljavo, bi morali dobiti tudi vsi steklarski delavci, pod 18 let stari izplačano mezdo v višini najmanj Din 2.25, t. j. Din 18 na dan. Ker tovarna tega ni vpoštevala, so se prizadeti na plačilni dan, dne 21. avgusta postavili v bran za svoje pravice. Na intervencijo glasnega zaupnika Vračuna je g. ravnatelj izjaivil, dai
bodo .vsi prizadeti dobili razliko naknadno izplačano.
Vse nad 18 let stare delavce pa opozarjamo, da morajo dobiti po izakonu Dim 22 na dan. Največ takih, ki doslej niso dosegli te mezde, je v brusilnici. Zato bo res najboljše, ako vodstvo steklarne zakonske predpise točno upošteva.
Kako na| mladina organizira svoje prireditve?
Mlad sodrug nam je predlaigal, naj od časa do časa stavljamo iv predalih našega lista važna vprašanja, na katere naj potem odgovarja socialistično misleča mladina s
čim krajšimi toda jedrnatimi sestavki. — Eno tako vprašanje postavljamo zgoraj, tudi na pobudo dotičnega sodruiga, in otvar-jamo diskusijo.
Delavski pravni svetovalec
Neupravičene grožnje (Vojnik).
Vprašanje:	Moj sosed je grozil moji
ženi v navzočnosti več oseb, da me bo spravil iz tovarne. Ali lahko kaj ukrenem naprami njegovim grožnjam?
Odgovor: Sosedovih groženj najbrže ne bo tako resno vzeti, radi česar s kakim sodnim postopnjem proti njemu ne boidete veliko dosegli. Če bi pa res mogel svoje grožnje uresničiti, ga bodete seveda lahko prijeli za odškodnino.
Prodani čevlji (Celje).
Vprašanje: Čevljarju sem dal popraviti
dva para čevljev. Popravil mi je najprej en par; nisem mu pa mogel popravila plačati. Radi tega mi drugega para ni ihotel popraviti, ampak je čevlje zadržal pri se.bi in ko sem letos zahteval, da naj imi jih izroči, mi je povedal, da jih je že prodal, ker nisem poravnal računa. Ali je bilo njegovo postopanje upravičeno, ali lahko zahtevam odškodnino?
Odgovor: Čevljar ni bil upravičen samo-lastno prodati Vaših čevljev. Ko pa so že bili prodani, s tožbo najbrže ne bodete mogli doseči več, kot da Vara vrne oni znesek, ki ga je-dobil za čevlje več, kot pa je znašala njegova terjatev proti Vam.
Ukraden lotografski aparat (Celje).
Vprašanje: Pri vojakih mi je 'bil ukraden fotografski aparat in je bilo uvedeno zoper neko osebo ipostopanje radi te tatvine. Jaz sem bil v stvari tudi zaslišan, od takrat pa nimam nikakih podatkov, kako se je stvar naprej razvijala. Ali morem kaj doseči, ali lahko dosežem od tatu povračilo škode?
Odgovor:	O	izidu kazenskega posto-
panja se informirajte pri pristojnem vojaškem sodišču. Zoper tata, če Vam je znan, pa lahko vložite odškodninsko tožbo, za katero ne velja triletni zastaralni rok, ampak lahko tožit« še po preteku treh let.
Zastavljeni voz ( Celje).
Vprašanje: Moj pokojni oče je zastavil nekomu voz za neki dolg. Upnik, ki je dobil voz v hrambo, ga je prodal na javni dražbi pod njegovo vrednostjo in terja sedaj še ostanek dolga. Ali je bil upnik u-pravičen voz prodati?
Odgovor:	Voz je upnik Vašega očeta!
najbrže sodno zarubil ter se je potem vršila sodna dražba. Prodaja je bila zato u* pravičena in upnik laihko zahteva tudi še povračilo preostale terjatve od dedičev, V kolikor so ti prevzeli odgovornost za zapustnikove dolgove.
AngleSka državna konferenca za DruStvo narodov
kljub temu, da je v doslej v važnih vprašanjih odreklo.
Angleška državna konferenca, ki se je pričela po kronanju kralja, se je izrekla za ohranitev in utrditev Društva narodov, čeprav je društvo* odreklo v mandžurskem in abesinskem vprašanju. Razen tega naj se odpravi vse ovire za vstop vseh, oziroma povratek držav v Društvo narodov. Anglije k večjemu le moraln-o' podporo.
Anglija naj se ne vmešava v evropske zadeve.
Tako so rekli zastopniki dominio-nov na angleški imperialni konferenci Anglija naj sodeluje z Ameriko, z daljnjim vzhodom in državami ob pacifiškem oceanu.
VABILO na IZREDNI OBČNI ZBOR »Ljudske tiskarne« d. d. v Mariboru,
ki bo v soboto, dne 11. 9. 1937 ob 18. nri v sejni soibi »Delavske zbornice«, Sodna ul. 9/1. z dnevnim redom:
1. Prečitanje zapisnika rednega občnega zbora;
2. poročilo o računu zgube in dobička ter o bilanci;
3. poročilo nadzorstva ter sklepanje od odvezi;
4. volitev načelstva;
5. razno.
Vsaka delnica daje pravico na en glas. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
Javljamo vsem sorodnikom in znanctm tužno vest, da je nai dragi oče in stari oče
Huber Ivan
2evl|arskl mojster
v starosti 82. let v sredo, dne 25. avgusta 1937 ob V* ur' umr'-
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 29. avgusta 1937 ob 16. uri na Radvanjskem pokopališču.
Maribor, Graz, dne 26. avgusta 1937.
Žalujoči rodbini Huber in Holzntan.
Za konzorcij izdala in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.