V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 31. 8. 1984 CENA 18 din Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 67 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Polletni obračun: najslabši v desetih letih Slabši, kot je bilo predvideno, so v kranjski občini rezultati v industrijski proizvodnji — Sliko kvari predvsem Iskra Telematika, ki je sicer načrtovala za 7,5 odstotka večjo proizvodnjo kot lani, dejansko pa je za 5 odstotkov manjša — Izvršni svet bo imenoval posebno delovno skupino, ki bo v Iskri Telematiki spremljala stanje, izdelavo in uresničevanje sanacijskega programa Kranj — Gospodarstvo v kranjski ini je v primerjavi z gospodar-:vom v republiki Sloveniji v letošnjem prvem polletju doseglo počas-lejšo rast družbenega proizvoda, do-lodka in sredstev za akumulacijo. V ■ primerjavi z drugimi gorenjskimi občinami pa so rezultati nekako enaki. To je ena osnovnih in glavnih ugotovitev iz ocene in razprave o polletnem gospodarjenju na seji izvršnega sveta skupščine občine minulo sredo. Bolj dramatična od te pa je ugotovitev, da polletni rezultati, ki so pod republiškimi in jugoslovanskim povprečjem, niso bili nikdar v zadnjih desetih letih tako slabi. Kranjsko gospodarstvo je bilo vedno nekaj nad povprečjem. Vzrok za to je pred-I vsem (in lahko bi rekli tudi samo) Iskra Telematika, ki močno kajzi celotno sliko kranjskega gospodarstva. Brez nje so namreč rezultati v ostalih organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela še kar dobri oziroma v republiških okvirih. Še najbolj ugodna, če tako reče-o, je ocena glede ekonomskih od-osov s tujino. Izvoz je bil za 13 od-tkov večji kot v enakem obdobju ani, uvoz s konvertibilnega področja s pa za 20 odstotkov. Pokrivanje konvertibilnega uvoza z izvozom je f 97-odstotno. Bistveno manjša kot je bilo načrtovano z resolucijo (5-od-Btotno povečanje), je industrijska proizvodnja, ki je pristala na ravni lanskega polletja. Prav tu posega vmes Iskra Telematika, ki je za letos načrtovala za 7,5 odstotka večjo proizvodnjo, dejansko pa je dosegla za 5 odstotkov manjšo kot lani. V vseh ostalih organizacijah združenega de-!a pa se je industrijska proizvodnja povečala. Celotni prihodek se je zelo povečal; kar za 75 odstotkov, vendar pa so bili tudi pritiski za porabo teh sredstev prav tako veliki in je zato ostanek dohodka skromen. Največ denarja je šlo za energijo in za uvoženi material. Ni pa res, da se dohodek preliva k domačim izdelovalcem surovin. Zaskrbljujejo nadalje podatki o amortizaciji, saj je le-ta veliko premajhna in ne nadomešča iztro-šenih osnovnih sredstev. Delitev dohodka v skupni in splošni porabi je nekako v skladu z resolucij skimi predvidevanji, izstopajo le osebni dohodki, ki presegajo določila in do konca leta lahko nastanejo težave pri usklajevaju, če v drugem poletju ne bo ustreznih rezultatov gospodarjenja. Na slabšanje razmer kaže tudi povečanje izgub. 10 organizacij združenega dela je prvo polletje sklenilo z izgubo, ki je znašala 752,59!U)00 dinarjev (5 odstotkov od ustvarjenega dohodka) in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 372 odstotkov. Največji izgubar je Iskra Telematika — skoraj 681 milijonov dinarjev. Sava je izgubo od začetka leta močno zmanjšala in zabeležila 70 milijonov. Sledijo pa še Žito Tozd Pekarna, KŽK Tozd Mlekarna in Creina Tozd Servis osebnih vozil. Zelo ugodni in nadpovprečni rezultati gospodarjenja so bili v Ibiju, Planiki, Konfekciji Triglav, Zvezdi, Exotermu in Ikosu. Nekaj manj uspešni, vendar še vedno med uspešnejšimi, so bili v Tekstilindusu, Gorenjskem tisku in Eliti; povprečni pa v Elektru, Iskri Ero, KŽK, Podjetju za ITT promet, Kokri, Živilih in Merkurju. V razpravi so se člani izvršnega sveta najdlje zadržali pri Iskri Telematiki. Menili so, da bodo ob zelo dobrem delu v drugem polletju v tej delovni organizaciji imeli še vedno zelo veliko težav. Sklenili so, da mora Iskra Telematika do 14. septembra pripraviti sanacijski program, izvršni svet pa bo izmed svojih članov, družbenopolitičnih organizacij Soz-da in Iskre Telematike imenoval posebno delovno skupino, ki bo spremljala stanje, izdelavo in uresničevanje sanacijskega programa v Telematiki. Ob tem je bilo še posebej poudarjeno, da je v Telematiki treba ugotoviti tudi subjektivno odgovornost za nastalo stanje. Izvršni svet bo v prihodnje spremljal stanje v vseh tistih organizacijah združenega dela, kjer rezultati niso zadovoljivi. O izgubarjih bo na posebni seji razpravljal zbor združenega dela občinske skupščine. Poročilo o gospodarjenju v prvem polletju pa bo v razpravi tudi na prihodnji seji občinske skupščine. A. Žalar Poskrbimo za varnost otrok v prometu! Znano je, da je med udeleženci prometnih nesreč tudi veliko otrok. Začetek pouka v šolah je prav gotovo eden od razlogov, ki močno poveča prisotnost otrok na cestah in s tem stopnjuje možnosti njihove poškodbe v prometu. Nevarnosti še posebej prežijo na najmlajše, ki prvič odhajajo iz domačega zavetja proti šolskemu pragu. Zato ne bo odveč, če se vsi skupaj skrbno pripravimo na prve šolske dni ter šolarjem zagotovimo kar najbolj varno pot v šolo in iz nje! Za to so v prvi vrsti odgovorni starši. Ne smelo bi jim biti odveč spremstvo svojih malčkov na nevarnih delih poti ali kar na vsej poti do šole. Če ne morejo spremljati otrok v šolo ob začetku pouka, je najbolje, da izberejo varno pot in jo prehodijo v spremstvu otrok že nekajkrat prej. Pri tem je treba vedeti, da ni vedno najbolj varna prva bližnjica, ampak je dostikrat bolje hoditi po manj prometni in bolj varni stranski poti. Prav je, da starši uče svoje otroke pravilnega obnašanja na cesti in jih stalno opozarjajo na nevarnosti, ki jih opažajo v svojem okolju. Toda še tako glasno pridiganje ne bo zaleglo, če ne bo vzgoja temeljila na zgledih v obnašanju staršev. Otroci namreč kaj radi posnemajo odrasle tudi v nepravilnostih, zato si naj starši nikar ne privoščijo ob njih prepogoste in preveč očitne napake v prometu. In še nekaj je pomembno! Starši morajo skrbeti, da osnovnošolci iz nižjih razredov nosijo opozorilne rutice in uporabljajo odsevne obeske, kresničke, kadar je to potrebno. Tudi za starejše šolarje je varneje, da so opazno oblečeni; torej, nosijo naj oblačila živih barv. Manj opazno kot oblačilo naj bo otroško vedenje! Igra, tekanje, prerivanje in podobno početje gotovo ne sodi na pločnik in še manj na cesto. Razen tega nevarnega ravnanja otrok morajo starejši prav tako preprečiti vsako nedovoljeno uporabo kolesa ali drugih vozil. Otrok naj samostojno kolesari le takrat, če je opravil kolesarski izpit in ima brezhibno kolo. Seveda je skrb za varnost otrok v prometu tudi naloga drugih. Z načrtnim delom učiteljev in mladih prometnikov v šolah, miličnikov v njihovih okoliših, komisij za prometno varnost v krajevnih skupnostih pa drugih samozaščitnih teles in organizacij bo moč odpraviti marsikatero ugotovljeno slabost v prometu in zmanjšati število ponesrečenih otrok na cestah. Ne nazadnje je dolžnost vseh voznikov motornih vozil, da so kar najbolj pozorni na napake najmlajših v prometu in da z otroki tudi v takih primerih ravnajo kar se da obzirno. s Saje Kdo je morilec in kdo žrtev (Sofokles) Zadnji dan avgusta pred petinštiridesetimi leti je pet esesoveev napadlo nemško obmejno indijsko postajo (ileiivitz. Deset minut so oddajali r poljskem jeziku, nato pa pobegnili; za seboj so pustili trinajst mrtrili zapornikov, preoblečen ih e poljske uniforme . . . m Hitler je imel opravičilo za svoj dolgonučrtovan napad na suvereno l'oljsko. I. 9. 1939 se je začela vojna, ki je prinesla neizmerno gorje narodom vsega sveta. V tej strašni vojni je ugasnilo več kot 50 milijonov človeških življenj. Vojna je tudi temeljito picdrugučilu podobo sveta.. Mir še ni utrjen. Preobrazba še ni končana, saj svet, kot si ga zamišljata nosilca blokovske razdelitve, še m urejen po njunem vzorcu. Obe supersili iz svojega oddaljenega centra pripravljata teren in orožje ter kmete na šahovnici približujeta vedno bližje drug drugemu . . . Neuvrščeni narodi, med njimi tudi Jugoslavija, skušajo s prepričevanjem odvrniti oba velikana od nepremišljenega dejanja z neskončnimi posledicami. Mirovna gibanja po vsem svetu zahtevajo od vseh nasproti si stoječih držav, da takoj nadaljujejo s prekinjenimi pogovori o razorožitvi, da prenehajo izdelovati orožja za masovno uničenje življenja na zemlji. V trj)ljenju in boju preizkušeni naši narodi in mi vsi, moramo spoštovati in podpirati prizadevanja vseh miroljubnih narodov in gibanj za utrditev miru. Vsaj v tem naj bo koristen nauk zgodovine, kajti »beseda atomska bomba je v človeškem življenju zasenčila in presegla tudi štiri doslej najlepše, najmočnejše in najljubše besede: življenje, ljubezen, svoboda, delo.« Zato mora biti naša stalna neomajna zahteva, zahteva vse svetovne napredne javnosti: nikoli več vojne! Nikoli več nobenih getov, gulagov, golih obokov, KZ lager-jev smrti! Vzpostavi naj se strpnost, medsebojno spoštovanje, sožitje in prijateljstvo med narodi, za blaginjo teh in bodočih rodov. Kajti drugega izhoda ni! »Bodoča vojna bo taka, da bodo živi zavidali mrtvim.« Igor Slavec Paprika po 70 dinarjev — Če kupujemo za ozimnico, se že splača ozreti na vse strani: se sprehoditi po kranjski tržnici in pogledati v trgovine. Pričakovali bi, da so paprike, paradižnik, fižol vsaj nekaj dinarjev cenejši na tržnici kot v trgovinah, a ni tako. Minuli teden so v trgovinah Živil že začeli prodajati ozimniško papriko po 60 dinarjev, medtem ko se je na tržnici — slabša! — »držala« pri 70 dinarjih za kilogram. Foto: D. Se dej V nedeljo na Brdu pri Kranju Velika prireditev z najboljšimi kasači Najelitnejša in najkvalitetnejša kasaška prireditev v Jugoslaviji, ki že četrtič vključuje spominsko dirko maršala Tita, se bo začela ob 14.30 Kranj — Ljubitelji kasaškega športa, ki jih je v zadnjem času pri nas vse več, v nedeljo, 2. septembra, prav gotovo ne bodo zamudili priložnosti, da si ogledajo najelitnejšo in najkvalitetnejšo kasaško prireditev v Jugoslaviji. Začela se bo ob 14.30 na Brdu pri Kranju pod pokroviteljstvom skupščine gorenjskih občin in v organizaciji Konjeniškega kluba in Vzgojnega centra Brdo. Pri organizaciji pa prireditelju, ki to prireditev organizira že četrtič, pomagajo tudi predstavniki Konjeniške zveze Slovenije in drugih konjeniških klubov. Najzanimivejša bo vsekakor spominska dirka maršala Tita, katere finale bo na programu ob 17. uri. Nič manj zanimive pa ne bodo tudi ostale dirke, ki bodo poimenovane po posameznih gorenjskih občinah. V kvalifikacijah za spominsko dirko se bo pomerilo 14 enakovrednih kasačev, v finalu pa šest. Njihovi časi na 1600 metrov dolgi progi z av-toštartom napovedujejo zares oster boj za prvo mesto, saj je od najboljše Fegrine s časom 1.18,8 do 14. Palmire le dobre tri sekunde razlike, kar v razdalji pomeni okrog 40 metrov. Zanimiv program pa se ljubiteljem konj in kasaškega športa obeta tudi med posameznimi dirkami. Skratka, veliko nedeljsko konjeniško prireditev na Brdu pri Kranju si vsekakor velja ogledati. Po programu bo trajala do 17.40. A. Ž. V prodaji načrta Tržiča in Kranja Kranj — Geodetski zavod v Kranju je te dni izdal načrta mesta Tržiča in Kranja. Pri Tržiču gre za povsem nov načrt, pri Kranju za prenovljen ponatis načrta izpred petih let. Izdelana sta v merilu 1:5000. Načrt mesta Tržiča so v celoti izdelali pri Geodetskem zavodu v Kranju. Vsebuje oštevilčbo stavb po cestah, dodan je seznam vseh ulic ter turistična vsebina, kar pomeni, da so posebej označene vse pomembne zgradbe. Pri izdelavi načrta mesta Kranj je sodeloval Inštitut za geodezijo iz Ljubljane. Pri prenovljenem ponatisu pa so upoštevali spremembe, ki so nastale v zadnjih letih, kakor tudi izkušnje, ki so jim medtem nabrali. Kot zanimivost morda velja povedati, da imajo ljudje veliko težav z iskanjem ulic po Štražišču in poslej jo bodo lahko poiskali v načrtu mesta in hitro našli pravo pot. Načrta obeh mest sta priročna stvar, ki bo ljudem prišla zelo prav, posebej turistom. Kupiti ju je moč pri Geodetski upravi v Kranju, v knjigarnah, turističnih poslovalnicah, na Petrolovih bencinskih črpalkah. Cena je 150 dinarjev. Posebej velja povedati, da jo bodo v Tržiču ljudem ponudili v času pri-re.'tev šuštarske nedelje. Tekmovanje gasilcev Kranj — Zadnje tedne lahko opazimo okoli gasilskih domov v kranjski občini živahno delo. Člani gasilskih društev se vneto pripravljajo na občinsko tekmovanje. Svoje znanje bodo pokazali v nedeljo, 2. septembra, od 8. ure dalje na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Občinska gasilska zveza Kranj združuje 44 gasilskih društev. Na tekmovanju bo sodelovalo 43 pionirskih, 22 mladinskih, 48 članskih desetin in 5 desetin iz organizacij združenega dela. V nedeljo. 9. septembra, bodo tekmovali člani gasilskih enot civilne zaščite kranjske občine. Na kranjskem stadionu 6000gledalcev — Kranjski stadion Stanka Mlakarja še nikdar ni bil tako poln kot v sredo, ko je kranjski Triglav v jugoslovanskem nogometnem pokalu igral z beograjskim Partizanom. 6000 gledalcev se je zbralo ob igrišču. Partizan je zmagal gladko s 4:0, vendar gredo vse čestitke tudi nogometašem Triglava in trenerju Ibrašimoviču (prvi z desne) za čas'tno slovo od tekmovanja. Sredina tekma je nov dokaz, da le kvalitetni šport vabi na stadione občinstvo. Žal so tribune kranjskega studiona tako pogosto prazne! O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK. 31. AVGUSTA i Nemočni turisti in turistični delavci Kot po pravilu se je tudi letos /godilo, da so zasebne turistične sobe v Naklem zasedene, obe gostilni pa sta v teh dneh zaprti Naklo »Čutimo se poklicane in odgovorne, da se takoj pogovorimo in, če se le da, tudi ukrepam«). LeCos smo bili skoraj zatrdilo prepričani, da se praksa iz prejšnjih poletnih mesecev ne ho ponovila, saj smo se o tem pogovarjali na konferenci turističnega društva, v socialistični zvezi, svetu krajevne skupnosti, obvestili Zjdruženje obrtnikov in občino. Vendar, kot po pravilu, sta trenutno v Naklem zaprti obe gostilni, 85 zasebnih turističnih postelj, v katerih so v glavnem tuji gostje, pa je polnih.« Tako je na sestanku v ponedeljek popoldne, ki so se ga udeležili predsednik obrtnega združenja Kranj Alojz Podgoršek, predsednik gostinske sekcije pri združenju Jože Mar-kun, receptorka v pisarni turističnega društva Naklo Jelka Novak in najemnica bifeja turističnega društva Marija Studen (nanj pa smo bili povabljeni tudi mi), povedal predsednik turističnega društva Naklo Franc Križnar. Gre torej za kršenje pravila oziroma priporočila, da gostinski lokali v kranjski občini v glavni sezoni ne bi bili zaprti vsi hkrati. V obrtnem združenju in njegovi gostinski sekciji, kjer so se s tem priporočilom prav tako strinjali, zdaj ugotavljajo, da se glede tega tu in tam včasih pokažejo manjše težave, sicer pa so lokali odprti oziroma zaprti po dogovoru in napovedih. Menijo, da bi bilo na tem področju lahko še več reda in predvsem vsesplošnega zadovoljstva (tudi od strani gostinskih delavcev), če bi bila tudi davčna politika kar zadeva gostinsko dejavnost v kranjski občini drugačna oziroma takšna, kot je v sosednjih. Problem, kakršen je trenutno v Naklem, pa zaradi tovrstnih razlogov ni moč zagovarjati. Medtem ko je Marija Marinšek obvestila in pravočasno napovedala, da bo njen lokal zaprt od 13. avgusta do 12. septembra, je Marjan Marinšek brez napovedi in obvestila na združenje gostilno zaprl od 22. avgusta do 7. septembra. 33 stalnih gostov v za- sebnih turističnih sobah in ostali, večinoma tujci, ki so več ali manj prehodni, je tako spet čez noč ostalo brez prehrane. »V bifeju turističnega društva dopoldne v majhni kuhinji še nekako poskrbim za malice, toplih obrokov /večer pa ni moč pripravljati. Bife je odprt od 7. do 20. ure in za tujce izjemoma do 22.; vendar kaj več kot sendviča ne morem ponuditi. Seveda pa gostje s tem niso zadovoljni,« pravi Marija Studen, najemnica bifeja. »Gostje, ki se ustavijo v Naklem in želijo sobo ali posteljo, se v glavnem oglašajo popoldne. Informacijska Franc Križnar, predsednik turističnega društva Naklo: »ljetos smo bili skoraj zatrdno prepričani, da se praksa iz prejšnjih poletnih mesecev ne bo ponovila . ..« služba dobro deluje. Organizirani smo tako, da gosta takoj pospremimo do lastnika sobe. Zelo neprijetno pa nam je, ko jim moramo svetovati, da lahko večero dobijo v pet kilometrov oddaljenem Kranju. Gostje seveda to težko razumejo, ker sta v neposredni bližini naše pisarne zaprti obe gostilni,« je razlagala receptorka Jelka Novak. Objave v Uradnem vestniku Gorenjske Kranj — Z datumom 24. avgust je izšla 12. številka Uradnega vestnika Gorenjske. V njej objavljajo predpise občine Jesenice, Tržič in Škof j a Loka. Občina Jesenice najprej objavlja odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini, s katerim določa, da morajo lastniki počitniških hišic in stanovanj zase in za svoje sorodnike ali druge goste plačevati turistično takso in jih prijaviti v 24 urah po prihodu. Objavljena so tudi določila, ko turistične takse ni treba plačati. Odlok o spremembi odloka o uved->i samoprispevka za financiranje logruditve in adaptacije osnovne šo- Karavanških kurirjev NOB na Koroški Beli in adaptacije osnovne šole 10. december v Mojstrani se nanaša zgolj na izjeme, ki samoprispevka ni 1 roba plačevati. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč pa določa, da znaša nova vrednost točke 0,0090 dinarja. Prav tako je objavljen odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o cenah za geodetske storitve v občini Jesenice. Ustvarjeni prihodki, ki jih z delom ustvari Geodetska uprava, so priho- Cesta JLA zaprta Kranj — Po nedavni zapori Jezerske ceste v Kranju je zaradi gradnje avtoceste zdaj zaprta za ves promet tudi Cesta JLA v Kranju. Pri Velikem hribu na Kokrici bodo namreč dokončali dela na mostu prek avtoceste. Cesta JLA bo zaprta predvidoma do 1. oktobra. Obvoz za Golnik je iz Kranja speljan čez Kupo in Britof. Čeprav so dela na tem odseku razumljiva, v uredništvo dobivamo pripombe, da zaradi njih zapora ceste in obvoz (ob primerni organizaciji) ne bi bila potrebna. dek spravnega organa, namenja pa se za razvoj in modernizacijo geodetske službe v občini. Odlok o podstanovalskih razmerjih ureja odnose med stanodajalcem in podstanovalcem. Določa, da do oddaje lahko pride na podlagi pismene podstanovalske pogodbe. Najemodajalec in podstanovalec sporazumno določita višino podstanarine za kvadratni meter, vendar pa podstanari-na ne sme biti višja od trikratnega zneska povprečne stanarine v občini, uporabnina pa ne od dejanske izračunane uporabnine, povečane za 50 odstotkov. Odlok o priznavalninah in drugih oblikah družbenih pomoči udeležencem NOV v občini Jesenice najprej našteva upravičence, nato pa še vrste priznavalnin (stalne, enkratne, občasne) in druge vrste pomoči ter pravice za uveljavljanje le-teh. Občina Tržič objavlja le Družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Tržič. Dogovor obvezuje vse udeležence oziroma podpisnike, da v 12 mesecih po podpisu uskladijo svoje samoupravne aktive z določili dogovora. Dogovor je sprejet, ko ga podpiše več kot polovica organizacij, organov in skupnosti, navedenih v uvodu družbenega dogovora. Veljati začne osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. Odredbo o cenah za geodetske storitve objavlja tokrat tudi občina Škofja Loka. Nove cene začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku. Sredstva, ustvarjena od geodetskih storitev, pa so prihodek občinskega proračuna. Del tega denarja se lahko potem nameni za opremo geodetske službe v občini, vendar pa mora njen program najprej potrditi izvršni svet občinske skupščine. A. Žalar Jelka Novak, receptorka v pisarni turističnega društva: Costje ne razumejo, da sta v neposredni bližini naše pisarne zaprti obe gostilni . . .<< Turističnim delavcem in predstavnikom krajevne skupnosti, kot so ugotovili, zdaj ne preostane drugega, kot da ostro protestirajo zaradi nastalega položaja na občini. Seveda je vprašanje, kaj bodo glede tega lahko čez noč razrešili na občini v tem primeru. Nekaj pa je prav gotovo in to je izzvenelo tudi na sestanku. Ne le zgolj na gostinstvo, marveč na turizem nasploh bo v kranjski občini že vendarle enkrat treba začeti gledati drugače, ne pa le od časa do časa in le ugotavljati, kaj vse bi lahko bilo danes v nekaterih zares (ne)turisti-čnih krajih v občini! ^ Naročila za svinjske polovice še sprejemajo Kranj — Mikavna prodaja svinjskih polovic na kredit je med potrošniki in delovnimi kolektivi naletela na nepričakovano veliko zanimanje. •KŽK Gorenjske — tozd Mesoizdelki in tozd Trgovina jih je doslej prodal že več kot 1.300. Vsled tega so bili zaradi omejenih denarnih možnosti prisiljeni ustaviti kreditiranje. Še vedno pa sprejemajo naročila, vendar pod drugačnimi pogoji prodaje. Svinjske polovice lahko naročite in ob prevzemu jih bbste plačali z gotovino. Sprejemajo pa tudi naročila delovnih organizacij, ki so se sporazumele, da bodo nakup svinjskih polovic delavcem kreditirale same. Naročila bodo v določenih mesnicah sprejemali do 15. septembra, dobave pa bodo potekale po naročenem vrstnem redu. Pri KŽK računajo, da bodo vsega skupaj prodali od 5 do 7 tisoč prašičev, kar seveda presega vsa pričakovanja glede prodaje svinjskega mesa. Krvodajalstvu svežih* spodbud Krvodajalstvo je pri nas prostovoljno in anonimno, opi je, da je »starih« krvodajalcev vedno manj, med mladimi je premalo odziva Večkrat je v pogovorih na cesti slišati brezčutno, če ne že brej * zirne opazke, da bi morali kri, ki so jo pripravljeni dati krvodajM plačevati. Še posebej v obmejnih krajih prihajajo nekateri s takinU podobnimi pobudami, češ da jo na sosednjem Koroškem bolnice,: plačujejo in da jim jo ponudijo tudi naši občani, če .zaidejo v dewl škripce. Najbrž so jo za denar dajali tudi nekateri naši državljani, ka povsem zasebna stvar in jo nikakor ne bi bilo zdravo posploševa: nas praznujemo šele tridesetletnico prostovoljnega krvodaialsn ■ pomeni, da so nekdaj, prd več kot tridesetimi leti, kri tudi plačevali}, prav z živilskimi nakaznicami. A izkušnje nikakor niso bile dobre., ti dogajalo se je, da so jp številni dajali po petkrat letno ali kako!., gače »špekulirali« s krvjo. Do, milo rečeno, čudnih posledic bi prišlo zdaj pri nas, če bi k\ dajalcem kri plačevali. Dogajalo bi se, da bi jo nekateri oddajali večkrat, bolniki pa bi jo morali drago plačevati. Na drugi strani: sno bolni komajda zmogli stroške, posebej tisti, ki jo zaradi neoztf vljivih bolezni potrebujejo letno litre in litre. Zatorej prostovoljni anonimno krvodajstvo pri nas ni le humana vrednota, temveč splošna socialna varnost. Prostovoljno krvodajalstvo ni v porastu. Aktivnosti Rdečem, se nenehno bojijo, da bo zaradi splošnih družbenih sprememb zdravstvo čutilo še večje pomanjkanje krvi. Ne v primerih, kc , elementarne ali druge nesreče, ko bodo ljudje še vedno na imx \ darni, temveč za vsakodnevne potrebe zdravstva, ki jih sploh ni nji oziroma ob razvoju medicine in napredku medicinske znanosti veji več. Kako torej vztrajno negovati na moč hvalevredno krvodaiaj1 in ga spodbujati, predvsem med mladimi? V razmerah, ko človeka tarejo vedno večje skrbi ob pada standardu in odrekanju, prostovoljno krvodajalstvo zares po::;1 novih, svežih spodbud. Tisti stari, priznani krvodajalci, ki niso u leta zamudili nobene akcije, počasi že starijo in pri 65. letih mosk vodajalce že odklonijo, pet let mlajše ženske tudi; številnim mladini nismo znali niti povedati, da rešujejo življenja, če se krvodajalski j; ji odzovejo. Ni jim moč zameriti, da jih ni, saj so še zdravi in močni, kdar še niso bili v bolnici, nikoli še niso doživeli tragedije ali pot* vali transfuzije. Žal je že tako, da bi slehernega krvodajalca spodbudila vsaj m na nagrada za njegovo humano dejanje. Le-te pa občinski odbof imajo pičla sredstva, in Zavod za transfuzijo krvi, ki nima obilnih tacij, ne morejo dati. Klobasa in čaj je edino, kar zmorejo, čepm silno radi poklonili vsaj skromno darilo za človekoljubno dejanje.' dobro se tudi zavedajo, da so odvzemi v neprimernih, neprivlil prostorih, da krvodajalci čakajo v vrstah, kar masikoga spravi oba in raje oddide. Vse, kar lahko storijo, je le prijazna beseda in zahvala ter upa da se bodo krvodajalci vedno zavedali, da morda s tem rešujejo! svoje življenje, predvsem pa življenje sočloveka, ki bi brez te polže jutri umrl ali si za večno zagrenil življenje, ker bi jo moral plača! _ D. Sedejf v--.-■-■-----1 Cilj: 20 tisoč prenočitev Mirko Gantar, predsednik turističnega društva Smlednik četki turizma na območju naše krajevne skupnosti, kjer dt dve turistični društvi, segajo več kot 20 let nazaj. Danes ti vse možnosti za nadaljnji razvoj, želimo pa si več sodelovi območjem v sosednji kranjski občini . G LAS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinar) Leopoldina Bogata). Danica Dolenc. Dušan Humer, Helena Jelovcan Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej. Marija Volčjak. Cveto Zaplotnlk, Andrej Žalar in Danica Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Oblikovalci: Lojze Erjavec. Slavko Hain in Igor Kokalj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk. tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1 — TekočI račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21-860. odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, pripaganda. računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenji/421-1/72 — Naročnina za II. polletje 585 din Odprli bodo kočo na planini Pri jezeru Bohinj — Planinsko društvo Integral iz Ljubljane bo to nedeljo, 2. septembra 1984, odprlo svojo novo postojanko na planini Pri jezeru. Kočo so zgradili v nekaj letih. Prejšnja, komaj obnovljena postojanka je zgorela v požaru. Slovesnost ob odprtju nove koče bo ob 11. uri. Med njo se bodo zvrstili pozdravi gostov in slavnostni govor, po katerem bodo pripravili tudi kratek kulturni spored. Prireditelji vabijo planince in druge ljubitelje narave, da se udeležijo svečanosti v čim večjem številu. Do koče se lahko povzpnejo v treh urah in pol hoda iz Stare Fužine prek Vogarja ali v eni uri s planine Blato, kamor se je moč iz doline pripeljati z avtom. (S) Telefon na Jezersko Jezersko — Med pomembnejšimi nalogami, ki jih imajo letos v programu krajevne skupnosti Jezersko v kranjski občini je napeljava telefonskega kabla oziroma telefonskega omrežja za 68 novih priključkov. Predvidevajo, da bo ta akcija končana še letos. Sicer pa v krajevni skupnosti razmišljajo tudi o pripravah na zimsko sezono. Predvsem se bodo morali dogovoriti, kako bo v prihodnje s smučiščem, kdo bo upravljal z žičnico in kako bo s prepotrebnim teptalnim strojem. Razen tega so se v krajevni skupnosti že sporazumeli" glede lokacije za novo smetišče, zavzemajo pa se tudi za adaptacijo bivšega hotela Korotan. A. Ž Smlednik — Krajevna skupnost Smlednik v občini Ljubljana-Siška je ena redkih, lahko bi rekli kar v Sloveniji, na katere območju delujeta kar dve turistični društvi. Prva prizadevanja na področju turizma so se na tem območju začela že pred dobrimi dvajsetimi leti. Pobuda za asfalt.ranje cest in reševanje drugih komunalnih problemov ni prihajala le iz vodstva krajevne skupnosti in predstavnikov posameznih organizacij ter krajanov, marveč prav tako iz takratnega turističnega društva Smlednik. pren Mirko Gantar, predsednik turističnega društva Smlednik: »Možnosti, da še bolj razvijemo turizem, imamo ...« Kmalu pa je začelo svoj turistični program uresničevati tudi društvo. Uresničena je bila pobuda za ustanovitev gostinskega obrata za pension-ske goste. Tako je nastalo gostišče Kanu v Valburgi. Hkrati so v Drago-čajni začeli razvijati kamp. Vse bolj je postajala poznana tudi gostilna Zorman Francke v Valburgi. In nenazadnje so se turistični delavci lotili urejanja tudi Starega gradu. Danes na območju krajevne skupnosti delujeta turistično društvo Smlednik in turistično društvo Dra-gočajna-Moše, ki se je z leti odcepilo od turističnega društva Smlednik in se skupaj s kampom osamosvojilo. Pred nedavnim so se na pobudo obeh turističnih društev sestali predstavniki organov krajevne skupnosti ter organizacij in občine Ljubljana-Šiška. Ugotovili so, da so z dosedanjim razvojem turizma na območju krajevne skupnosti lahko sorazmer- no zadovoljni, vendar v pi vsekakor ne bi smeli ostajat', danjem. »Naš cilj je, da že v bližaj nosti število prenočitev v obi, zasebnih turističnih sobah* močju krajevne skupnosti pevj na 20 tisoč. Mislim, da smo boljši poti, da to tudi ures Pension Kanu je pred ten) prenovljen in dopolnjen zno\! gramom. Kamp v Dragoča>| i so letos med drugim uredili} 1 jo, bo imel že letos okrog Si\V čitev. V bližini kampa je bilo; di odprto gostišče Veronika, prav tako prek 10 postelj kampu dosegli 10.000 pre bi bile postelje v obratih in sebnikih zasedene 58-odstc tem smo cilj 20.000 segli.« Predstavniki izvršnegl skupščine občine Ljubljana: ljubljanske turistične zveq strinjali, da so načrti realni čaka turistične delavce ne le večjo propagando, marveč kaj drugega v zvezi z urt kraja. V boljšo turistično po veljalo bolje vključiti Stan letniškimi potmi do Skaručr, delovanje z Vzgojnim zavod}} na Milčinskega, kjer je n*[ prava forma viva zanimiuh Poskrbeti bi veljalo za so skrbo in urejenost naselij nazadnje povezati tudi s k sednji občini. »Nedvomno je naša prva da se čimbolj odpremo. Za ra. za bodočo hidroelektrarni! če bi vas Moše nedvomno k stala po turistični plati zari Sicer pa bi se prav zaradi jezera morali bolj povezati! kranjski občini. Nenazadnje celovito območje, glede kase morali pogovoriti in o nadaljnjem razvoju.« Prizadevanja turističnih v krajevni skupnosti Sm prav gotovo spodbudna. M. — razmišljajo, da bi kampi čajni dal prostor tudi na' Pobudam za sodelovanje s sednji kranjski občini pa b kor veljalo čimprej prisluhni A PETEK, 31. AVGUSTA 1984 GOSPODARSTVO 3. STRAN O LAS Rezultati nad pričakovanji V škofjeloški občini ocenjujejo gospodarske rezultate v prvem polletju kot zelo dobre in celo nad pričakovanji — Zaskrbljuje zmanjšan odstotek konvertibilnega izvoza — Delež investicijskih vlaganj je najnižji na Gorenjskem Škofja Loka — Čeprav predelovalna industrija najbolj občuti cenovna nesorazmerja med surovinami in gotovimi izdelki, so na torkovi seji izvršnega sveta, po pregledu polletnih rezultatov, ugotavljali, da so gospodarski rezultati dobri in nad pričakovanji. Poleg povečanega fizičnega obsoja proizvodnje, ki je v primerjavi z lanskim junijem večja za 5,8 odstotka, se je tudi produktivnost povečala za dober odstotek. Marsikaj pri razvoju škofjeloškega gospodarstva pa ostaja problematično. Celoten izvoz se je v preteklem polletju povečal le za dva od stotka, uvoz pa za okoli dvanajst odstotkov. Uvažali so večino reprodukcijski material, kar je vplivalo na dobro preskrbijenost proizvodnje z re-promateriali iz uvoza. Ker pa odstotek konvertibilnega izvoza ostaja na lanski ravni, lahko ogrozi uvoz re-promateriala in s tem nemoteno proizvodnjo. Že sedaj pa je problem oskrba z domačimi repromateriali. V letošnjem letu se je zaposlenost v občini povečala za 1,8 odstotka, predvideno rast zaposlovanja pa presega predvsem negospodarstvo. Celoten prihodek se je v škofjeloški občini povečal za 58 odstotkov, kar je najmanj med gorenjskimi občinami. Vendar ugotavljajo, da je vzrok za to predvsem cenovna politika, saj se je povprečna rast cen proizvodov, blaga in storitev povečala le za 35 do 42 odstotkov, v republiki pa za 45 do 48 odstotkov. Tudi porabljena sredstva so se povečala za 58 odstotkov, kar pomeni, da se ekonomičnost poslovanja ni poslabšala. Organizacije združenega dela imajo na zalogi bistveno več obratnih sredstev kot v začetku leta. Zato je njihova naloga, da analizirajo ali je vzrok za povečanje zaloge manjša kupna moč, ali čakajo višje cene ali pa njihov izdelek ni več iskan. Največjo rast porabljenih sredstev v občini ugotavljajo pri porabljeni energiji in pri proizvodnih storitvah. Izgube so v prvem polletju letošnjega leta porasle za 114 odstotkov, predvsem zaradi visoke izgube v Iskrini TOZD v Rctečah. Poleg rete-ške Iskre so trenutno največji izgubarji v občini še Alpetourova TOZD SOVM Kranj, ZHKS Škofja Loka in proračun občine Škofja Loka. Investicijska dejavnost v občini je izredno razdrobljena. V prvem polletju sta se gradili le dve investiciji, ki delno ustrezata izvoznim kriterijem. To sta iskra v Železnikih in Jelovica. Investicij, ki bi prestrukturirale go- Rešitev v različnih imenih? - Od sredine avgusta naprej se tako rekoč ng slehernem koraku srečujemo z napisi o različnih znižanjih. Nekateri jim pravijo znižane cene, sezonsko znižane cene, posezonsko znižane cene, drugi so se odločili za znižanje, sezonsko in posezonsko znižanje, tretji za popust, sezonski ali pa še posezonski popust... Skratka, imen kolikor si jih poželimo. Resnica pa je, da gre v vseh teh primerih za prodajo (na tak ali drugačen način zavitih) zalog, ki se jih trgovci bojijo, ker pač nimajo denarja zanje. Nič manj kot trgovce pa že nekaj časa po malem skrbi tudi jugoslovanske tekstilce nasploh. Evropski trg se je namreč za tekstilne izdelke začel zapirati. Celo v ZDA (ki so bile doslej izjema) so začeli omejevati uvoz tekstilnih ' iz- ' ini uiic uosiej icjriuu/ tutu. l>u.h uuu^ ien.siunit\ delkov. Vendar tekstilci ugotavljajo, da bodo vseeno morali iskati svoj prostor na tujem, ker je povpraševanje na domačem trgu vedno slabše. Vse več znižanih, sezonskoun posezonsko znižanih izdelkov bo vseeno ostalo neprodanih. Tudi te cene so namreč v določenih primerih še vedno sorazmerno visoke. Opaža se tudi, da tekstilni izdelki niso več izdelek vsakodnevne potrošnje, marveč vse bolj dobivajo značaj izdelka za trajnejšo uporabo. Kar zadeva domače tržišče, je torej tudi iskanje rešitev v različnih imenih za razprodaje vse bolj vprašljivo — A. Ž. — Foto: l. Kokali spodarstvo ni, čeprav bo prav pre strukturiranje gospodarstva osnova za večjo proizvodnjo in boljše vključevanje v izvoz. Investicijska vlaganja so minimalna in so se do prvega tromosečja letošnjega leta znižala od 8,8 odstotka na 8,.r) odstotka družbenega proizvoda. Slabše kot v gospodarstvu ocenjujejo letošnje dosežke v negospodarstvu, saj je celotni prihodek večji za 45 odstotkov, porabljena sredstva pa kar za 52 odstotkov. V. Primožič Koliko in kako delamo Škofja Loka — Komite za družbeno planiranje in urejanje prostora pri izvršnem svetu SO Škofja Loka že pet let pripravlja analize izkoristka delovnega časa, zaposlovanja in vseh vrst bolezenskih izostankov. Namen analize je predvsem opozoriti na še obstoječe notranje rezerve pri izkoristku delovnega časa. Z analizo želijo opozoriti na tiste primere odsotnosti z dela, ki so najpogostejši in pa na tiste delovne organizacije, v katerih odsotnost z dela dosega najvišji odstotek. Prisotnost na delovnem mestu se je v primerjavi z letom 1982 lani izboljšala v gospodarstvu za 3,7 odstotka, v negospodarstvu pa za 2,1 odstotka. Težkih pogojev gospodarjenja se torej v gospodarstvu bolj zavedajo, kot v negospodarstvu. Izkoristek delovnega časa, ki ga delavci prebijejo na delu se je tako v gospodarstvu kot negospodarstvu lani izboljšal, vendar pa ugotavljajo, da delavci, ki niso neposredno vezani na normo oziroma na tekoči trak, še vedno niso nagrajevani po rezultatih svojega dela.'Vedno večja je težnja po uravnilovki. Neustrezno je vrednotenje kreativnega dela ter poslovnih rezultatov. Izkoriščenost sredstev za delo je v gospodarstvu zelo slaba. V organizacijah združenega dela, kjer ugotavljajo, da drage opreme ne morejo dovolj izkoristiti, bi se morali povezati s sorodnimi v občini ali zunaj nje. Pri zaposlovanju poudarjajo, da se kljub usmeritvam v tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo, kvalifikacijska struktura zaposlenih poslabšuje. Stopnja nezaposlenosti je v škofjeloški občini najnižja na Gorenjskem. V lanskem letu je bilo približno 90 ljudi brez dela. Zaskrbljujoč pa je podatek, da je bilo med nezaposlenimi več kot četrtina takšnih s poklicno šolo in skoraj pet odstotkov z visoko šolo. Bolezenski izostanki so sicer nekoliko nižji kot' v preteklih letih, kljub temu pa bo potrebno analizirati vzroke povsod tam, kjer presegajo 4 odstotke in kjer so v zadnjem letu celo večji. Pohvalno pa je, da so se zmanjšali bolezenski izostanki, katerim botrujejo nesreče pri delu. V. Primožič NA DELOVNEM MESTU Kinodvorane se praznijo Rezka Kelbič, razvodnica v kinu Center Kranj — Šestnajst let je že, odkar se je Rezka Kelbič zaposlila v Kranjskem kinu Center. Prva leta je bila čistilka, ko pa se je delu v kinu privadila, je dobila novo delovno mesto. Postala je razvodnica, biljeterka, pa tudi počistiti mora še marsikdaj. »Kakšno je delo razvodnika v kinu?« »Navadno sva v kinu dva, bilje-ter, ki trga karte in jaz. Trenutno pa delam tudi namesto biljeterja. Petnajst minut pred prvo predstavo moram biti pred dvorano, da odprem vrata. Obiskovalcem pokažem sedeže, če me prosijo ali pa vidim, da jih iščejo po dvorani. Nato zaprem vrata in do konca predfilma počakam pred vrati. Nato vrata ponovno odprem in v dvorano gredo še zamudniki. Navadno med prvo ali drugo predstavo odidem v prostore uprave in jih počistim. Večkrat pa vmes hodim po dvorani in opozarjam na red.» »Ste torej brez moči?« pri posredovanju »Je med predstavami večkrat nered?« »Obiskovalci zelo radi dajejo noge na sedeže. Zato jih pogosto opozarjam. Nekateri moja opozorila upoštevajo, veliko pa je tudi takih, ki se le posmehujejo. Nekateri se v dvorani derejo, smejijo, dajejo različne pripombe. Tudi te opozarjam. Nekajkrat sem morala zaradi prevelikih nemirov poklicati celo policijo. Ko sem nekoč obljubljala policijo, so me po predstavi fantje čakali pred dvorano, tako da sem morala oditi domov pri zadnjih vratih« »Velikokrat se da z obiskovalci tudi pametno pogovoriti. Zdi pa se mi, da največ za mir lahko narede prav obiskovalci s tem, da se med seboj opozarjajo. Večkrat beseda gledalca več pomeni kot moja.« »Kakšne filme Kranjčani najraje gledajo?« »Zdi, se mi, da je Kranjska publika najbolj čudna od vseh. Filmi, ki jih občudujejo po vsem svetu, predstave, ki so v Ljubljani na sporedu kar cel mesec, za te se navadno ne zanimajo. Zelo radi pa gledajo seksi in karate filme. Včasih je nepričakovano velik obisk pustolovskih filmov. Vendar je resnično težko vnaprej predvidevati.« »Kakšen je obisk predstav?« »Polna je zelo redko. Posebno zadnje čase je zanimanje za predstave dosti manjše, sedaj poleti pa še posebej. Je pa seveda zelo odvisno od filma, ki se vrti. Kot sem že rekla, so najbolje obiskani seksi in karate filmi.« »Kakšno je vaše delo, ko je predstava končana?« »Odprem vrata, pogledam po dvorani, če je kje veliko smeti, če je morda kdo bruhal. Nato zaprem vrata in se ponovno postavim pred vhod v dvorano. Zvečer ob desetih je navadno delavnik končan.« v. Primožič L Gradbeniške disonance: če je mešalec, cementa ni: če je samokolnic pa so roke žalostno utrujene . . loto: 1. Kokalj Sproščene, a nadzorovane cene 'Zadnje oznanilo, da bodo sprostili cene za 55 odstotkov proizvodov, je sila podobno otroškim zgodbicam o Mižku Figi. Težko bi bilo namreč po vseh dosedanjih izkušnjah verjeti, da prav tedaj, ko na zvezni ravni ugotavljajo, da je inflacija 62-odstotna, posežejo po »čudežnem« zdravilu — večji sprostitvi cen. Prvi september je vsaj na videz bliže prijemu aprilu kot zadnjemu avgustu. Pa vendar je res, le manj kot polovica cen naj bi še plula v megli samoupravnih sporazumov in državne regulative, druge cene pa naj bi bile (zelo) sproščene. Kadarkoli se je V zadnjih letih doslej uprava z vlado na čelu srečala s podatki o previsoki inflaciji, je izkoristila svojo moč in cene zamrznila. Lahi decembra se je zveznemu aparatu zazdelo, da je gospodarstvo nekoliko svobodneje zadihalo, pa mu je zanko na vratu krep-keje zategnila. Tedaj je bilo to napak, to vemo, vendar pa se je zdaj še toliko bolj čuditi isti firmi, ki ob še večji inflaciji zanko rahlja. Še zlasti je to čudno, ker je ob pomladanski »odmrznitvi« zvezna administracija vrata ledenice odprla samo v sosednjo hladilnico. Tedaj so namreč obetali', da bo 55 odstotkov cen res prostih — tako kot zdaj — potem pa so podražitve ustavili za mesec dni, si izmislili strogo tajno projekcijo, ki so se je morali vsi javno držati, od njenih časovnih in odstotkovnih omejitev naprej. Zdaj sicer spoznavajo, da je bila zamrznitev, pa tudi poznejša politika cen, zgrešena in prehajajo spet na obljube, ki so jih delili v mesecu mladosti. To protislovje pri cenah danes ni edino. Hkrati z vznesenimi obeti so vedeli povedati, da politika cen in režim ostajata enaka. Vsa zadeva naj se spremeni le tako, da bodo tisti, ki so doslej spremembe cen prijavljali osem dni po uveljavitvi, lahko zdaj pri spremembah tiščali jezik za zobmi, tisti pa, ki so doslej morali mesec dni prej napovedati podražitve, lahko o uveljavljenih cenah obveste cenovno skupnost osem dni po spremenjenih cenikih. Ples čarovnic okrog vrele cenovne kaše postaja vse bolj divji in nedoumljiv, če vemo, da novi osnutek zakona o cenah ob novem letu napoveduje sprostitev na skoraj vseh censkih frontah, ugledni predstavniki zvezne vlade pa v strahu pred trištevilčno inflacijo domala hkrati napovedujejo možnost popolne zamrznitve cen že v decembru. Zmešnjava je še bolj očitna, ko so takoj po objavi septembrskih olajšav napovedali zaostritev pri bančnih posojilih za one, ki so prekoračili censki Rub ikon. Takim, ki se censke politike, torej projekcije, ne drže, je treba ustaviti bančna posojila. Največji zagovorniki takega sistema so v južnih republikah, kjer trde, da je udarec po žepu najbolj učinkovit. Pa je tudi tukaj zadeva dokaj tartifovska; v Bosni in Hercegovini so zabeležili prekrške pri štirih delovnih organizacijah zaradi previsoke cene pšenice, v Crni gori ni primerov ustavljanja kreditov, v Makedoniji tudi ne, v Vojvodini so našli deset tovrstnih grešnikov, na Kosovu budno spremljajo položaj, raziskave imajo tudi na Hrvaškem; v ožji Srbiji so imeli 48 prijav, sedem podjetij pa je odklenkalo tudi pri posojilih. V Sloveniji je bilo 158 odločb republiške skupnosti za cene organizacijam, ki se politike cen niso držale. Ljubljanska banka pa je petim ustavila posojila. Vsa mešanica skupaj še najbolj diši po čudovitem humorju Marka Twaina, ki je v neki svoji humoreski zapisal: »Dragi gospod, bojim se, da vašega prijaznega sporočila ne razumem povsem.« Enako težko je bilo namreč razumeti sporočilo zvezne skupnosti za cene, saj smo takoj naslednji dan po objavi o večji svobodi na področju cen lahko v dnevnem časopisju prebirali o prej omenjenih strožjih ukrepih pri posojilih, ki jih predlaga zvezna vlada. Kot da bi krojaček hotel pobiti osem in ne le sedem muh na en mah, so predlagali, da bi zvezna narodna banka po petih dneh tistim po^'ovnim bankam, ki bodo svoje prestopnike pri cenah ščitile, onemogočila uporabo posojil iz primarne emisije. Tako spremenljivo vreme, ko tudi z jasnega neba vselej pričakujemo strelo, bi si v treznem gospodarstvu težko zamislili, pa naj ima to še tako zbrkljano politiko cen. Priokus bojazni, da kredite včasih kratijo samo zato, da bi jih lahko drugje dobili, pri tem verjetno ni odveč. Omejevanje posojil je na ta način bolj političen kot ekonomski ukrep, ki pa ima seveda ekonomske posledice. V gospodarstvu, kjer podjetja upravljajo le z desetino »lastnih« trajnih obratnih sredstev, vse drugo pa temelji na posojilih, taki ukrepi kajpak povečujejo inflacijo; nujno večajo tudi zaloge v členih reprodukcijske verige pred ali za tistim grešnikom, ki je prekršil pravila (od vrha!) zapovedane igre o cenah. Gospodarstvo namreč ni dvoživka, težko je zahtevati, da bodo žabe skakale na žvižg upravitelja mlakuže prav toliko visoko, kolikor bo ta tedaj zahteval. . Operativa na področju cen — o politiki verjetno zadnja leta ne bi kazalo govoriti, je resda kameleon, toda norčevanja, kakršnega so si v zadnjih dneh dovolili v naši prestolnici, ne bi kazalo odobravati, tudi zavoljo tega ne, ker se tekmovanje šaljivcev kaj lahko nadaljuje. Nasmeh, ki so nam ga ob »dnevu prosto oblikovanih cen« poklonili, je že naslednji dan izzvenel kaj malo prijateljsko. Ob nadaljnji zmešnjavi pa je vedno bolj čutiti, da naš neposredni nadzornik hlini svojo dobrohotnost in obenem že svari, še vedno skrbno skrivajoč za hrbtom knuto, s katero je prej udrihal. No, pritajeni nasmeh bo zagotovo ostal vsaj do Avguštinovega, ko bodo prišli oskrbniki in pregledali, koliko svobode je valpet svojim varovancem pustil. Prav gotovo bi bila huda lahkovernost, če bi v prosto oblikovanje 55 odstotkov cen ne podvoinili, posebej še, ker so gospodarstvu taistega goloba na strehi kazali že pred meseci, v roke pa potisnili vrabca. Prav gotovo tudi ni odveč pomislek, da je (samaritanska) usmiljenost države vedno večja in po njenem obramba pred previsoko inflacijo materinska skrb. Kako ojdipovsko pa utegne biti tako varuštvo, a so nam že večkrat pokazali; lanska ponesrečena zamrznitev cen je samo en primer v pisanem mozaiku. Janez Tušek Gospodarski vestnik O LA84. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 31. AVGUSTA DVAKRAT TEDENSKO PRI VAS — GORENJSKI POLTEDNIK GLAS PISMA BRALCEV ZAKULISJE PROSLAVE V IJUBNEM Ko boste prebrali to pismo, se boste morda prav od srca nasmejali. Morda pa boste vzkliknili: »Saj ni mogoče . . .« Pa je, pa je mogoče. 24. avgusta leta 1941 je bilo v Ljubnem ustreljenih pel talcev. V spomin na ta dan krajani vsako leto praznujejo svoj krajevni praznik. S primernim pompom seveda: s proslavo, mokro vajo gasilcev, polaganjem vencev itd. Letos je bila proslava prav na obletnico tega žalostnega dogodka — v petek 24. avgusta. Glede na to, da je ta praznik med počitnicami, je veliko težav z nastopajočimi. Elica Lamber-ger, ki je zadolžena, da organi:t ra proslavo, je prav težko našla šest recitatorjev. Še od teh pa je eden pobegnil tik pred »generalko«. Po nekajkratnih vajah je bila generalka. Vendar je bila gene ralka zelo čudna, saj se predsednik KUD Ljubno, Stanislav Ži-hert. ni niti držal programa, kije bil predviden zq proslavo. Tov. Žibert je vedno prisostvoval vajam recitatorjev in je že vmes velikokrat napisal program. In napočil je svečani trenutek! Proslava se je začela. Kot 7. točka so bile na vrsti recitacije in Urška s ciframi. Vsi skupaj smo se postavili na oder. Začeli smo mladi ne i s štirimi recitacijami, nadaljevali so pionirji OŠ Ljubno. Urška je zaigrala na citre. Potem pa . . . V programu je bilo, da naj bi recitirale še tri mladinke. Toda iz zakulisja so nas glasno in ogorčeno klicali z odra. Zaprepadeno smo odkorakali dol. Tov. Žibert in Elica sta nas v smehu spraševala, kaj smo sploh še delali na odru. Ko pa smo poi^edali, da medve sploh nisva še nič recitirali, sta začudeno pogledala in rekla: »Ja, a še ni konec?!« Najbolj od vsega, naju je čudilo to, da človek, ki je prisostvoval vsem, vajam in ki je sam napisal program, ni vedel, kdaj je konec točke. Ogorčeni sva odhiti i domov Ko sva doma povedali, da sva stali na odru kot dve manekenki in nič recitirali, so vsi v en glas vzkliknili: »Saj ni mogoče . . .« O, pa je, pa je mogoče! V KS Ljubno je pa res vse mogoče! S spoštovanjem, recitatorki Urška in Zalka Mubi iz Otoč Srečanje invalidov v Gozd Martuljku Gozd Martuljek — Pri Društvu in validov Jesenice v okviru obsežnega delovnega programa skrbijo tudi /a rekreacijsko in družabno življenje svojih članov. V soboto, 25. avgusta, so izvedli še eno zelo uspelo srečanje v Gozd Martuljku. Slabo vreme jim je ponagajalo pri izvedbi piknika v naravi, družabno srečanje v prostorih hotela Špik pa je bilo potem prav tako prijetno. V popoldanskih urah jim je potem uspelo izvesti še nekaj rekreativnih športnih tekmovanj. Pri izvedbi tega srečanja so članom društva tudi tokrat z razumevanjem priskočili na pomoč predstavniki delovnih in drugih organizacij. Med drugim so pripravili tudi srečolov z okoli 100 lepimi dobitki. Kot večkrat poudarjajo pri društvu invalidov, ta srečanja prirejajo z namenom, da njihovi člani vsaj nekajkrat na leto zapustijo enolično in včasih pusto življenje med štirimi stenami ter se sprostijo in razvedrijo. V ta namen skorajda ne zapravljajo društvenega denarja, saj vsakdo prispeva denar za kritje stroškov. Prav tako namenjajo pri društvu vso pozornost rekreativnemu oddihu in letovanju. V jesenskih mesecih imajo v programu klimatsko letovanje na otoku Rabu in zdraviliški oddih v Lendavi, načrtujejo pa tudi izlet v Pomurje in srečanje s pobratenim društvom v Murski Soboti. J. Rabič Živinorejski bal v Završnici Žirovnica — V nedeljo, 16. septembra, bo v dolini Završnice že tradicionalni Živinorejski bal, ki ga pripravlja Turistično društvo Žirovnica. Pri organizaciji Živinorejskega bala, ki je eden največjih na Gorenjskem in pomembna prireditev aktivnega Turističnega društva iz Žirovnice, sodelujejo kmetijske zadruge, kmetje, aktiv kmečkih žena na tem območju in drugi. Program prireditev je nadvse pester tudi letos pričakujejo veliko obiskovalcev. Na predvečer bo Kresna noč, v nedeljo, 16. septembra pa bo dopoldne razstava govedi in ovac z ocenjevanjem. Pozneje bodo s Stola na prireditveni prostor prignali živino in prikazali kmečka opravila. D. S. POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč (92. zapis) Čudaška ženska s sinom Krmelj, prekaljen partizanski prvoborec, sposoben vojaški poveljnik, narodni heroj, trdno na zemlji stoječ pokončni mož, je v svojih Spominih utegnil in znal napisati tudi pretresljivo, skoraj čustveno prizadeto doživetje. Prav tedaj, ko je še enkrat obiskal svojo hišo v Hotavlji . . . »se pojavi na veznem pragu starejša ženska, Neža Kisovec. Živela je v vasi, bila« pa je svojevrsten človek. Vedno je bila bolj raztresena kot pa prisebno zbrana. Živela je povsem neurejeno, skoraj bi mislil še na pr-vinsko, divje življenje. V njeni hiši ni bilo nikakršnega reda. Bilo ga ni ne pri delu, ne pri hrani, ne pri čistoči, saj metle očitno sploh poznala ni. Vsak človek je nekako prisiljen, da se podreja osnovnemu redu v življenju, da ponoči počiva, spi in si pridobiva novih moči, da nato podnevi spet lahko dela. Tega pri njej ni bilo. V vsakem nočnem času je opravljala posle bodisi v hlevu, na njivi ali okrog hiše. Kaj je bila politika, nje ni niti malo zanimalo. Živela je od danes do jutri, kakor je pač mogla in znala. V stikih z ljudmi, s sosedi sploh ni bila, saj ni trpela nikogar, nad vsakim je le vpila. Seveda so se je ljudje izogibali. No, ženska, ki se je pojavila na pragu moje hiše, prav v nerodnem Času, ko sem se sam odpravljal-in zapuščal rodni dom, je z desno roko vodila malega fantka in mi ga ponujala: ker so iz vasi že vsi odšli k partizanom, da ne bi sam ostal tu v vasi, sem ti še jaz pripeljala svojega edinega otroka. Res je še mladoleten, pa precej slabo razvit in še bolehen. A, le naj gre s teboj v partizane, ako ga seveda moreš sprejeti.« Ker je bil fantek res videti precej slaboten in povrhu še zelo mlad, sem ženski rekel, da ga ne morem sprejeti v naše vrste. Se bolj se je ženska zazrla vame, v njenih očeh sem videl, da je bila močno užaljena, ker sem ji sina odklonil. Danes moram priznati, da se mi je podoba te čudaške ženske čestokrat pojavila pred očmi. Vsakokrat sem pomislil, kako grdo napako sem storil. In sicer v času naše velike narodne preizkušnje, ko so bili prav majhni pomembni in nebogljeni veliki, odklonil za partizanskega borca človeka, ki ga je bila pripeljala sama mati. Pripeljala ga je najpreprostejša ženska, ki ni niti za Osvobodilno fronto nič vedela. Le za boj proti tujcu, Nemcu, okupatorju je vedela. Fantiča so Nemci pozneje mobilizirali. Poslan je bil na vzhodno fronto, kjer je padel. Kot mladoletniku sem mu želel ohraniti pravico do otroštva. Nemci o tem niso razmišljali . . .« Je pa to le ena od številnih človeških epizod iz dni velike poljanske vstaje ob koncu leta 1941. Pot na Pasjo ravan (Nm 1030 m) in na »obmejni« Črni vrh nad Polhovim gradcem moram odložiti na jesen — takrat je v teh gorah najlepše. V BUKOV VRH Najbrž resda le naključje — a pot v Bukov vrh in v Vinharje sem si za visoko poletje prihranil kot popotniški posladek — tako lepa sta oba ta dva kraja visoko nad desnim bregom Poljanske Sore. Pravzaprav že v območju Polhograj-skih Dolomitov pod Pasjo ravnijo. Na Logu v Poljanski dolini zavija pot čez Soro in kar brž v senčnato grapo (žalosten pogled na razpadajoči Tavčarjev dvorec Visoko mi je bil prizanešen) in po njej kar strmo navzgor. Na desni opazim zares lep Taborniški dom, na levi pa me kar precej časa spremlja obsežen kamnolom dolomita — gradiva za makadamsko podlago nove uranske ceste od Gorenje vasi do Loke. Po kakih treh kilometrih se pot le vzpne iz gozdnate sence v sončne se-nožeti, tja k Bukovcu in Mežnarju, kmetijama v vznožju Svete Sobote. No, od tu, z višine Nm 800 m, je le še dober streljaj strme poti do cerkve na vrhu. Tu pa se mi odpre naravno, košen razgled na vse strani. QJ Triglava je viden! Tudi p< Sorsko polje s Kamniškimi sn« v ozadju ničesar ne zakriva. S' pa je tembolj razviden (in j# pogled v bližnjo okolico: saj sc in samotne kmetije kot na d... v Tavčarjevo Zalo in uranov dišče pri Todražu nese oko' Ozemlje Bukovega vrha orti ta Hotaveljščica na zahodni stf Sopotnica ali »Sovpot« na w Na vsem tem valovitem svetu tresene samotne domačije - J menih, po terasah, v bregeh) da je živinoreja tod moči toliko je senožeti in travnik; zdaj so zorele slastne hribov*; nje — hrustalke, tudi lipa c najvišjem cvetu. Vse je opoji telo v julijski vročici. Bukov vrh (skupno s Kovski hom) je bil precej pozno Brižinski škofje so tod v 12.—W letju naseljevali slovenske Km svojih posesti ob Vrbskerr. , Danes živi v raztresenih k na območju Bukovega in Kc, vrha 166 stalnih prebivalce šolarji pa morajo vsak dan \ : v poljansko šolo, v višje ran« celo v Gorenjo vas. Zato so hribovski otroci tak sti in zdravi in prav nič razva , mehkužni! (CERKEV SVETE SOBOTE Na najvišji točki Bukovec — na višini Nm 832 m J nadaleč vidna romarsv kev Svete Sobote. Tako lepa, i jo zagledal s kake Gasparijevo be! Nekdanja gotska stavba ■ pozneje barokizirana, lani pai! meljito obnovljena. Seveda polt zorstvom strokovnjakov, a pomočjo vseh domačinov, k J spevali z lesom in vožnjami. \ Gradnja mrliških vežic Mojstrana — V krajevni skupnosti Dovje-Mojstrana se že nekaj časa pripravljajo na gradnjo mrliških vežic na Dovjem. Akcijo bodo pripravili v sodelovanju s krajevno skupnostjo Hrušica, kajti na Dovjem po-kopujejo tudi pokojne s Hrušice. Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice je že izdelal idejni osnutek, ki je v javni razgrni- tvi in je v prostorih obeh krajevnih skupnosti na ogled do 31. avgusta. Predračunska vrednost izgradnje vežic je 5 milijonov dinarjev. Viri zbiranja denarja so različni. Krajevna skupnost Dovje-Mojstrana bo prispevala les za gradnjo. Del denarja za mrliške vežice naj bi zbrali tudi s prostovoljnimi prispevki krajanov. D. S. Ji m* Cerkev Sv. Sobote, Bukov vrh Nm 832 m Podlogarjeva mama Spet smo izgubili eno izmed nepozabnih partizanskih mam — Podlogarjevo mamo iz partizanskega Gozda nad Golnikom. Dobra Podlogarjeva mama Angela Tišler je svoje utrujene, že nekaj let ugasle, a izjemno mehke oči zatisnila le nekaj tednov pred 91-im rojstnim dnem. Rojena je bila 2. septembra 1893 v Lomu, tudi hribovskem naselju na severni strani Kriške gore in Storžiča. Zato je že od rane mladosti morala živeti trdo življenje. Tako, s trdimi, žuljavimi rokami, a mehkega srca, je mož Janez komaj devetnajstlet-no pripeljal v Gozd, v prijazno hribovsko vasico na južnih pobočjih Kriške gore. In tu je — v dobrem in hudem — prebila dobrih 71 let, svojim v veselje, sosedom v zadovoljstvo in nato v nepopisno korist partizanom. Podlogarjeva mama je rodila osem otrok, a je eden'kmalu umrl. Družina je bila še vedno številna in čeprav sta se z možem'Janezom na različne načine trudila, da bi jo čim bolje preživljala, je bila skopa hribovska zemlja preskopa. Tako so ne le materine in očetove, temveč tudi mlade roke doraščajočih otrok že zgodaj postajale trde in žuljave. V takem življenju in ob lepi vzgoji, čemur je največ pripomogla ljubeča in uvidevna mama Angela, so tudi otroci odraščali v medsebojnem spoštovanju in ljubezni do vsega dobrega in pravičnega. Posebno še v ljubezni do staršev, do dela, resnice, pravice, do domovine in še posebno — do svobode. Taki so bili vsi v družini, taka je bila še posebno mama Angela, preizkušena že med strašno prvo svetovno vojno (1914 — 1918), preizkušena med obema vojna-" ma, ko so zlasti med malimi kmeti razsajale uničujoče gospodarske krize. In ko so nacisti okupirali naše kraje, se je Podlogarjeva mama z možem in otroci vred takoj 1941. leta postavila na stran upornikov. Dobra in mehka žena je s srcem in s čustvi dojela, da so prav partizani tisti, ki bodo, čeprav v začetku maloštevilni, ohranili obstoj slovenskega ljudstva, ki bodo — če le kdo — izbojevali svobodo, ki jim je bila tako pri srcu! Zato vse od začetka za partizane, ki so v odročnem hribovskem Gozdu dobivali nezamenljivo zatočišče, ni bilo odprto le njeno srce, temveč tudi njena, Podlogarjeva vrata. Ob njej pa so s partizani sodelovali vsi njeni člani družine: od moža Janeza do vseh sedmih otrok. Take hiše so postale in postajale kar vse v Gozdu, kjer je bilo 11 domačij z 62 prebivalci. A med njimi ni bilo ne nemčurja, ne izdajalca, ki so bili zlasti za take partizanske kraje tako usodno nevarni. Vasica Gozd je postala nepogrešljivo partizansko zavetišče, križišče in dragocen zvezni člen med partizani in ljudmi v dolini, ki pa niso mogli in smeli vedeti, kaj se dogaja v Gozdu in bližnjih hribovskih na- seljih. Gojžani so živeli vse bolj za partizane, živeli bogato, a zato tudi tvegano in nevarno življenje, ki ga je terjalo osvobodilno gibanje. Partizanske matere, med katere je sodila predvsem dobra Podlogarjeva mama, so z nami, partizani, dihale, trpele, se tudi veselile uspehov in razdajale svojo dobroto. In Podlogarjeva mama nam ni poklanjala hrane, kolikor jo je imela, temveč tudi ljubeče poglede in ohrabrujoče besede. Ni bila le mama svojih otrok, temveč smo ob srečanju z njo doživljali občutke, kot da smo se srečevali tudi z našimi mamami, ki so bile daleč kje v izgnanstvu ali kje drugod. Če rečem, da je bilo širom naše domovine še veliko podobnih partizanskih mam, moram v isti sapi zapisati, da tako dobrih, na videz tako plahih in mirnih, v resnici pa neustrašnih, prav veliko vendarle ni bilo. In prav gotovo je bila Podlogarjeva hiša z raz-dajajočo materjo v njej ena tistih, skozi katero je šlo največ partizanov. In mama je vse ljubeče sprejemala ter ni razlikovala komandanta od običajnega borca. Zanjo smo bili partizani vsi enaki. S pravo jezo pa je sovražila okupatorje ter predvsem domače izdajalce. Vsega tega v dolini niso mogli doživljati, zato tedaj tega tudi niso niogli razumeti — a tudi dajali niso toliko, kot so zvečine dajale dobre hribovske matere in oslabele domačije. Že tedaj in nikoli ne bo mogoče oceniti in razumeti, odkod so jemale in nam včasih dajale poslednji košček kruha, zadnje krompirje ali mleko. Potem so k partizanom, tako kot tudi pri sosedih, začeli odhajati njeni otroci: sin Jože, ki je padel že julija 1943; nato hčerki Pavla in Ivanka, ki ju je domači raztrganec Miha kmalu ujel in je Pavla mučno preminila v taborišču smrti; kmalu je odšel še Janko in nato še komaj 15 letni Viktor. Doma sta ob starših ostali le še dve hčerki. Mama je ob vsem tem tiho trpela in upala, da sporočila o ubitih otrocih niso prava — in s podvojeno močjo sprejemala partizane. Tak, partizanski Gozd je bil vse bolj trn v peti okupatorjev in še posebno njihovim domačim pomočnikom. In dne 7. oktobra 1944 se jim je po kratkem spopadu s partizani posrečilo, da so ga požgali. Tako je zgorel tudi Pod-logarjev dom, kar pa Gojžane in še posebno Podlogarjeve mame ni ustavilo v njihovem vsestranskem sodelovanju z osvobodili- banjem. In ko je bilo vojne konec, druge, ki preživela Podlogarjeva mama ter je svoboda, se je mama spet vrnila v ljubljJ požgano vasico. Obnovili so jo in spet! svoje trdo, a pošteno življenje. Vasic*!1 povsem dograjena, vendar Podlogane, ma ni tožila. In kot da jo je trpljenje utt še bolj oplemenitilo, je — ljubljena in>. vana — dočakala visoko starost. Hva, vse! Življenje, ki je včasih tako kruto,)*! tem primeru kruto s hčerko Nežko, otrokom Podlogarjeve mame. Igra naril prinesla Nežki smrt natanko na dantxy njene mame. Svoje izmučene oči je 9. avgusta, le pol ure pred maminim u| slovesom iz domače hiše. Nežka je bila rojena 1918. leta in je a" di, neozdravljivi bolezni, ki je od nje \. la veliko bolečin, umrla stara torej 66 fel Tudi zanjo velja veliko tega, karjti nega o mami. Z mamo je bila prav ona! ki je ostala doma in vsakodnevno sodel« partizani. Pa naj bo to z borci GorenjsU Kokrškega odreda ali s političnimi delu' terenu. Skozi njeno reko je šlo veliko^ veliko hrane in oblačil, veliko pošte. Bili ha, a vztrajna in tako kot mama nev.s partizanska pomočnica, ki so ji bili hm tje in sestre. Nesebično je razdajala yg je premogla — in poleg tega veliko dob\ lje. Čeravno so sovražniki in predvsem-či izkoreninjenci slutili ali celo vedeli, tudi ona člen v nevidni verigi borcev n boditev, se jim je vedno nekako izognila ko živa dočakala osvoboditev.. Ostala je doma, na domu Podlogane mačije, ki je bila, tako kot druge. pv Spet je bilo treba veliko znoja in žuljev postavili streho nad glavo, da sb nanovo veli. Z nekdanjim partizanom Vevano: ustvarila tudi družino, zdaj pa je ni w\ če in presenetljivo hitro je odšla za man\l| gelo in zdaj skupaj počivata na krišket pališču. Tudi njej hvala za vse tisto, kar jo vala k osvoboditvi in k boljšemu ter mi mu življenju nas vseh! Ivan ^ ETEK, 31. AVGUSTA 1984 KULTURA 5. STRAN GLAS Veliko zanimanje za Triglavsko muzejsko zbirko Mojstrana — Številni planinci in tudi drugi obiskovalci se v Mojstrani Lzelo radi ustavijo v nekdanji Jozel-inovi hiši, kjer je od začetka letošnjega avgusta odprta Triglavska muzejska zbirka. Doslej sije številne fotografije, eksponate in najrazličnejši material o zgodovini planinstva na tem območju ogledalo že več kot tisoč obiskovalcev, domačih in tujih planincev ter drugih ljubiteljev gora. jV knjigi podpisov obiskovalcev je moč najti številne pohvalne besede o zbirki ter o prizadevnosti domačih planinskih delavcev, ki so opravili \i zares obsežno delo. Zbirka bo do I konca septembra odprta vsak dan od rX 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Po jv' zaključku poletne sezone bo odprta ^if občasno, predvsem v dogovoru z več-A jimi skupinami planincev in izletni-y||kov. V prihodnjem letu pričakujejo tudi večji obisk šolskih skupin, zato bodo zbirko predvidoma odprli že v maju, čez poletno sezono pa bo odprta tako kot letos. Sedaj je ogled zbirke še brezplačen, vsakdo lahko da le prostovoljne prispevke. Vsakdo lahko kupi tudi planinske vodiče, razglednice in značke. J. Rabič Planinski motivi v salonu Dolika 10 , H- i v* J h. 4 Jesenice — V likovnem salonu Dolika na Jesenicah se tudi v letošnjih poletnih mesecih vrstijo zanimive in raznovrstne razstave. V teh dneh so na ogled likovna dela udeležencev slikarskih kolonij Vršič 1983 in 1984 ter Vrata 1984. Pri izvedbi teh kolonij in razstav gre za svojevrstno sodelovanje likovnikov in planincev. Člani planinskih društev, s tem razširjajo delovanje na področje kulture. Za likovnike pomeni udeležba na kolonijah razširjanje slikarskega in splošnega obzorja, umetniško ustvarjanje na terenu in v naravnem KULTURNI KOLEDAR JESENICE - Minuli petek, 24. avgusta, so v likovnem salonu DOLIK na Jesenicah s krajšim kulturnim programom odprli razstavo slik udeležencev planinskih slikarskih kolonij Vršič 1983 in Vrata 1984. Planinsko slikarsko kolonijo sta organizirala planinsko društvo Jesenice in Dovje-Mojstrana. Razstava bo odprta do 5. septembra. RADOVUICA - V avli Skup ščine občine Radovljica je do 3. septembra odprta razstava tapiserij in makramejev Angele Pozderac-Mlakarjeve. KRANJ — V galeriji v Mestni hiši v Kranju bo drevi ob 19. uri otvoritev razstave akademske slikarke Stanislave Sluga-Podob-ske. ŠKOFJA LOKA - V galeriji na loškem gradu v Škofji Loki bo drevi ob 18. urj otvoritev razstave likovnih del članov Likovne skupine Dolik z Jesenic. Tržič — V galeriji Kurnikove hiše bodo v soboto, 1. septembra ob 10. uri odprli razstavo likovnih del, ki so nastala na Ex-temporu 84. Ob tej priložnosti bo dramski igralec Polde Bibič recitiral pesmi ljudskega pesnika Vojteha Kurnika. Stražišče — Ptsali smo že & otroški prireditvi Živ-žav, ki jo že nekaj let zapored uspešno organizirajo Stražišani. Pri najavi datuma prireditve je prišlo do napake. ŽIV-ŽA V bo v soboto, S. septembra ob 9. uri na prireditvenem prostoru pod Šnmrjetno goro in ne v nedeljo, kot je bilo prvotno napisano. V torek je bilo v Stražišču zelo živahno, saj je pod vodstvom Vladimirja Rosa in Andreja Šifrerja potekala avdicija za ZIV-ŽAV. Zbralo se je kar nekaj mladih pevk, pevcev in plesalk, ki jih bomo lahko videli na tej otroški prireditvi. (BT) Foto: 1. Kokalj okolju. Planinsko društvo Jesenice je leta 1970 na pobudo takratnega tajnika Stanka Ravnika organiziralo na Vršiču prvo slikarsko kolonijo. K sodelovanju so povabili likovno skupino Dolik z namenom, da bi razširjali planinsko slikarstvo, ki ima bogato tradicijo iz preteklih desetletij. Prva skupina slikarjev-1 jubiteljev planin je odšla na Vršič, k sodelovanju pa so takrat povabili tudi znanega slikarja-krajinarja Ljuba Ravnikarja. Poleg njega so bili udeleženci prve kolonije France Kreuzer, Janko Korošec, Pavel Lužnik, Tone Toma-zin in Tine Markež. Jeseniški planinci in likovniki so takrat zaorali ledino. V naslednjih letih so začeli kolonije organizirati tudi drugi, poleg jeseniških Dolikovcev pa so začeli prihajati še drugi likovni umetniki. V organizaciji jeseniških planincev je na Vršiču zvrstilo 14 kolonij, udeležilo pa se jih je 46 slikarjev iz vse Slovenije. K tej kulturni akciji so se leta 1980 pridružili člani Planinskega društva Dovje-Mojstrana, ki so doslej v Vratih organizirali pet kolonij, udeležilo pa se jih je 24 slikarjev. Občasno kolonije organizira tudi Hotelsko-turistična delovna organizacija Gorenj ka Jesenice in sicer v Podkorenu. Jeseniški likovni klub Dolik od leta 1974 organizira kolonije za svoje člane vsako leto v drugem kraju. S pestrimi in raznolikimi planinskimi motivi - se v salonu Dolika predstavljajo udeleženci slikarskih kolonij Vršič 1983, 1984: Peter Adamič, Rudolf Arh, Danica Bem-Gala, Milojka Bozovičar, Nika Hafner, Leon Koporc, Helca Krasnik, France Kreuzer, Ernest Krnaič, Pavel Lužnik, Ferdo Maver, Anita Napret, Stane Oblak, Mirna Pavlovec, Franjo Smolej, Tone Tomazin, Jože Trpin in Daniel Tujdina ter udeleženci slikarske kolonije Vrata 1984: Ivanka Ar-zenšek, France Berce, Nika Hafner, Leon Koporc, Helca Krasnik, France Kreuzer, Ferdo Maver, Franjo Smolej, Vida Stembihar, Ernest Špiler, Tone Tomazin in Marjan Židanek. Razstava bo odprta do 5. septem- bra. J. Rabič Gledališče Tone Čufar Jesenice V novi sezoni dve krstni uprizoritvi Jesenice — Poletje se bliža koncu in pred nami je nova gledališka sezona, za katero gledališče Tone Ču-fer ponuja pisan repertoar. Ljubitelji gledališča si bodo lahko ogledali tri predstave gostujočih gledaliških skupin: predstavo Prešernovega gledališča iz Kranja, Šentjakobskega gledališča Ljubljana ter komorno gledališko delo s poklicnimi izvajal- DNEVI UGODNEGA NAKUPA ŽIVILA samo 5. in 6. septembra PC KLANC «SP ZLATO POLJE «SP JESENICE PC PLANINA • PC VOD. STOLP • PC RADOVLJICA SP LABORE »PC CERKLJE »SP CENTER 1-BLED POPUST 30-40% na proizvajalčeve cene JATA Zalog ETA Kamnik KRAŠ Zagreb PODRAVKA Koprivnica K0LINSKA KZ Metlika NEOPLANTA Novi Sad 10 kom. čajna jajca paprika-cela rdeča pesa UNION Ljubljana pivo ležak grand 0,33 I- 6 kom florida sendvič vodka Trojka rum domači soft mix kranjska juha kis za vlaganje metliška črnina domača salama mesni zajtrk 720 gr 720 gr 0,50 I 350 gr 1/1 1/1 kom. 55 gr 3/1 t/l kg 185, 78, J5. 210 gr 152, f17 181 89.75 /din 136,50 54»" 47,-31,15 212,58 66,50 190.28 139.23 21,84 25.05 116.50 82.32 620.75 64.48 PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP ci. Domača igralska skupina bo predstavila v režiji Andreja Hienga kriminalno komedijo o treh največjih svetovnih fizikih-Dtirrenmattove Fizike, Suhadolčanovo mladinsko komedijo Figole Fagole v režiji Vere Smukavec. Krstno uprizoritev na slovenskem odru bo doživela monodrama Branka Hofmana Mož brez obraza,, ki bo slonela izključno na igralski interpretaciji Slave Maroše-vič. Decembra se obeta ogled monodrame Balbine Battelino-Baranovi-čeve Germaine in pes v režiji Vesne Arhar. Poleg tega si bodo ljubitelji gledaliških predstav lahko ogledali še Brechtovo Malomeščansko svatbo, Prešernov Krst pri Savici, tragično pesnitev, ki bo prvič uprizorjena na odru, režiser je Miran Kenda. Na sporedu imajo tudi delo, ki ga ni potrebno obširneje predstavljati — to je komedija Davida Garricka, Andreja Smoleta Varh v režiji Vere Smukavec. V spored so uvrstili še uprizoritve iz preteklih sezon: Sluga dveh gospodov, Podlaga zakonske sreče, Rendez-vous, Kraljična Haris, Intervju in otroško predstavo Obtoženi volk. Svoje delo bodo poskušali obogatiti še z drugimi gledališkimi oblikami. Vsakih štirinajst dni od sredine oktobra do sredine aprila, v decembru pa vsako nedeljo dopoldne, se bodo vrstile otroške matineje. Pripravljajo tudi vrsto literarnih in pesniških večerov od starejše do sodobne slovenske in tuje poezije ter proze. Z novo sezono pa se jeseniški gle-dališčniki želijo spopasti tudi z gledališko obliko, ki bi jo lahko imenovali potujoče gledališče. V poletnem času se namreč želijo preleviti v novodobne komedijante, kakršne poznamo iz časov commedie dell'arte. V sezoni 198.4/85 si boste na Jesenicah torej lahko ogledali osem gledaliških predstav. V gledališču so se odločili za uvedbo dveh novih abonmajev: abomna premierski (premiere bodo praviloma ob sobotah) in abonma upokojenci (zanje so rezervirani ponedeljki). Vpisovanje abonmaja bo v pisarni gledališča Tone Čufar vsak dan od 3. do 21. septembra od 10. do 12. ure in od 16. do 17. ure. Cene abonmajev niso pretirane, saj bo treba za abonma premierski odšteti 650 in 570 din, za abonma individualni in kolektivi 550 in 480, in za abonma za upokojence 450 in 390 din. T. Bilbija Predsednik Zveze Slovenskih organizacij Koroške Felis Weiser (drugi z desne) je med drugim dejal, da o očitni rasti enotnosti koroških Slovencev priča tudi dejstvo, da protislovenske organizacije na Koroškem pri svojih akcijah že skoraj desetletje ne dosegajo več tiste večine glasov, ki bi delovanje koroških Slovencev za ohranitev samobitnosti praktično popolnoma izničevala. Tabor narodnosti na Peršmanovi domačiji Solidarnost — veliko upanje za bodočnost Mnogi bi zamejske Slovence radi videli le kot občasno nastopajoče folklorne skupine — Tabor odslej vsako leto — Bogata in zanimiva izmenjava izkušenj Minulo nedeljo se je na Peršmanovi domačiji, partizanskem spomeniku nacističnega nasilja nad slovenskimi domoljubi nad Železno Kaplo, končal štiridnevni Tabor narodnosti, ki ga je letos organizirala Zveza slovenske mladine na Koroškem. Udeležile so se ga mladinske delegacije zamejcev iz Italije, Avstrije, Madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji ter delegacije obmejnih gorenjskih občin, Mestne konference ZSM Ljubljana in RK ZSMS. Udeležence sta prvi dan srečanja pozdravila predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Felix Wieser in tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Franc Vedenig, ki sta navzoče v krajših razgovorih seznanila tudi z dejavnostjo samih organizacij in s trenutnim političnim položajem na Koroškem. V naslednjih dneh so Tabor obiskali . še predsednik Socialistične mladine Avstrije Kari Gusenbauer in predsednik Socialistične mladine Koroške Peter Kaiser, predsednik Zvezne konference ZSMJ Goran Radman ter eden vodilnih predstavnikov Alternativne liste Koroške in njen kandidat v volitvah za Deželni zbor, Mirko Kert. Prva zamisel za takšne oblike srečanj mladincev, ki živijo na območju Avstrije in Italije oz. pripadajo slovenskim narodnostnim skupnostim v Italiji in Avstriji ter narodnostnim skupnostim Italijanov in Madžarov, ki živijo na območju Slovenije, se je porodila pred štirimi leti v Pliberku. Lansko leto se je tako prvič zgodilo, da je bil tak tabor v Kopru tudi organiziran. Celotna zamisel srečanja je bila v začetku morda kvalitetno nekoliko slabša. Že letošnje, drugo srečanje je večino začetniških krčev uspešno prebrodilo. Tabor je letos trajal štiri dni. Že pri pripravah se je izkazalo, da obstaja kopica vprašanj, ki živo in neposredno zadevajo v srž problematike zamejstva in njegovega življa in jih morajo mladi spoznati, se z njimi sprijazniti ter jih znati uporabiti tudi pri svojem vsakodnevnem delu. Organizatorji so tako za letos skušali kot tematiko tabora zbrati resnično aktualno, v marsičem specifično problematiko koroškega zamejstva, ki se odraža v odpravi dvojezičnega šolstva, deželno zborskih volitvah in celotnem trenutnem protimanjšin-skem vzdušju na Koroškem. Brez dvoma pa jim je ob tem uspelo predstaviti tudi določen del njihove, slovenske samobitnosti, ki so jo na ekonomskem področju začeli izgrajevati šele v zadnjih petih, šestih letih. Udeleženci srečanja so se lahko seznanili z močnimi komponentami vse bclj demokratičnega mišljenja med mladino, ki sta ga nazorno predstavila oba predsednika Socialistične stranke mladih v Avstriji oz. na Koroškem. Tabor naj bi postal tradicionalna oblika izmenjave izkušenj in mnenj. Kot tak bo odslej vsako leto. Praksa namreč kaže, da se na področju vprašanj, ki zadevajo manjšine in narodnostne skupnosti in njihove pripadnike, v enem letu porodi toliko novih spoznanj, teženj in aktualnih problemov, da jih taka oblika srečanja z izmenjavo mnenj lahko vsaj približno osvetli. Hkrati pomenijo rezultati koristno in vsestransko vzpodbudo za nadaljnje delo. Sredstva javnega obveščanja so pri tem obveščanju namreč vendarle premalo. Kot se je izkazalo tudi tokrat, je za dosego takih rezultatov potrebno vzpostaviti čim več prist-nejših, neposrednih in stalnih medsebojnih stikov. Slednji so po mnenju tokratnih organizatorjev tabora še najbolj koristni za izgrajevanje samobitnosti zamejskih Slovencev, ki se že kaže v določeni meri — na Koroškem z odpiranjem delovnih mest za Slovence ter nenazadnje tudi z ustanavljanjem mešanih podjetij. Organizacija tabora bo v prihodnje predana v roke treh ali štirih držav, katerih delegacije na taboru sodelujejo. Zelo pomembno pri tem je, da pomembnost in nujnost organizacije takih srečanj razumejo tudi v matični domovini. K uspešni organizaciji letošnjega tabora so prispevale delovne organizacije kranjske Save in Ljubljanskih mlekarn ter Tekstilindusa in Gorenjskega sejma iz Kranja, pa tudi Tovarna celuloze Obir iz Železne Kaple ter Posojilnici iz Železne Ka-ple in Pliberka. Tekst in foto: Boris Bogataj Peršmanova domačija v dolini Lepene nad Železno Kaplo je v zadnjih dveh letih postala eno osrednjih žarišč akcijske dejavnosti mladih koroških Slovencev. 57845^ 67 GLAS6 STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, KINO, NOVO V KINU PETEK, 31. AVGUSTA Igj, zakaj je žafran tako drag Žafran je doma na Orientu. Omenjajo ga že najstarejše indijske listine. V »Visoki pesmi« stare "zaveze mu Salomon poje slavo hkrati s kolmežem, aloo, cimetom, kadilorn in miro. Na veliko goje žafran v Španiji in Franciji. Manjši nasadi so v Avstriji, južni Nemčiji in v Italiji. Zdravilni deli rastline so tri brazdo. Za 1 kg prvovrstnih ža-tranovih brazd je treba 150.000 do 200.000 cvetov. Nabirajo jih jeseni, ko so cvetovi docela odprti. Brazde s koncem pestiča potrgajo iz cvetov in jih na žimnatih sitih nad tlečim ogljem ali nad vročim pepelom posuše, /afra-nove brazde kupimo v lekarni, vendar jih ne pustimo v papirni vrečki, temveč jih takoj spravimo v temen kozarec, ki se dobro zapira. Brazde vsebujejo zelo zapletena biološka zdravila: nekaj vrst karotina, med temi rumeno, v vodi in alkoholu topno barvilo krocin, nadalje likopin, eterična olja, grozdni sladkor in voskasto maščobo ter še malo poznan alkaloid. Žefran so že od nekdaj toliko nonarejali kakor nobene druge zdravilne zeli. Že v starem veku so poznali navodila, kako s po-kuhanim moštom in minijem dati žafranu večjo težo. Leta 1305 so morali skladiščni nadzorniki v Piši priseči — posebna prisega za žafran: v nemških mostih so v srednjem veku uveljavili stroge zakone in nadzorstvo, da bi zajezili ponarejanje, ki se je okrog lota 1440 tako razpaslo, da so za ponaredbe zdravil in dišavnih rastlin uvedli celo smrtno kazen. V Nemčiji in Švici so jo tudi izvajali. Ponarejevalce so žive sežigali; neko žensko, ki je pri ponarejanju pomagala, so pa živo zakopali. Kasneje so kazenske določbe omilili pa so se zadovoljili s tem, da so zločincem iztaknili oči. Vse to je imelo za posledico, da je prihajalo vedno več žafrana iz Orienta in da so se španski nasadi povečali na 12.000 ha; tako je ponarejevalcem odzvonilo. Kako vemo, da je žafran res pravi? Nekaj žafranOvih brazd damo v mlačno vodo. Če ostanejo brazde, potem ko so se napele, trobaste ali lijaste, imamo opravka s pravim žafranom. sploh uporablja r hladen riž kot solata 200 g riža, 1 žlica olja, sol, 100 g majoneze, 1/8 1 paradižnikovega soka, drobnjak, rdeča redkvica, šunka ali tuna. Na olju prepražimo riž. Ko ostekleni, ga zalijemo ž dvojno količino vrele vode (riž zmerimo v posodi), solimo in kuhamo v pokriti posodi 20 minut. Kuhan riž ohladimo, mu primešamo majonezo, paradižnikov sok in drobnjak. Med riž lahko zmešamo npr. na lističe narezano rdečo redkev ali šunko ali tuno iz konzerve ipd. rdeča riževa solata 200 g riža, sveža rdeča paprika, 500 g kuhanega ali pečenega piščančjega mesa, 1 zrel čvrst paradižnik, 1 trdo kuhano jajce, pehtran ali bazilika Za solatno omako potrebujemo: olje, kis, gorčico, sol in poper Papriko popečemo, olupimo in narežemo na majhne rezance. Paradižnik narežemo na kolesca, trdo kuhana jajca na krhlje, meso na rezine. Riž skuhamo, tako da je v sredini še trd, ga odcedimo in zabelimo s solatno omako ter potresemo s sesekljanimi dišavnicami. Na plitev steklen servisni krožnik damo plast paprike in piščančjega mesa. Po vrhu kopasto naložimo riževo solato in jo prekrijemo z rezinami paradižnika. Paradižnik naj prekriva riž kot strešniki. Na vrhu v krogu naložimo krhlje trdo kuhanega jajca. In zakaj žafran? Žafran lahko omamlja, pomirja bolečine in krče kot opij in se uspešno uporablja pri oslovskem kašlju, krčevitem kašlju in napetem trebuhu zaradi plinov. Žafran učinkuje uspavalno, pomirja želodčne in trebušne krče in pospeši porod, če ga vzamejo v majhnih količinah. Nosečnicam, ki so dalj časa uživale žafran proti bolečinam, so se rodili otroci z rumeno kožo. Žafranov sirup je dober za otroke pri oslovskem kašlju, bolečih vetrovih in težavah z zobmi. Zunanje ga uporabljamo pri zlati žili. Za čaj vzamemo 6 do 10 brazd na 1 skodelico kot preliv. Spijemo 1 do 2 skodelici nesladkanega čaja po požirkih na dan. Tinkture zaužijemo 10 do 15 kapljic. Količine ne smemo prekoračiti, ker je v večjih količinah žafran škodljiv. Srce prične razbijati, dobimo glavobol, postanemo omotični, zgubimo tek, nastopi smejavi krč, bruhanje, omamljenost in osrednje živčevje ohromi. Močan žafranov čaj usmrti psa brez bolečin. Pes postane brezbrižen in nenadoma pogine. Iz starih zeliščarskih knjig: Prav malo žafrana dajejo v mleko, da bi pomirili otroke, posebno, če imajo črevesne krče. Žafran zmešajo v mleko in polagajo obkladke na vnete in utrujene oči. Žafran pomaga zoper strupe in okužbe ter je dober pri zlatenici. Žafran z beljakom in rumenjakom zmešan in kot obkladek omili vnetje in bolečine pri tvorih. Uporabljajo ga ženske, ki bi uredile mesečno perilo. Pri krčih ali oslovskem kašlju pomešajo 1/2 grama žafranove-ga praška s skodelico čaja iz sladkega janeža in uživajo po čajnih žličkah ob napadih. Žafran namakajo v žganju in vtirajo, da bi okrepili živce in srce. Na rane ga dajejo, da bi ustavili krvavitev in zoper bolečine. Vsekakor pa se žafran uporablja največ v deželah, kjer ga pridelujejo, pri nas pa smo nanj skoraj pozabili. Le izrek je še ostal, da je kakšna stvar »draga kakor žafran«. kako odpraviti neugodne posledice dolge vožnje?\ )aljšo vožnjo na dopust običajno zaključimo — upamo, da ob prihodu na zaželjen: cilj — nerazpolože-' ni, /.biti, nervozni, z glavobolom. Nismo sposobni trezno postaviti šotora ali brez krega znositi prtljago v sobo. Našo nejevoljo še najbolj čutijo nič krivi otroci, če so le preveč živi in glasni. Kako doseči, da bomo prišli na cilj bolj vedri, manj zdelani? Pri vsaki daljši vožnji, bi se rnorali držati nekaterih pravil, na katera avto šole in avto moto društva premalo pripravijo bodoče voznike in svoje člane. Predvsem moramo začeti vožnjo spočiti in zdravi. Ne odhajaj-mo na dopust po napornem dnevu ali sredi noči. Potovanje zgodaj zjutraj in v prvi polovici dopoldneva in zvečer je ugodnejše od vožnje po sončni pripeki od desetih dopoldne do petih popoldne. Izogibajmo se kolon, če je le mogoče, zato bomo poiskali obvoznice in včasih tudi nekoliko daljše pa manj obremenjene ceste. Vsako uro do poldrugo uro se bomo ustavili v senci, avto ohladili in prezračili, sami pa se bomo sprehodili, pote-lovadili, pregledali, če je s prtljago in prikolico vse v redu. Za žejo bomo popili osvežilno pijačo. Kadilci bodo zadostili svoji razvadi. (V avtomobilu naj ne kadijo, ker monoksid zmanjšuje sposobnost za vožnjo). Večjih obrokov hrane vozniku ne priporočamo. ker .se nas poloti ugodna zaspanost zar prepolnega želodca. Posebej, moramo pozorni do počutja dojenčka ali malega« ka. Običajno sedi ali leži nekje zadaj, preznojen in sitem. Otrok sodi na zadnji1 dež, dojenček v posebej nameščeno kos^* kjer je najbolj varen. Otrok potrebuje >> poletno vožnjo več tekočin kot odrasli,*1! kar moramo poskrbeti že pred odhodoir. pot. Pomembnost prave kave je pretiran^11,| se nanjo zaspani voznik ne sme preveč } J našati. Isto velja za kajenje tobaka, ki laj? deluje prav nasprotno, kot kadilec pričaj Ce se boste odločili kljub draginji n tovanje, ki bo daljše kot 300 kilometrov, nirajte opoldanski odmor za obrok počitek, igro za razvedrilo — med tem paT. največja vročina popustila in sveži boste v daljevali potovanje. Ni naključje, da je težkih pro/ zdomr državljani. Za njimi je že dolg ,il- i H' na slovenskih cestah toliko tnih nesreč, ki jih povzroče zdomci in tj* li je že dolga pot in nepo spane noči, pred njimi pa cilj, ki ga ;e,J čimprej doseči. To nam naj bo kot opozorj^ i In še nekaj! Na uro se izloči iz telesa v kaj manj kot dve desetinki promila alkoji1 la. Če ste dan pred vožnjo popili liter vma koncentracija alkohola v krvi več ko; q promila. Več deset ur bo torej trajalo, da ^ bo ves alkohol izločil iz krvi in boste 9?j sposobni za normalno vožnjo. Zato upoi^ vajte dober nasvet: ves dan pred daljšo njo ne pijte nobenih alkoholnih pijač! I dr. Tone KOŠIR "V za osvežitev Mlečna mešanica s sadjem Mleko mora biti zelo ohlajeno. Pijače pripravimo z mešalnikom. Garniramo jih s stepeno smetano. Potrebujemo 1/2 1 mleka, sladkorja po okusu in poljubno sadje (1 banana ali 1/41 pomarančnega soka ali 2 dl češpljevega soka ali 1 dl stlačenih jagod). Mlečna mešanica s kavo in jajci 7 dl močne mrzle- kave, 3 jajca, 1/2 1 ledenomrzlega mleka, 6 jedilnih žlic smetane, sladkorja po okusu, malo soli. Vse skupaj dobro premešamo v mešalniku. V vsak kozarec dodamo nekaj ledeno mrzlega sifona, da dobimo peno. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Mercator @ KAMNIK DELIKATESNE NAMAZE s hrenom. gorčico in papriko priporočamo k mesnim jedem in jedem na žaru. Naprodaj so v vseh živilskih trgovinah v 370 mililitrskih kozarčkih. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Teorija in praksa — Mamica, kaj je to teorija in kaj je praksa? — Hm, hm. No, poslušaj: kadar zvečer tvoj oče odhaja za pol ure od doma, je to teorija. Ko pa se po polnoči vrača, je to praksa. Ogoljufan — Ni pošteno, da si me tako opeharil. Rekel si, da bom imel s planine lep razgled po okolici. — No, kaj ga nimaš? — Ne, prav tako sem kratkoviden kakor v dolini. Odložen izpit — Torej si na šoferskem izpitu padel zaradi križišč? — Nisem padel, samo odložili so mi izpit. — Odložili, do kdaj? — Do takrat, ko bodo povsod nadvozi. Vesten bolnik — Ali se vaš mož drži1 navodil, ki sem mu jih dal? je vprašal zdravnik bolnikovo ženo. — Ja, tablete jemlje zjutraj in zvečer, kot ste naročili. Z vinom je pa že za dva meseca naprej. ce vas zanima Največje epidemije razsajale v letih 134) 1351, ko je črna smrt ^ ga na vsem svetu pom^ 75 milijonov ljudi. ' Največja okna na & , ima Institut za indu$; in tehnologijo v Dolga so 218 in visokj metrov. Največji mesojedci svetu so prebivalci l. ja, -kjer zaužije vsak prečno 309 gramov ( dnevno. Najmanj mes mesnih proizvodov pcV. jo prebivalci Sri Lankf poprečno po 0,45gr dne!. Za najdaljšo reko mi tu in celinsko in celinsko plovno velja Amazonka v 1 Ameriki s svojo dolžino 6400 km. NjenJ rečje meri 7,18 mik kvadratnih kilom^ Morske ladje lahko plo po njej do Iquitosa v R ju. To mesto je "od Atf ske obale oddali 3700 km — po rečni po? Najvišji televizijski I na svetu (zidana zgra« ne samo jeklen jambo> 541 m visoki televizi ■ stolp v Torontu v Kan* Drugi največji televi: stolp je v Moskvi in \ 537 m visoko. J NOVO V KINU Italijanski film HČERKA DŽUNGLE pripoveduje o deklici Evi, ki je edina preživela letalsko nesrečo. Pristala je v džungli, kjer je tudi odraščala med živalmi, ki žive v džungli. Po dolgih letih življenja, katerega se je navadila, se slučajno srečata Eva in mlad raziskovalec. Znanstveno fantastični film BI ADE RUNNER — IZTREBLJEVALE'C je ameriški film z zelo dobrimi zapleti v žanru znanstvene fantastike. Pripoveduje o dogodkih v vesoljski ladji imenovani Neksus 6, katero so napadli roboti, posadko uničili, vesoljsko ladjo pa odpeljali nazaj na zemljo. Policija je tako angažirala najsposobnejšega rokostrelca, kateremu je prišla na pomoč po naključju neka ženska. Ta ženska pa je bila prav tako robot. Vanjo se je zelo zaljubil, nekajkrat mu je rešila življenje. Močne pesti znanega boksarja, ki se je nehal ukvarjati s športom in kapitana brez ladje golo naključje zanese v pristanišče Livorno. Tu pade v roke bandi gangsterjev. Boksarjeve nepremagljive pesti odločajo o pravilih igre. Igra se nadaljuje brez problemov. KINO KRANJ CENTER - 31. avgusta; franc. barv. krim. drama BANKIRKA ob 16. in 18. uri, jugosl. barv. film POSLADKANA VODICA ob 20. uri, 1. septembra; franc. barv. krim. drama BANK1RKA ob 16. in 18. uri, slov. barv. film VESELO GOSTOVANJE ob 20. uri, premiera ital. barv. akcij, filma BOMBARDER ob 22. uri, 2. septembra; amer. barv. fant. film GALAKTIKA — VESOUSKA POSTAJA ob 10. uri, franc. barv. krim. drama BANKIRKA ob 15. in 17. uri, slov. barv. film NOBENO SONCE ob 19. uri, premiera amer. barv. filma BLADE RVNNER — IZTREBUE-VALEC ob 21. uri, 3. septembra; ital. barv. film BOMBARDER ob 16. in 18. uri, jugosl. barv. film V ŽRELU ŽIVLJENJA ob 20. uri, 4. septembra; ital. barv. akcij, film BOMBARDER ob 16. in 18. uri, jugosl. barv. film BALKANSKI ŠPIJON ob 20. uri, 5. septembra; ital. barv. akcij, film BOMBARDER ob 16. in 18. uri, jugosl. barv. film LETA ODLOČITVE ob 20. uri, 6. septembra; amer. barv. film BI.ADE RUNNER - IZTREBL.IEVALEC ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ - 31. avgusta; nem. barv. fant. film PUSTOLOVŠČINE BARONA MUNCHHA USENA ob 16., 18. in 20. uri, 1. septembra; amer. barv. fant. film GALAKTIKA - VESOUSKA POSTAJA ob 16. uri, ital. barv. erot. film TAXI GIRL ob 18. in 20. uri, 2. septembra; amer. barv. pust. film JAGUAR ob 14. in 18. uri, franc. barv. erot. komedija MLADOST — NOROST ob 16. uri, premiera Hal. barv. filma HČERKA DŽUNGLE ob 20. uri, 3. in 4. septembra ital. barv. pust. film HČERKA DŽUNGLE ob 16., 18. in 20. uri, 5. in 6. septembra; hongk. barv. film GVERILCI ob 16. 18. in 20. uri TRŽIČ — 1. septembra; ital. barv. film ZA PEST DOLARJEV ob 16. uri, amer. barv. komedija SMEŠNE STRANI ZGODOVINE ob 18. in 20. uri, 2. septembra; nem. barv. film PUSTOLOVŠČINE BARONA MUNCHHAUSENA ob 15. uri, amer. barv. komedija SMEŠNE STRANL ZGODOVINE ob 17. in 19. uri, premiera ital. barv. akcij, filma BOMBARDER ob 21. uri, 3. septembra; amer. barv. film GALAKTIKA - VESOUSKA POSTAJA ob 18. in 20. uri. 4. septembra; franc. barv. krim. drama BANKIRKA ob 18. in 20. uri, 5. septembra; amer. barv. akcij, film NEW YORK 1997 ob 18. in 20. uri, 6. septembra; amer. barv. pust. film JAGUAR ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM — 1. septembra; amer. barv. akcij, film NINJA MAŠČEVALEC ob 16. in 18. uri, nem. barv. erot. komedija ZGODNJA ZRELOST ob 20. uri, premiera amer. barv. film BLADE RUNNER — IZ-TREBUEVALEC ob 22. uri, 2. septembra; amer. barv. akcij, film NINJA MAŠČEVALEC ob 15. in 17. uri, ital. barv. erot. komedija TAXI GIRL ob 19. uri, premiera amer. barv. filma NOČNI JASTREBI ob 21. uri, 3. in 4. septembra; amer. barv. film TARZAN ob 18. in 20. uri, 5. septembra; amer. barv. film UUBEZENSKI PARI ob 18. in 20. uri, 6. septembra; amer. barv. film NEW YORK 1997 ob 18. in 20. uri DUPLICA — 1. septembra; amer. barv. pust. film JAGUAR ob 20. uri, 2. septembra; amer. barv. pust. film TARZAN ob 15. in 17. uri, nem. barv. erot. komedija ZGODNJA ZRELOST ob 19. uri, 5. septembra; franc. barv. erot. komedija MlA-DOST — NOROST ob 20. uri, 6. septembra; ital. barv. pust. film BOMBARDER ob 20. uri. JESENICE RADIO - 31. avgusta; ka- nad. barv. erot. film NOČI STRIPTEASA ob 17.. in 19. uri, ital. barv. akcij, film BOMBARDER ob 21. uri, 1. septembra; hongk. barv. film GVERILCI ob 17. in 19. uri, 2. septembra; amer. barv. film NEW YORK 1997 ob 16. uri, angl. barv. komedija VEDOŽEUNA RITA ob 18. in 20. uri, 3. septembra; amer. barv. film NEW YORK 1997 ob 17. in 19. uri, 4. septembra; angl. barv. film VEDOŽEUNA RITA ob 17. in 19. uri 5. septembra; ital. barv. film HČERKA DŽUNGLE ob 17. in 19. uri. JESENICE PLAVŽ - 31. avgusta; hongk. barv. film GVERILCI ob 18. in 20. uri, 1. septembra; hongk. bam film GVERILCI ob 17. in 19. uri, 2. septembra; amer. barv. akcij, film NEW YORK 1997 ob 16. uri, 3. septembra; amer. barv. film JAGUAR ob 18. in 20. uri, 4. septembra: ital. barv. erot. komedija TAX1 GIRL ob 18. in 20. uri, 6. septembra; ital. barv. film HČERKA DŽUNGLE ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA — 31. avgusta; - amer. barv. film GALAKTIKA - VESOUSKA POSTAJA ob 18. uri, l.septem- \ bra; amer. barv. krim. film N'OČ\: STREBI ob 20. uri, 4. septembra; a J barv. film BLADE RUNER — IZTREBlI VALEČ ob 20. uri. DOVJE — 2. septembra; franc. bt\ komedija NOROSTI GOSPE ELODll k 20. uri, 6. septembra; franc. bari' K BANKIRKA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA - 31. avgust franc. barv. film ŠOK ob 18.30, 1. ■ 2. septembra; amer. drama GENERAC 84 ob 18.30 in 20.30, 4. in 5. septemb* ital. barv. film OMAR MAŠČEVAl}\ 18. in 20. uri, 6. septembra; amer. m film DVOJNI AZIL ob 20. uri POUANE — 31. avgusta; franc ŽIVI OGENJ ob 21. uri, 2. septembra amer. film SKRIVNOSTNA MOČ ob amer. film D\'(V\, MfMI h v< ? uri, 4. septembra; AZIL ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE — 31. a amer. drama GENERACIJA 84 ob & 1. septembra; franc. film ŽIVI OGFV 20.30, 2. septembra; fran. film ŠOK 1 18.30 in 20.30, 5. septembra; angl. n: SKRIVNOSTNA MOČ ob 20. uri RADOVUICA - 1. septembra; ; barv. film SOMRAK ob 18. uri, amer.V film FANTJE IZ MAKSOVEGA BARaI 20. uri, 2. septembra; amer. ban: W PRINC MAŠČEVALEC ob 18. un. ;i.„y,' barv. film SOMRAK ob 20. uri, 3. sepiwk bra; amer. barv. film FANTJE IZ AfAKStf VEGA BARA ob 20. uri, 4. septembri amer. barv. film PRINC MAŠČEVAl.h^ 20. uri, 5. septembra; slov. barv. film n ob 20. uri, 6. septembra; amer. ban: hl\ SALON ZA MASAŽO ob 20. uri BLED — 1. septembra; nem. bar KRVNI BRATJE ob 18. uri, amer bc\ komed. TOOTSIE ob 20. uri, 2. septembt, amer. barv. film TOOTSIE ob IS. \) amer. barv. film JAZ SEM POROTA iM uri, 3. septembra; jugosl. barv. film X MRAK ob 20. uri, 4. septembra; ban-, film FANTJE IZ MAKSOVEGA M RA ob 20. uri, 5. septembra; amer. bi\ film PRINC MAŠČEV/iLEC ob 6. septembra; slov. barv. film EVA uri 1 BOHINJ — 1. septembra; amer film JAZ SEM POROTA ob 20. un, lm tembra; nem. barv. film KRVNI 11R.V. ob 18. in 20. uri, 6. septembra; amer. kN film PRINC MAŠČEVALEC ob 20. un : I^PETEKJI. AVGUSTA 1984 TELEVIZIJA, RADIO, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA TELEVIZIJSKI SPORED 'i M ml SOBOTA, 1. 9. 15.40-22.40 Teletekst RTV Ljubljana - 15.55 Poročila -16.00 Ciciban, dober dan: Morski zakladi 16.15 Je-klenec. otroška serija TV Zagreb - 16.55 Zgodbe iz N'eprieave, otroška serija TV Beograd - 17.05 Modrost telesa: Pokvarljivo blago, angleška dokumentarna serija - 17.55 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka - 18.45 Čudeži narave: Skrivnostni svet opic, kanadska poljudnoznanstvena serija - 20.00 Močnejši od mafije, ameriški »lm - 21.45 Zrcalo tedna -22.05 V družbi z Jadranko Stojaković, zabavnoglasbe-na oddaja TV Sarajevo -22.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.45 Test - 17.00 Mednarodni rokometni TV turnir prvakov »Doboj 84 - Metalo-Plastika: Steaua (Bukarešta), prenos (slov. kom.) v °dmoru ... - 18.20 Festival otroka Šibenik 84: Otroška Plesna skupina iz Highlan-da (Škotska) - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Shod doma -glasbena oddaja - 20.30 Zimovanje na Mallorci, feljton - 21.15 Poročila - 21.20 Športna sobota - 21.45 Cer-vantes, španska nadaljevanka - 22.40 Poezija (do 23.15) TV' Zagreb I. program Poletno popoldne - 14.15 Moj pes King, japonski otroški film - 15.00 Zabava vas »Bonney M« ... - 15.45 Reka Krka, potopisna reportaža - 16.15 Sedem TV dni - 16.45 Poročila - 15.50 TV koledar - 17.00 Medna rodni rokometni TV turnir prvakov »Doboj 84« Metalo-Plastika : Steaua (Bukarešta), prenos - 18.15 Mali koncert - 18.30 Prisrčno vaši, dokumentarna oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Kdo čuva trgovino, ameriški film - 21.30 TV dnevnik -21.45 Za konec tedna NEDELJA, 2. 9. 9 25 Poročila - 9.30 Živ Žav, (Arc*ka matineja - 10.15 Tr-n°v grad, madžarska otroka serija - ponovitev -10-50 J. Austem: Prevzetnost in pristranost, angleška nadaljevanka - 1145 "25, napoved tedenskega sporeda - 12.00 Kmetijska °ddaja - 13.00 Poročila - 16.00 Mostovi - 16.30 Poročila - 16.35 Ob jubileju zbora »Mostarske kiše«, zabavno-glasbena oddaja TV Sarajevo - 17.30 Buldogi in češnje, češkoslovaški film - 20.00 Ž. Senečič - E. Tomičič: Gabrijel, nadaljevanka - 21.05 Portret: Janez Vipotnik -21.35 Reportaža z nogometne tekme Vardar : Crvena zvezda - 22.05 Športni pregled - 22.35 Poročila Oddajniki II. TV mreže:- 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA - 16.55 Test - 17.10 Mednarodni rokometni turnir prvakov »Doboj 84« - finale, prenos - v odmoru Premor - 18.25 Odprtje razstave »Starodavne kitajske kulture« - posnetek - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Mesta: Toronto, kanadska dokumentarna oddaja - 20.50 Poročila - 21.00 Pričevanja, sovjetski film TV Zagreb I. program: 10.50 Poročila - 11.00 Otroška oddaja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Glasbeni tobogan - 14.30 Jack Hol-born, mladinska nadaljevanka - 15.25 Glasbeno popoldne — Zborovske slovesnosti - 16.10 Pustolovščine Toma Sawerya, ameriški film - 17.25 Odprtje razstave »Starodavna kitajska kultura« v Zagrebu, prenos - 18.15 Glasbena oddaja -18.45 Risanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gabrijel,,TV nadaljevanka - ,21.05 Potovanja: Slike iz Slavonije -21.35 Reportaža z nogometne tekme Vardar : CZ 22.05 Športni pregled - 22.35 TV dnevnik PONEDELJEK, 3. 9. 17.20 Poročila - 17.25 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija TV Beograd - 17.55 Varčevanje - 18.15 Spekter, izobraževalni oddaji - 18.25 Podravski obzornik - 18.40 Pet minut za rekreacijo -18.45 Vam - oddaja za mlade - 20.00 Predrag Golubo-vič: Pregon, 1. del drame TV Novi Sad - 20.55 Studio 2 - 21.55 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mrežef 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Zgodbe Bosan-sko-hercegovskih pisateljev - 18.00 Pripovedke narodov in narodnosti - 18.15 Srbija brez nepismenih v 1985, izobraževalna serija -18.45 Glasbeni album -19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Raziskovanja - 20.50 Zagrebška panorama - 21.10 Dinastija, ameriška nadaljevanka 22.10 Zabavnoglasbena oddaja - ponovitev TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Po ročila - 17.45 Zgodbe Bosan-sko-hercegovskih pisateljev - 18.00 Pripovedke na rodov in narodnosti - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Vam - oddaja za mladino -19.30 TV dnevnik - 20.00 J. Popovski: Zdaj pa imaš, mi-ster Flips, TV igra - 21.15 Izbrani trenutek - 21.20 Argumenti, zunanjepolitična oddaja - 21.50 En avtor, en film - 22.10 TV dnevnik TOREK, 4. 9. 17.35 Poročila - 17.40 Jekle-nec, otroška serija TV Zagreb - 17.55 Koprska srečanja: Otroške folklorne skupine - 2. del - 18.25 Severno-primorski obzornik - 18.40 Pisani svet: Prva ljubezen -19.10 Risanka - 20.00 A. J. Cronin: Citadela, angleška nadaljevanka - 20.55 Aktualno: Pretiravanje ah stvarnost?- 21.40 TVdnevnik II-2L55 Iz koncertnih dvoran: - R. Schumann: Koncert za klavir in orkester-F. Liszt: Ples palčkov IV ie-,SL" 1725 TV dnevni - 17.45 Kdor hoče, ta 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Gledalec urednik, zabavnoglasbena oddaja - 1930 TV dnevnik - 20.00 Top lista nadreahstov - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Spomini-Vis - baza in trdnjava Jugoslavije, 2. del dokumentarne oddaje - 21.35 Zagrebška panorama-21.50 Iz koncertnih dvoran: Osorski glasbeni večeri TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17 40 Poročila - 17 45 Kdor hoče, ta l^r6' °tr,0Ška oddaja -18.15 TV koledar - 18.25 notranji RADIJSKI SPORED POHOTA, 1. septembra Prvi program 4 30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05, Pionirski ted-n;k - Počitniško popotovanje od strani do strani -10.25-11.30 Dopoldne ob •ahki glasbi - 12.10-14.00 ^•aši poslušalci čestitajo in Pozdravljajo - 14.05 Glasbena panorama - 16.00 Vrtiljak - 17.OO Studio ob 17.00 -politični magazin -katlica > 1 dbo -Mladi .im 20.00-23.00 Oddaja za Slovence p- svetu - 23.05 Literarni nokturno - Luis B. Honvvana: Nhinguitimo -23.15 Od tod do polnoči -00 05-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 2. septembra Prvi program 5.00-8.00'Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.20 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 17.50 Zabavna radijska igra -19.45 Glasbene razglednice - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 3- septembra Prvi program 430-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni pro-~lsmi marksizma - 8.25 Rlngaraja - 8.40 Pesmice na Potepu - 9.05 Z glasbo v do- ber dan - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate? -11.35 S pesmijo po Ju" w!a-viji - 12.10 Veliki • orkestri - 12.3° nasveti - J" 17.00 Stud' . ba - 18.25' .v . w 19.35 Lahko u otroci -19.45 Minute 2 ansamblom Gorenjci - 20.00 Pop barometer - 21.05 Glasba velikanov - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 4. septembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Mladi koncertant - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.40 Po domače -13.50 Mehurčki - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -glasba - 18.00 Sotočja -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.06 Radijska igra - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 5. septembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Izbor v sredo - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -glasba - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.30 S knjižnega trga -20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Marcel Štefančič - 20.35 Minute s slovenskimi interpreti 21.05 Gaetano Donizetti: Odlomki iz opere »Favorita« - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program ČEThTEK, 6. septembra Prvi program 4.30-8.09 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za Višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce-9.05 Z glasbo v dober ?fL" servirano za -11.05 Ah poznate? - 11 35 Naše pesmi in plesi - 12 10 Znane melodije - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Za mlade radovedneže -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ol <0 - glasba - 18.00 Ra-dioteKa - .18.30 Z lepimi melodijami Fritza Kreislerja -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21 05 Literarni večer - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PETEK, 7. septembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 10.05 Rezervirano za . .. - 11.05 Ali poznate - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti -14.05 »Po Rameaujevih skladbah . . .« - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 -glasba - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela - Borbene in revolucionarne pesmi drugih dežel - 18.15 Gremo v kino - 20.00 Na krilih petja -21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba 22.30-24.00 Iz glasbene skri nje - 00.05-4.30 Nočni program - glasba Kronika občine Osijek 18.45 Gledalec - urednik -19.30 TV'dnevnik - 20.00 Signali, notranjepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota -20.55 Filmi Alfreda Hitch-cocka: Ožigosana, ameriški film - 22.35 TV dnevnik SREDA, 5. 9. 18.05 Poročila - 18.10 Cici ban, dober dan: Kako raste ciciban - 18.25 Gorenjski obzornik - 18.45 Mozaik kratkega filma - Demagog, jugoslovanski film, Neverjetna zgodba (Pot k sosedu), jugoslovanski film, Dan, ko sem prenehal kaditi, jugoslovanski film, En dan življenja, jugoslovanski film - 20.00 Film tedna: Zadeva Paradine, ameriški film - 21.45 TV dnevnik II -21.55 Omizje Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Najdaljši dan v letu, danska otroška drama - 18.15 Pravica do življenja, izobraževalna oddaja 18.45 Prijatelji glasbe -19.30 TV dnevnik - 20.00 Estradna sreda: Mo-Bo trend - 21.05 Zagrebška panorama - 21.20 Dnevi kosovske glasbe TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Najdaljši dan v letu, danska otroška igra - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Karlovac 18.45 Prijatelji glasbe 19.30 TV dnevnik- 20.00 Fil-moskop - »Variola Vera«, jugoslovanski film - 22.30 TV dnevnik ČETRTEK, 6. 9. 17.35 Poročila - 17.40 Tra-pollo HH 33: Aprilski larifa-ri, mladinska nadaljevanka (ČB) - 18.25 Zasavski obzor nik 18.40 Čas, ki živi: V partizanski zasedi - 20.00 TV dnevnik - 21.05 Martin Luther, vzhodnonemška nadaljevanka - 22.35 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 15.20 Test - 15.35 TV dnev nik - 15.55 Zajec s petimi nogami, otroška serija 16.25 PJ v nogometu Željez ničar : Radnički, prenos 18.15 TV Mozaik, oddaja o znanosti - 18.45 Portreti glasbenikov - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Umetniški večer - Italijanska drama narodnega gledališča Ivan Zaje z Reke: Charleveva teta - 21.55 Zagrebška panorama TV Zagreb I. program: 15.40 Videostrani - 15.50 Poročila - 15.55 Zajec s petimi nogami - 16.25 PJ v nogometu - Željezničar : Radnički - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Potreti glasbenikov - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Politični magazin - 21.05 Gledališče v hiši, humoristična serija -22.00 TV dnevnik PETEK, 7. 9. 17.20 Poročila - 17.25 Jazz na ekranu: Villem Breuker Kollektief - 17.55 Trnov grad, madžarska otroška nadaljevanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Trdnjavi Jajce in Bo-bovac, izobraževalni oddaji 00 Kondorjev let: Ocean, iščava in redek zrak, angi Turčija se je k\p gradnje javnega [k, omrežja, saj iitffc 50 milijoni preb p reč j u le dva te|, ključka na sto ■ številni manj^. b| brez telefonske stavljeno je obso."i kom šestih, sedi) pridobili pol milii[ lefonskih priključ" TTE je skupaj f vstopiti v javni I stem in dobili se ravni novega turšl skega omrežja.S« so podpisali pogJ vi in postavitviy elektronskih fefcfi tral. Zgradba turške to\\ delnic. Tovarna, i površinskih metrm i zaposlili še najnm* širjenju proizvodn rom. Vzgoja za obrambo in življenje \ Približno 260 mladincev in mladink z Gorenjske, ki ne obisk^1 srednjih šol, se uri na Pokljuki v obrambnozaščitnih veščinajii strokovnem pouku pester program dejavnosti za prosti čas'1 mladih zadovoljna w Zgodil«, I Rudno polje — Po širnem pokljuškem gozdu okrog Rud-nega polja so v torkovem dopoldnevu odmevali poki pušk. Na cesti, malo naprej od tamkajšnje vojašnice, nas je ustavil mladenič v sivozeleni uniformi. Stražil je prihod k bližnjemu strelišču, od koder so se slišali streli. Na jasah ob cesti je bilo moč opaziti množico mladih, ki so se po skupinah urili v ravnan'u z orožjem. »Dobrodošli v mladinskem odredu Gorenjske,« nas je tic nutek zatem sprejel rezervni starešina Janez Vari, ki poveljuje vsem zbranim v letošnjem taboru nu Pokljuki. Nato je pojasnil: -»Tukaj poteka obrambno-zaščit no usposabljanje za približno 260 mla- Komandant mladinskega odreda (iorenjske Jane/ I url Zoran Klemenu, moralnopolitiČM boru IŽA V PETEK, 31. AVGUSTA 1984 g STRAN O LA8 ivsak Osel se ]c začel lani, ko je ika »0 *a -nu iso lik e . le: leti ih dn bo •for la pošta poskusno naroči-telefonskih central tipa 500 A v vrednosti 1,5 mi-dolarjev, kar pomeni č novih telefonskih pri-ov. Dobavljene in vklju-r promet so bile v dobre a Dobro opravljeno delo M prineslo naročilo za 130 telefonskih central v )sti 8 milijonov dolarjev, pomenilo 85 tisoč novih iskih priključkov. Pri-Vfcje leto si obetajo posel v tuposti 10 do 12 milijonov J rjev. Cilj, ki ga zasledujejo i 150 tisoč telefonskih pri-jV -kov na leto. J spošen prodor v javni tele-\ ki sistem je seveda plod i> tega prizadevanja delav-J Telematike, Iskra Com-^♦ce in TTE. Iskra je imela v ^merjav. z drugimi svetovni-i irmami prednost, saj ima rega domačega partnerja, saterim je pravočasno opu-I gole kupoprodajne odno- I J jih zamenjala za sodelo-\ e. Druge znane svetovne \ P so predolgo vztrajale II r pri preprostih kupopro-^ lih odnosih. \ "odaja zapletenih izdelkov ^ 50 računalniško krmiljene ; i fonske centrale mora seve-temeljiti na vzajemnem so-, pij vanju, saj ne gre za golo : ra->°- temveč za prenos K »ja, tehnologije. Tako to-i'|rha TTK danes že skcraj v Jfi; ti obvlada Iskrin proizvod-I \program zasebnih telefonij central, naslednji korak •j ^ razvoj in prenos licence ■$j-Jpe telefonske centrale. V % dni sta Iskra in TTE izde->Y prototipno telefonsko cento- Jo vključila v promet in :0f>ila uporabno dovoljenje, » i ima Iskra 31,25 odstotkov b 400 ljudi, ima kar 16 tisoč \Wa, kar pomeni, da bi lahko vT^rugače povedano, da pri qr°d° imeli zadreg s prosto- PETKOV PORTRET Vzdušje v tovarni je delovno, že prvi pogled pove, da imajo delo dobro organizirano. Zanimivo je, da so med zaposlenimi \ glavnem mladi ljudje, kar HO odstotkov pa je žensk. Zapletenih izdelkov kot so telefonske centrale seveda ni moč izvažati kot potrošno blago, gole kupoprodajne odnose mora zamenjati sodelovanje, prenos znanja, tehnologije. Iskra ima v turški tovarni TTE dobrega partnerja, ki je odločilno prispeval k njenemu prodoru na turško tržišče. kar je bilo pogoj naročila turške pošte. Na turškem tržišču pa se poraja zahteva po še sodobnejši tehnologiji. Zato Iskra skupaj s TTE že snuje nove programsko razvojne cilje, katerih uresničitev bo nov tehnološki korak, brez katerega bo ogrožen nadaljnji izvoz v Turčijo. Tuje znanje krepko obogatijo z domaćim Dve desetletji v Iskri teče proizvodnja telefonskih sistemov in vseskozi so zasledovali cilj, da v tuje, kupljeno znanje spletejo z veliko domačega, svojega znanja, vsled česar so neodvisni pri trženju v izvozu. Ko so pred štirinajstimi leti začeli osvajati proizvodnjo velikih telefonskih central, je bil to za njihove razvojne zmogljivosti prevelik podvig. Pri belgijski firmi BTM so kupili licenco za proizvodnjo telefonskih central tipa Metaconta. Vendar k temu niso pristopili pasivno, temveč so centrale razvijali in že nekaj let po nakupu licence je Iskra izdelala telefonsko centralo Metaconta 10 C, ki je postala pomembna sestavina njenega proizvodnega programa. Z lastnimi razvojnimi napori in s sodelovanjem ljubljanske Elektro fakultete so razvili lastno telefonsko centralo EPABX 300, ki so jo kasneje razvili v telefonsko centralo Iskra 500 A. Prav tako so razvili družino elektronskih EPABX central, sedaj pa uvajajo v proizvodnjo tudi družino central Iskra 2000 — zasebnih telefonskih central za posebna omrežja z zmogljivostjo nekaj tisoč priključkov. Telematika je letos z belgijsko firmo BTM podpisala licenčno pogodbo za osvajanje telefonskih sistemov 12/40. To so najnovejši digitalni sistemi, namenjeni za velike javne telefonske sisteme. Nova, velika spodbuda za oplemenitenje tujega z domačim znanjem. Ob koncu velja še povedati, da je Iskra na turškem tržišču vse bolj prisotna tudi z drugimi proizvodnimi programi. Podobno kot je Telematiki uspelo prodreti v posodobitev turške pošte, se Avtomatiki odpira posel pri posodobitvi turške železnice. M. Volčjak » z Gorenjske, ki ne obisku-» srednjih šol. Danes ima-» na sporedu že drugo ostro eljanje z vojaško puško. njim ponavljajo po eno-i.iz vseh občin znanja in popke, ki so potrebni za iz-Ibo te zahtevne vojaške na- Lllladi, med njimi je pribli-Ji polovica deklet, so na a|dnern polju že od 18. avgu- | in bodo tod ostali do 4. sep-obra. Letos se prvič usposa anja udeležujejo fantje in deta iz vseh gorenjskih ob-£ Zato skupno urjenje ude-pcev, ki so rojeni 1968. le-i namenjeno le pridobiva-prednješolskega znanja iz a obrambe in zaščite, am-tudi medsebojnemu spominju, organiziranju kole-lega dela in življenja ter nju prijateljskih vezi. izvedbo strokovnega poki v prek 100 urah zajema U^vno teorijo o našem siste-jHSLO in družbene samoza-l\m *f'r Prayicah in dolžno-I ■ občanov pri obrambi do-Mnne pa praktične postopke |H*avnanju vojaka z orožjem ^y boju, Skrbi 20 rezervnih »■?*kih starešin iz vseh go-jftskih občin in prav toliko gpiandirjev oddelkov, ki slu- žijo vojaški rok v kranjski gar-niziji. Referenti za mladinska vprašanja iz posameznih občinskih konferenc ZSMS na Gorenjskem vodijo popoldanske aktivnosti; v programu je več kot 50 ur družbenopolitične, kulturnozabavne, športne in rekreativne dejavnosti med 18-dnevnim bivanjem na Pokljuki. Pogovori z udeleženci »Kljub razdelitvi dolžnosti,« je naglasil rezervni starešina iz Kranja Vine Bešter, ki vodi eno od mladinskih enot, »vsak starešina spremlja svoje varovance prek celega dne. Ni samo učitelj, ampak zamenjuje tudi starše, ki znajo prisluhni- Ivanka Lorenčič Prostovoljno krvodajalstvo je velika humana vrednota naših ljudi, krvodajalcev, ki se vsako leto v velikem številu odzovejo akcijam, ki jih organizira Zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane in občinski odbori Rdečega križa. Na Jesenicah že dolgo let skrbi za organizacijo akcij Rdečega križa Ivanka Lorenčič, ki je z dušo in srcem aktivistka Rdečega križa, obenem z ostalimi aktivisti in aktivistkami na terenu. Ivanka veliko razmišlja o krvodajalstvu in akcijah, pobudah in spodbudah. Veliko ve in si nenehno prizadeva, da bi čimveč ljudi spoznalo vrednost in humano poslanstvo prostovoljnega darovanja krvi. »Časi se spreminjajo,« pravi Ivanka, »lani smo praznovali trideset let prostovoljnega krvodajalstva pri nas. Prej je bilo dajanje krvi na takšen ali drugačen način še plačano, tudi s kartami ali nakaznicami. Vendar pa zavest naših krvodajalcev nikdar ni usahnila, vedno so se zadovoljivo odzvali akcijam. Moram pa priznati, da smo bili aktivisti pred letošnjo akcijo kar nekako v skrbeh, če bo prišlo toliko ljudi kot minula leta in darovalo toliko krvi kolikor jo potrebuje jeseniška bolnica. Dnevno smo vedno beležili okoli 300 ljudi na dan in veseli smo, da je bilo tako tudi letos. Prve dni je bil obisk zadovoljiv, posebno železarjev, ki so vedno na prvem mestu. Ko statistično ugotavljamo in analiziramo obisk, je očitno, da je največ krvodajalcev mladih, po kvalifikacijski strukturi pa veliko z visokošolsko in srednjo izobrazbo. Žal nam je le, da po nekaterih delovnih organizacijah izven železarne odziv ni tolikšen, ljudje so očitno še vedno premalo seznanjeni ali motivirani. V življenju je že tako, da se še kako zavedaš pomena najžlahtnejše in v življenju najpomembnejše tekočine, krvi, tedaj, ko jo sam prejemaš in nujno potrebuješ. Nešteto je primerov med krvodajalci, ki so sami potrebovali kri in so postali zvesti krvodajalci. Drugi spet se globoko zavedajo, koliko je V streljanju z vojaško puško so gorenjski mladinei in mladinke dosegli dobre rezultate Mladi so z zanimanjem opazovali ogledno streljanje s pehotno oborožitvijo, ki so ga opravili rezervni vojaški starešine ti hotenjem in težavam svojih mladoletnikov. Od načina njegovega predavanja in obnašanja je odvisen uspeh pri delu. Praktični pouk skušam zato prežeti z duhom igre m tekmovanja, medsebojne odnose pa oplemenititi s tovarištvom. Doslej ni bilo v enoti nikakršnih problemov.« Vinetova tovariša Mitja Ko-zamernik in Vojko Šiler iz Kranja sta dodala, da je tak način usposabljanja koristen tako za mladince kot za stare- šine. Med usposabljanjem^ ki je povečini praktično, mladi pridobijo več znanja in veščin kot v šoli, rezervni starešine pa si ob vodenju mladinskih enot nabirajo izkušnje za delo v vojaških enotah. »Prednost skupnega usposabljanja mladih je,« je obrazložil rezervni starešina Zoran Klemenčič, zadolžen za moral-no-politično delo v taboru, »da ob obrambnem urjenju daje možnost za vzgojo v načinih življenja mladine. Udeležence nesreč pri delu in na cesti in koliko je ponesrečenih, ki bi umrli, če ne bi bilo humanega odnosa do sočloveka. Zame je sleherni človek, ki odda kri prostovoljno, tisti dan prav posebne vrste človek, saj je daroval del sebe, del lastne krvi, da je lahko še tisti trenutek rešil sočloveka. Obveznost aktivistov Rdečega križa bo se naprej ostala ta, da bodo z vsemi sred-' stvi in na vse možne načine spodbujali prostovoljno krvodajalstvo, budili vest in zavest med ljudmi. Če bi prišlo do tega, da bi morali bolniki ali ponesrečeni po bolnicah kri plačevati, potem je takoj jasno, v kakšnih težavah se bodo znašli tisti, ki so revnejši, tisti, ki kri vsak dan potrebujejo zaradi svoje neozdravljive ali trajne bolezni.« D. Sedej privabljamo k ogledu strokovnih in razvedrilnih filmov, poslušanju predavanj o različnih družbenih problemih v zvezi z mladino, spremljanju TV-dnevnika in časopisnih informacij, vodenju sestankov o delu in problemih v enotah po mladinskih aktivih, prirejanju športnih tekmovanj in organiziranju drugih dejavnosti. Danes imamo na sporedu pohod do spomenika na Goreljku, kjer se bodo seznanili s tamkajšnjimi dogodki iz NOB, jutri nas obiščejo predstavniki vseh gorenjskih občin, pred koncem pa bomo pripravili kulturni nastop ob tabornem ognju.« Pripovedi starešin so v svojih izjavah potrdili nekateri izmed mladincev; mnogi so seveda hoteli kaj povedati in se nastaviti pred fotoreporterjev aparat, vendar vsej množici, žal, ni bilo moč ustreči. Sonja Horvat iz Zabreznice, ki se v taboru odlično počuti, je priznala, da se je v njem kar dosti naučila; všeč ji je dobro desetarjevo ravnanje z njimi, pa tudi strogega reda se je kmalu privadila. Bolj so nad strogostjo starešin potožili Sandi Kajb, Mišo Kaltak in Robert Jenko iz Škofje Loke, ki so kljub kakšnemu kazenskemu dežurstvu zadovoljni s potekom usposabljanja, le športnih tekmovanj bi si želeli še več. Franci Rajtar z Brezij je sicer majhen po rasti, a strahu ne pozna; tudi streljanja se ni bal, samo zadel ni najbolje; tega se bo gotovo naučil, kot je zatrdil, pri vojakih. Dana Praprotnik iz Tržiča je menila, da tudi dekletom ne škodi znanje vojaških veščin; kot je še zaupala, se ji je na začetku tožilo po domu, sedaj pa ji v prijetni družbi ni več dolgčas. Mladi iz vse Gorenjske so na Pokljuki postali trden kolektiv. Zato bo ločitev ob skorajšnjem odhodu domov za mnoge tudi neprijetna. Toda ostali jim bodo lepi spomini — vse težave so pač vedno hitro pozabljene — in trajna prijateljstva. Besedilo: S. Saje Slike: F. Perdan GLAS 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Pred začetkom tekme na polnem stadionu r Kranju. Kranjski Triglav se je dostojno, pred polnim stadionom, poslovil od pokalnega nogometnega tekmovanja Partizan zmagal brez naprezanja 4:0 Pred 6000 gledalci so gole za Partizan zabili Popović, Matice dvakrat in Dimitrijević — Med gledalci predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner k/ralci Triglava so bili, v prvem del G. &inik. Kranj — Nogometaši kranjskega Triglava, zmagovalci jugoslovanskega nogometnega pokala za Slovenijo, so se v sredo dostojno poslovili od tega tekmovanja. Z uvrstitvijo med 32 najboljših jugoslovanskih moštev v tem tekmovanju so dosegli svoj največji uspeh in zanj jim velja ponovno čestitati! V sredo so Kranjčani gostili nogometaša beograjskega Partizana, ki igrajo v letošnjem državnem nogometnem prvenstvu odlično. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bo Triglavu tudi v tej tekmi uspelo presenečenje. Partizan je glad ko zmagal s 4:0, vendar so Kranjčani na trenutke igrali s preveliko mero spoštovanja do velikega nasprotnika. Kljub temu so igrali dobro in se pred polnim stadionom poslovili od tekmovanja. Sedaj ostaja glavna njihova na- Namizni teriis Radovljica gostila najboljše Radovljica — Naši najboljši igralci namiznega t' so bili pretekli teden v Radovljk. skupnih intenzivnih pripravah. Igralci klubov iz drugih republik so se že vrnili domov, v Radovljici pa so ostali le še najboljši slovenski igralci. Predvidoma bodo leti ostali v Radovljici do jutri. Celotne radovljiške priprave vodi profesor Mirko Jan-škovec iz Kranja, predsednik komisije za vrhunski namizni tenis pri Namiz-noteniški zvezi Jugoslavije. Bivanje v Radovljici je bilo namenjeno predvsem temeljitim kondicijskim pripravam, čeprav tudi igre niso zanemarili. Razen Surbeka, Kaliniča in Ka-rakaševiča so bili zbrani vsi najboljši. Odigrali so nekaj srečanj z Nizozemci, ki so vadili skupaj z našimi, nekajkrat pa so bili gostje zahodnonemškega na-miznoteniškega prvaka Saarbruecke-na, ki se je mudil na pripravah na Bledu. Ženska državna reprezentanca je bila v Radovljici kompletna, vključno z najboljšima Batiničevo in Perkuči-novo. Na republiških pripravah, ki so sedaj v Radovljici, sodeluje tudi novi trener Olimpije iz Ljubljane, nekdanji odlični igralec Edo Vecko. Naši so posebno veseli, ker z njimi vadijo igralci poljskega kluba iz Gliwic, ki ima v svojih vrstah tri državne reprezentante. Poljska ekipa ima « seboj tudi najsodobnejše tehnične pripomočke in ti pridejo pri pripravah našim prav. U igre, enakovreden nasprotnik. Foto: loga dobra igra v slovenski nogometni ligi. Takšnega nogometnega vzdušja, kakršno je vladalo v sredo v Kranju, še ni bilo. Navadili smo se praznih tribun. Redke izjeme so tekmovanja, na katere pride 1000 ljudi. Tokrat pa se je na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju zbralo kar 6000 ljudi. Med obiskovalci srečanja je bil tudi predsednik skupščine ŠRS Vinko Hafner. Pred začetkom srečanja, brez večjih problemov ga je sodil Matovinovič z Reke, so predstavniki Nogometnega kluba Triglav izročili igralcem Partizana šopke in spominsko darilo, kranjski nogometaši pa so prejeli kolajne za zmago v slovenskem delu tekmovanja za pokal maršala Tita. Igralci Partizana, ki sta jih vodila trener Nenad Bje-kovič in nekdanji igralec Momčilo Vu-kotič, so bili navdušeni nad sprejemom v Kranju. Nastopili so v najboljši postavi, ki je v nedeljo tako odlično igrala v srečanju s Hajdukom. Partizan je zmagal brez posebnega naprezanja, kar je bilo tudi pričakovati. Dva zadetka za Partizan je dosegel Mance, po enega pa Dimitrijević in Po-povič. Za Triglav so igrali Peteh, Gros, Do-ljak, Tkalec, Jakara, Vigec, Eržen, Be-lančič, Pavlin, Radosavljevič, Česen, Grubič in Lotrič. Za Partizan pa so nastopili Omerovič, Marjanovič, Rojevič, Ješič, Kaličanin, Radanović, Popović, Varga, Mance, Dimitrijević, Klinčarski in Dževaš. -jk ŠPORTNE PRIREDITVE Tekmovanje'invalidov v ribolovu — Športno društvo invalidov i/. Radovljice prireja v nedeljo, 2. septembra na blejskem jezeru republiško ribiško tekmovanje invalidov. Začetek tekmovanja bo ob sedmih zjutraj pred hotelom Blegaš, razglasitev rezultatov, združena /. družabnim srečanjem, pa bo ob 12. uri v Ribnem. Prvi ženski teniški turnir — Na igriščih v Zaki se letošnje poletje vrstijo teniški turnirji, ki jih organizira HTP Bled. Za turnirje vlada po Sloveniji veliko zanimanje. Za jutri, 1. septembra, pa pripravljajo v Zaki prvi turnir za ženske. Začel se bo ob pol devetih, prijave pa zbirajo do osme ure. Prijave sprejemajo tudi po telefonu 77-689. Začetek kranjske občinske nogometne lige — Na sporedu bodo prve tekme v kranjski občinski nogometni ligi. Člani igrajo jutri ob 18 uri. Pari so naslednji: Sava : Zarica, Britof : Trboje, .Šenčur : Podbrezje, Primskovo : Kokri-ca, Bitnje : Hrastje, Podgorje : Visoko, Grintavec : Preddvor in Primskovo : Podbrezje. Pionirji igrajo v soboto (jutri) ob 16.30. Pari: Sava : Bitnje, Primskovo : Podbrezje, Zarica : Britof, Šenčur : Naklo in Visoko : Kokrica. Mladinci igrajo v nedeljo ob desetih. Pari: Primskovo : Trboje, Šenčur : Bitnje, Zarica : Preddvor in Naklo : Kokrica. Cestnohitrostne dirke Janez Pintar drugi Slavonska Požega — Na avtodromu v Slavonski Požegi je bila tretja dirka za državno prvenstvo motoristov. V kategoriji do 125 kubičnih centimetrov je startal tudi Janez Pintar iz Kranja in osvojil drugo mesto. Zmagal je Pavlic (AMD Novo mesto). Proga v Slavonski Požegi je izredno hitra. Pintar je vozil s povprečno hitrostjo 176 kilometrov na uro. Zmagovalec Janežič je dosegel nov hitrostni rekord, saj je prevozil krog s povprečno brzino 180 kilometrov na uro. Škoda, da je Janežič na dveh prejšnjih dirkah padel in nima več možnosti osvojiti državnega naslova. Janez Pintar v svoji kategoriji po treh dirkah vodi. O naslovu državnega prvaka bo odločala septembrska dirka na Grobniku. Žal organizatorji v Slavonski Požegi niso pustili na start mladega tekmovalca iz Kranja Milana Špendala. S seboj ni imel potrjenega potrdila staršev, da lahko tekmuje, saj je star šele 14 let. Janez Pintar potuje ta teden na dirko v Messano v Italijo, ki šteje za svetovno prvenstvo. Iz Italije pričakujemo dobre novice! M. Jenkole Nogomet Sava Tabor zasluženo zmagovalec Godešič — Finale nogometnega turnirja za prehodni pokal Godešiča je bilo zelo razburljivo. Zasluženo je slavila ekipa Sava Tabor iz Vižmarij pri Ljubljani. V finalu so nogometaši iz Vižmarij premagali trikratnega zmagovalca, moštvo Poleta iz Sv. Duha. Tekmovanje za prehodni pokal so na Godešiču organizirali že osmič. Letošnje tekmovanje je presenetilo z lepimi srečanji, oba dneva tekmovanja pa tudi gledalcev ni manjkalo. Razen organizatorja, igralcev in drugih sodelujočih na turnirju zasluži pohvalo tudi škofjeloška sodniška trojica Božnar, Krajnik in Oman. Najboljši strelec turnirja je bil igialec Save Tabora Božo Snoj, ki je na dveh tekmah zabil tri gole. t Na zaključku turnirja so se na skromni slovesnosti zahvalili igralcem Kondorja, ki so prenehali z aktivnim igranjem nogometa. Rezultati turnirja: Sava Tabor : Reteče 2:0, Polet : Kondor 2:0, Rete-če : Kondor 6:4 (po streljanju enajstmetrovk), Sava Tabor : Polet 3:2 J. Starman ilJi MiJIrMt ,i ji/ Drugi gol Partizana. PETEK, 31. AVGUSTA Na startu dirke v Zireh M. Jenkolc Fot Motokros Dobra dirka v Zireh Žiri — Četrta dirka za republiško prvenstvo v motokrosu je bila v Žireh. Pred 3000 gledalci so tekmovali v kategorijah 80, 125 in 250 kubičnih centimetrov. V kategoriji do 80 cem je premočno v obeh vožnjah zmagal Robi Rendulič (AMD Kranj) pred Urošem Rusom (Slovenijaavto) in Boštjanom Batičem iz Nove Gorice. Eden od favoritov, Željo Čuk, je bil šele šesti. Ekipno so omagali v tej kategoriji tekmovalci Slo-venijaavta pred ekipo Kranja in Nove Gorice. Po treh dirkah vodi premočno Robi Rendulič, Željko Čuk pa je peti. V kategoriji do 125 cem je v obeh vožnjah takoj po startu potegnil član AMD Tržič Robert Hribar. Kasneje je v obeh vožnjah popustal, tako, da je bil v prvi vožnji četrti, v drugi pa drugi. To rnu je v skupni razvrstitvi prineslo drugo mesto. Zmagal je Simon Avbelj (Lukovica), tretji pa je bil Bojan Leban (Tolmin). Ekipno je zmagala Lukovica pred Šaleško dolino, Slovenijaavtom, Tržičem in Bledom. Po štirih dirkah vodi Simon Avbelj (Lukovica), na odličnem četrtem mestu pa je Robert Hribar (Tržič). V kategoriji do 250 cem je tekmovalo 40 dirkačev. Zmagal je Leon Avbelj iz I^ukovice. Domačini so si od te dirke veliko obetali. V prvi vožnji je bil domačin Vid Mlakar tretji, Gregor Novak pa sedmi. V drugi vožnji je Mlakar dolgo vodil, vendar je moral zaradi okvare motorja odstopiti. Zmagal je Leon Avbelj iz Lukovice, domačin Gregor Novak pa je bil tretji. M. Jenkole Priprave na smučarsko sezcu Ljubljana — Pretekli teden je > v znamenju začetka intenzivni^ prav naših smučarjev v vseh du nah za bližajočo se poolimpijske^ carsko sezono. Državne reprezeri vadijo po sprejetem programu za' no 1984/85, po zaključku počitnic i' začele marljivo vaditi tudi druge; cije Smučarske zveze Slovenije. V' poteka tudi v okviru klubov. \ Alpska moška smučarska repn tanca se je pretekli četrtek na :>, nih kondicijskih pripravah rim Kranji gori, kjer bo ostala do 9 tembra. To je za fante izjemno iJJ ren trening. Vodijo ga kondinisv. ner Marko Klemenčič in sevet trener Filip Gartner ob pomoči ' Šparovca. Ženska državna a!psN prezentanca je bila že pet dni na s in sicer v Hintertuxu, sedaj pa ]V kondicijskih pripravah v Kamni^ jih vodita kondicijski trener Ton privnjak in zvezni trener našo reprezentance Aleš Gartner. Ta teden potekajo tudi izredtv tenzivne priprave osmerice naših,* boljših smučarskih skakalcev. \\-Tepeš, Baje, Štirn, Dolar, GloW Lotrič in Kaštrun so vadili in ieb) li na skakalnici, pokriti z umetno »V jo, v Hinterzartnu v Schwarzwaf> Zvezni republiki Nemčiji, čaka pi še vadba v švicarskem letnem sk\ nem centru Kandesteg. Pripravo \ ta zvezni trener Danilo Pudgar ttw gov pomočnik Luka Koprivsek 1 B reprezentance, mladinci in kof> torci vadijo v Ljubljani. Tekači imajo že za seboj nan kondicijski trening v Kranjski go^r ledeniku nad Nevejskim sedlom v; ji so brusili predvsem tehniko tek': testiranju v Ljubljani bodo v Kral' gori in na Nevejskem sedlu poni: na kondicijskih pripravah. Kolesarji za kavelj ca in korenino Hrastje-Prebačevo — Športno društvo Jakob Štucin Hrasti -Prebačevo razpisuje kolesarski maraton v okviru akcije Brazde vzdis žljivosti za kaveljca in korenino. Maraton bo na sporedu v nedeljo 2. septembra. Proga bo potekala od Prebačevega skozi Kranj. Pr^ dvor, Visoko, Cerklje, Komendo, Moste, Kamnik, Mengeš in Vodice tet nazaj do Prebačevega. Start bo med pol deveto in pol deseto uro pre,} gasilskim domom na Prebačevem, prav tako pa tudi v Kamniku pri od* cepu ceste za Kranj. Cilja bosta prav tako dva: na Prebačevem pred gasilskim domom in v Kamniku. Prijave sprejema ŠD Jakob §tw Hrastje, 64000 Kranj, ali na dan prireditve do osme ure na Pi vem. Pravico nastopa imajo vsi kolesarji z licenco ali brez s tekmova* nimi ali navadnimi kolesi. Obvezna je kolesarska oprema in sev«j primerna telesna pripravljenost. Startnina bo minimalna in se plača ob prijavi. Vsak udeleženec prejme kolajno, diplomo in okrepčilo 1\-sebne kolajne bodo prejeli tudi tisti, ki bodo prevozili samo en krog. Kolesarji se morajo ravnati po cestnoprometnih predpisih in \ o. jo na lastno odgovornost. Ceste, kjer bo potekal maraton, namreč u bodo zaprte za ostale udeležence prometa. Zato prireditelj ne odgova: ja za škodo in posledice. S startom udeleženci potrdijo, da soglašajo s pogoji razpisa. Maratonska proga bo dolga 75 kilometrov. Moški jo bodo prevo.: dvakrat, ženske pa enkrat. Na rogi bosta dv^ kor • staji, na ka- terih mora udeleženec dobiti potrdMo kon. - »rja. M^.sl i me rajo progo prevoziti med pol deveto in tretjo i -p idne, ženske p med pol deveto in dvanajsto uro. Pokrovitelj maratona je tekstilna tovarna Zve; da h V anja. r MARATON 150 KM 2. SEPT. 1984 J. ŠTUCIN Kaveljc Korenina — ptv PREDDVOR O KAMNIK yCERKLJE KOMENDA °l HRASTJE j ^PREBAČEVO ^---' KONTROLA^ STAIH CILJ " ""©VODICE MENGEŠ Trasa nedeljskega kolesarskega maratona kaveljc-korenina PETEK, 31. AVGUSTA 1984 GLAS SVETUJE KAM NA IZLET 11. STRAN GLA8 ^m&mht ^iiimmkt mkt mkt> ^m&mkt ^momkt 30. JUBILEJNI MEDNARODNI VINOGRADNIŠKO VINARSKI SEJEM VINO 84 OD 27. AVGUSTA DO 1. SEPTEMBRA 1984 POKUŠNJA NAGRAJENIH VIN IZ VSEGA SVETA, IZBRANE GASTRONOMSKE SPECIALITETE, ZABAVA, PLES . ' NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI ODPRTO: ZABAVIŠČNI PROSTOR OD 10. DO 24. URE RAZSTAVA IN MEDNARODNA DEGUSTACIJA OD 10. DO 19. URE PRVO DRUŽABNO SREČANJE KOLEKTIVOV od 21. do 23. 9. POLN ISTRSKI VIKEND DOŽIVETIJ POD GESLOM: »V ROVINJU SE DOGAJA« V zanimivem in modernem naselju »VILLAS RUBIN« v Rovinju organizira Kompas v sodelovanju z mestno konferenco zveze sindikatov Ljubljana od 21. do 23. septembra družabno srečanje delovnih kolektivov. Poleg tovariških srečanj med kolektivi sorodnih dejavnosti in tematskih razgovorov pripravljajo organizatorji tudi bogat športni in zabavni program. Udeleženci se bodo lahko udeležili tudi mini križarjenja z obiskom Brionov. Cena na osebo je 4.350 din. vanjo pa je vračunan: prevoz s posebnim vlakom, polni penzioni, športni in zabavni program, organizacija in vodstvo. Za mini križarjenje z obiskom Brionov je treba doplačati 1000 din. Natisnjen podroben program vam je že na voljo v turističnih poslovalnicah. Za ljubitelje letalstva: AIR 84 v Celovcu Jutri in v nedeljo se v Celovcu obeta največja letalska predstava v Evropi, na kateri bo na zemlji in v zraku sodelovalo 60 »veteranov« in sodobnih letal ter akrobatske skupine iz 15 držav. Med 60 letali bo prva privlačnost Concorde, pa Ju-52, Spitfire, Kitty Hawk, Mustang. Mirage, Aermachi, Saab, Havvker Hunter MK IV. Thunder-bolt II itd-. Zanimivi bodo nastopi akrobatskih skupin, še posebej svetovnih podprvakov iz I. 1983 Frecce Tricolori (Italija), Karo-As iz Gradca, Les Porthos iz Francije, Alpi Eagles iz Italije, madžarske akrobatske ekipe na letalih Zlin Z 50 L itd. Kompas skupaj s Cartransom prireja jutri in v nedeljo avtobusni izlet na Air 84. Cena izleta je samo 1.800 din (z vstopnico). Lahko se prijavite še danes oziroma jutri v vseh Kompasovih poslovalnicah, kjer so vam na voljo tudi samo vstopnice za Air 84 po 600 din. Podrobnejše informacije in prijave v vseh Kompasovih poslovalnicah C> KOM PAS Vj^ JUGOSLAVIJA KOMPAS KOMPAS I/DAM JUGOSLAVIJA IVrlr^l IV VAŠ TURISTIČNI SERVIS TEL.: 28-472, 28-473 K4IV? notranja ALPETOUR DO TURISTIČNA AGENCIJA TREKING, DURMITOR — TARA, 4 dni, avtobus, odhod 12 9 LOŠINJ, 4 dni, avtobusni prevoz, odhod 4 10 RAB, 7-dnevni oddih, avtobusni prevoz, odhod 13 10 HVAR, 10-dnevni oddih, vlak/ladja, odhod oktober NABIRANJE TARTUF v Istri, vikend 19-21 10 BRIONI, eno- in dvodnevni izleti za skupine, odhodi septembra in oktobra DOPUSTI TUDI SEPTEMBRA, nižje cene GROSSGLOCKNER odhod 8 9. ŽIVALSKI VRTOVI ZRN odhod 22 9. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah! NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Na Koroškem v Borovljah (Ferlach), Klagenfurter stras-se 15, je odprta nova specializirana trgovina priznane tovarne barv in lakov iz Beljaka, (pleskarski in malarski material, zaščita lesa in kovine, lepila, avtolaki in pribor). Nudimo: OB PREDLOŽITVI OGLASA PO EXPORTNIH CENAH ŠE 10% POPUSTA. henejlit Lackfabrik $g»<,, Seebacher Allee42 'A-9500 Villach Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj vas seznanja Začenja se šola Tudi v zavarovalstvu posvečajo posebno skrb večji varnosti šolske mladine V začetku prihodnjega tedna se bo oglasil šolski zvonec in naznanil zače- . tek šolskega leta 1984/1985. Znano je, da zavarovalstvo pri nas skuša na najrazličnejših področjih preventivno delovati z namenom, da bi preprečilo nezgodo ali pa vsaj ublažilo njene posledice. Zanimalo nas je, kako so se na pot v šolo, na delo ter bivanje učencev v šoli pripravili v Gorenjski območni skupnosti Kranj. Zvedeli smo, da so varnosti šolske mladine v Zavarovalni skupnosti Triglav vedno posvečali posebno skrb. Tako so v prid večje varnosti tesno sodelovali s svetom za preventivo v cestnem prometu in s šolami pri organiziranju in vodenju pionirske prometne šole. Lani je na primer tekla akcija Kresniček za učence prvih razredov osnovnih šol. Še prej so opremljali torbice za prvo pomoč. Skratka, vsako leto za tako imenovano preventivno dejavnost na tem področju namenijo okrog 150 do 200 dinarjev. Poleg tovrstne dejavnosti pa v zavarovalstvu že vsa leta po vojni obstaja in Uspešno deluje tudi tako imenovano Nezgodno zavarovanje šolske mladine. Tovrstno zavarovanje ima več namenov in še posebno pomemben je ta, da že mladi spoznajo pomen nezgodnega zavare.anja in se prepričajo, da je le z nezgodnim zavarovanjem mogoče ublažiti materialne posledice nezgod. V nezgodno zavarovanje šolske mladine so vključene vse nezgode v šoli, na poti v šolo, do- ma, med počitnicami in med šolskim letom, pri smučanju, športu; skratka povsod. Na Gorenjskem je nezgodno zavarovanje šolske mladine organizirano v vseh osnovnih in srednjih šolah oziroma šolah usmerjenega izobraževanja. Analiza izpred nekaj let iz tega področja kaže, da se je na Gorenjskem šolarjem zgodilo najmanj toliko nezgod oziroma nesreč v šoli oziroma med šolsko dejavnostjo kakor doma ali pri športu in na poti v šolo zaradi prometa. Gorenjska območna skupnost Kranj se bo tudi letos ob začetku šolskega leta povezala s šolami na Gorenjskem in jim razdelila ustrezno gradivo v zvezi z akcijo zavarovanja. To so letaki za učence in vpisne pole. Vsak učenec, ki se bo zavaroval, pa bo dobil tudi šolski koledar. Starši bodo na ta način dobili obvestila o zavarovalnih vsotah in premijah. Sami bodo lahko izbirali višino zavarovalnega kritja ob plačilu ustrezne premije. Ta akcija bo trajala dva meseca v začetku šolskega leta. Po podatkih Gorenjske območne skupnosti Kranj je bilo lani na Gorenjskem zavarovanih okrog 26 tisočuč-encev. Poškodb oziroma nezgodnih primerov pa so v Gorenjski območni skupnosti zabeležili 930 oziroma okrog 3.5 odstotka. To pomeni, da se je v minulem letu poškodoval vsak 28 zavarovani učenec aH povprečno eden v razredu. Vplačane premije za to zavarovanje so znašale 1,575.000 dinarjev, izplačane odškodnine pa 1,823.000 dinarjev, kar pomeni okrog 16 odstotkov več od pobranih premij. Ob letošnji akciji Nezgodnega zavarovanja šolske mladine, ki se prav zdaj začenja, velja še posebej opozoriti na tiste učence, ki tokrat prvič prestopajo šolski prag. Prav ti, na katere preži pravzaprav največ pasti, še niso zavarovani. Zato bi veljalo pri njih glede zavarovanja pohiteti. Vsem ostalim namreč zavarovanje poteče 60 dni po začetku šolskega leta. ZLATA BRIŠKA VINA Na jubilejnem 30. mednarodnem vinskem sejmu VINO 84 v Ljubljani so strokovnjaki podelili briškim vinom: VELIKO ZLATO MEDALJO Kabernet, rdeče vino ZLATI MEDALJI Briški merlot, rdeče vino Peneča rebula, belo vino KMETIJSKA JZADRUGA »GORIŠKA BRDA« ,so..0. DOBROVO 15 65212 DOBROVO 3LA8 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 31. AVGUSTA SREDNJA ŠOIA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM HI.KI) Svet Srednje solo za gostinstvo in turizem Bled, Prešernova 32 razpisuje .JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih osndvnih.sredstev in drobnega inventarja: izklicna cena din 250.000.— 180.000.-100.000.— 20.000.-15.000.-8.000.-16.000.-18.000.- STRUŽNICA T K. s 2 skođelni stroj invicta skobelni stroj indos vrtalni stroj sarlah brusilni stroj s stojalom brusilni stroj - namizni Škarje - roCne varilni transformator avtomat za vrezov an je matici (nekomplet) 10. ELEKTROMAGNETNA PLOŠČA 11. REZILKA ZA KOVINO STOJEČA 2 kom 8.000. 20.000. 25.0(8). in razno ročno orodje — ročni, nami/ni in strojni primeži, rezkarji, stružni noži, merilne naprave (mikrometri, merilne kladice) in razni polizdelki ter jekleni material. ■ lavna dražba za prodajo osnovnih sredstev in drobnega inventarja bo izvedena v soboto, 8. septembra 1984, s pričetkotjj ob 10. uri. Osnovna sredstva in drobni inventar se prodajajo v stanja, kakršnem so, po principu »videno — kupljeno«. Varščino v višini 10 % od izklicne cene je potrebno plačati pred pričetkom javne dražbe za predmete ocenjene nad 1.000.—-din vrednosti. Kupec je dolžan plačati pristojni prometni davek. Ogled osnovnih sredstev in drobnega inventarja je možen dve uri pred izvedbo javne dražbe na kraju samem v stavbi Ekonomske srednje šole v Radovljici, Gorenjska cesta 1$. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Delavska univerza Škofja Loka vpisuje v šolskem letu 1984/85 1. OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE - izobraževanje je brezplačno 2. S PODROČJA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA — tečaj strojepisja, — tečaj za knjigovodstvo, — tečaj skladiščnega poslovanja, — tečaj za voznike viličarjev, — tečaj za pripravo za strokovne izpite za žičničarje, — tečaj za traktoriste, — tečaj iz higienskega minimuma, — tečaj iz varstva pri delu — seminar za mentorje za pripravnike, — seminar za inštruktorje za proizvodno delo, — seminar o načrtovanju delovnih ciljev, — seminar za delovodje, — tečaj za kurjače nizkotlačnih kotlov, — tečaj za varilce, — težaj za snažilke, — tečaj tehničnega risanja, — tečaj pisarniškega poslovanja, 3. S PODROČJA JEZIKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA — intenzivne tečaje angleščine, nemščine in italijanščine* — tečaj slovenščine za pripadnike drugih narodov Jugoslavije, — konverzacijske tečaje angleščine in nemščine, — pripravljalne tečaje iz angleščine in nemščine za delavce v zunanji trgovini, 4 S PODROČJA SPLOŠNEGA IZOBRAŽEVANJA V — gospodinjski tečaj za zamrzovanje, — kuharski tečaj, — tečaj krojenja in šivanja, — tečaj za vozlanje (makrame), — tečaj ročnega pletenja, — tečaj gospodinjstva za kmečki turizem. Prijave in informacije na tel.: 60-888 ali osebno na Delavski univerzi Škofja Loka, Podlubnik l/a od 7. do 15. ure. Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA TRŽIČ, z dne 25. 7.1984 objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih odpisanih in izločenih osnovnih sredstev in materiala: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. Vozilo TATRA nevozno Silos za cement 30 t — 2 kom a Kotel za bitumen — 2 kom a Pnevmatski ključ RODOC s ključi 3/4" Kongo odkopno kladivo Stroj za izdelavo betonske opeke z modeli Stolp žerjava L IVI 30A/35 Ročna vitla Pnevmatski izvijač Facit računski stroj — 2 kom a Kombinirani krivilni stroj 2 m Kompresor Fagramm Krivilni stroj 2 m Fiat 750 Banje litoželezne 170 cm — 4 kom a Stopnice polžaste kovinske U 20 x 20 profil - 300 kg Kason Tatre 30.000,00 din 225.000,00 din 2.000,00 din 2.000,00 din 5.000,00 din 180.000,00 din 15.000,00 din 2.000,00 din 1.500,00 din 1.000,00 din 50.000,00 din 250.000,00 din 25.000,00 din 50.000,00 din 5.000,00 din 2.000,00 din 3.000,00 din 10.000,00 din Javna licitacija bo na prostoru stranskih obratov na Mlaki v petek, 7. septembra 1984, ob 12. uri. Na licitaciji lahko sodelujejo vsi interesenti, ki bodo do začetka licitacije vplačali 10-odstotno varščino od začetne cene. Prometni davek ni vračunan v ceno in jo plača kupec ob prevzemu blaga. V primeru, da kupec odstopi od nakupa, prodajalec vplačano varščino zadrži. Ogled predmetov je možen od 3. 9. 1984 do začetka licitacije od 12. do 14. ure. OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO KRANJ XXXI. divizije 7 A Osnovna sola Simon Jenko p. o. Kranj razpisuje dela in naloge - UČITELJA telesne vzgoje ža določen čas do 25.6. 1985 Pogoj: — predmetni učitelj ali profesor telesne vzgoje. Nastop dela takoj. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD DRUŽBENE PREHRANA in v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih PONOVNO OBJAVLJAMO prosta dela in naloge za nedoločen čas: 1. L kuharica šifra 9518 D-3 8 kat. 1 oseba 2. sobarica v samskem domu šifra 9206 D-2 4 kat. 1 oseba Pogoji: pod. 1 poklicna šola gostinske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo dva meseca, pod. 2. dokončanih 6 razredov osnovne šole. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in ostalih pogojih v 8 dneh po objavi na kadrovski sektor železarne Jesenice z oznako za TOZD Družbena prehrana. DEŽURNI VETERINARJI od 31. 8. do 7. 9. 1984 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 23-518 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel. 62-130 za občini Radovljica in Jesenice PLESTENJAK ANTON, dipl. vet., Bled, Prešernova 34, tel. 77-828 ali 77-863 OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR KltAN.I \ Komisija za delovna razmerja osnovne šole Stane Žagar Kranj razpisi prosta dela in naloge: za nedoločen čas — 1 KUHARICA v šolski mlečni kuhinji s polnim delovnim časom Pogoj: PK — kuharska smer; poskusno delo (i tednov; nastop dela — 2 SNAŽILKI s polnim delovnim časom Pogoj: delo v popoldanskem času; poskusno delo 1 mesec — 1 SNAŽILKA s polovičnim delovnim časom Pogoj: delo v popoldanskem času; poskusno delo 1 mesec: nastopi 1.10.1984 za določen čas s polovičnim delovnim časom (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) — 1 DELAVEC za opravljanje administrativnih del in vodenje eviden drobnega inventarja Pogoj: srednja izobrazba ekonomsko administrativne smeri: posl . delo 2 meseca; nastop dela: oktober 1984. Prijave z dokazili O usposobljenosti naj kandidati pošljejo v 8 dneh, o izbi pa bodo obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. ^3 KOM PAS JUGOSLAVIJA KOMPAS HOTEL BLED Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge NATAKARJA Pogoji: končana gostinska šola, KV natakar, pasivno znanje crtu jih jezikov, tečaj iz. higienskega minimuma, 2 leti delov1 • nih izkušenj, 2 meseca poskusno delo. Dokazila o izpolnjevanju pogojev poslati v roku 8 dni na naslov Kompas hotel Bled, Cankarjeva 2, komisija za delovna razmerja -———— \ '-\ RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH v ustanavljanju 64224 GORENJA VAS - Todraž Komisija za delovna razmerja objavlja oz. ponovno objavlja pim dela in naloge s polnim delovnim časom: 1. ANALITIK ZA STANDARDNE KEMIJSKE ANALIZE — določen cas 2 NADZOR JAMSKIH DELOVIŠČ 3 VOZNIKA JAMSKE MEHANIZACIJE 4 VODJA OPERATIVNE PROIZVODNJE JAME 5. TEHNOLOG V PRIPRAVI DELA 6. MAZAČ 7. RAZNA RUDARSKA DELA - KV RUDARJI Pogoji: pod 1. 2 dela\^ 2 dela\,> več dela\V» 1 delj 2 dehJ 2 delavk več delavc^ kemijski tehnik delovno razmerje za določen čas — nadomeščanje delavke \ su porodniškega dopusta — možnost zaposlitve pripravnika pod 2: — rudarski tehnik — do 2 leti delovnih izkušenj — jamsko in izmensko delo pod 3: — KV voznik C, D kat. ali strojnik TGM — 6 mesecev delovnih izkušenj — jamsko in izmensko delo pod 4: — diplomirani inženir rudarstva — strokovni izpit (zakon o rudarstvu) — do 5 let delovnih izkušenj pod 5: — diplomirani inženir rudarstva — možnost zaposlitve pripravnika — občasno jamsko in izmensko delo pod 6: — KV avtomehanik — do 2 leti delovnih izkušenj — občasno jamsko in izmensko delo i — starost nad 21 let pod 7: — KV rudar (3-letna poklicna šola) — do 5 let delovnih izkušenj — jamsko in izmensko delo — starost nad 21 let Delovno razmerje se sklene za dela pod št. 1 za določen čas, za vsa dela pa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za vsa dela se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred skler,, vijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dni na gornji naslov. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje bomo vabili na razgovor in delovnih pogojev. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi. Na podlagi 12. člena odloka o podeljevanju priznanj občine Škofja Loka (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/78) komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Škofja Loka RAZPISUJE PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠKOFJA LOKA ZA LETO 1984 Občanom, temeljnim samoupravnim organizacijam, skupnostim ter drugim organizacijam in društvom se podeljujejo naslednja priznanja: 1. VELIKA PLAKETA za dolgoletno, izredno uspešno družbeno-pomembno delo ali za dosežke, ki so trajnejšega pomena, ali ki so prispevali k vsesplošnemu napredku, razvoju ter ugledu občine. Samo v izjemnih primerih se velika plaketa podeli občanu, ko je ta s svojim delom oziroma posebnimi dejanji ali javnim delovanjem doprinesel k splošnemu družbenemu ali gospodarskemu razvoj u. i. MALA PLAKETA za večletno uspešno dni-beno pomembno delo, za dosežene uspehe na pe, dročju družbenega razvoja samoupravljanja, i zgledne uspehe in požrtvovalnost pri delu, za po, žrtvovalnost in hrabrost pri reševanju človeško življenj, pri preprečevanju škode na premožei\v0 in pri drugih humanitarnih dejanjih in akcijah kar je prispevalo k ugledu in napredku občine 3. NAGRADA za pobude, dejanja ali dostve: uspehe, ki so prispevali k napredku občine, krajo delovne ali druge organizacije oziroma društva 4. PISMENO PRIZNANJE za vzgledno delo, i je v korist družbene skupnosti, ali za delo in uspe. šno sodelovanje v organih občinske ali lokalne samouprave, v občinskih in krajevnih družbenopo',: tičnih organizacijah, delovnih organizacijah ;: društvih. Predloge za podelitev priznanj lahko posredi; jejo temeljne samoupravne in druge organizacije skupnosti, družbenopolitične organizacije, organ; občinske skupščine in občani. Predlogi za priznanja morajo biti pismeni podrobno obrazloženi. Predlogi morajo biti predloženi komisiji n odlikovanja in priznanja skupščine občine Škofja Loka, Poljanska c. 2, do 10. oktobra 1984. ETEK, 31. AVGUSTA 1984 OBVESTILA, OGLASI SLOVENSKE Ž E LEZARN E LFUBIJANA Na osnovi sklepa delavskega svetu delovne organizacije Železarne Jesenice, z dne 22. 8. 1984 in v skladu z 92. in 93. členom Statuta delovne organizacijo, Železarne Jesenice RAZPISUJEMO dela in naloge VODJA KADROVSKEGA SEKTORJA šifra 5401 U-5 1 oseba Kandidati morajo v skladu z določilom 88. in 90. člena Statuta DO Železarne Jesenice poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, za navedena dela in naloge izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo visoko šolo organizacijske, sociološke, psihološke, politološke ali pravne usmeritve —- 5 let delovnih izkušenj — imeti morajo ustvarjalen odnos do samoupravljanja, biti morajo pošteni, imeti morajo pravilen odnos do povezovanja pravic in obveznosti ter biti družbenopolitično in moralno-etično neoporečni. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavljenem razpisu na Kadrovski sektor Železarne Jesenice, c. Železarjev 8, z oznako »za razpisno komisijo KSI«. Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n. sol. o. TOZD Konfekcija Bled objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: L SAMOSTOJNO ŠIVANJE II — 3 delavke Pogoji: — šivilja — poklicna šola — 2 leti kot šivilja I — trimesečno poizkusno delo Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko splošni sektor delovne organizacije, in sicer 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po opravljeni izbiri. A T ROSTALNA VATROSTALNA ZENICA Odbor za medsebojna razmerja delavcev Vatrostalne Zenica TOZD Jesenice razpisuje na osnovi 11. člena Pravilnika o delovnih razmerjih naslednja prosta dela in naloge: 2l STROKOVNI DELAVEC ZA PRAVNE ZADEVE 3. VODJA ODDELKA ZA DRUŽBENI STANDARD 4. KNJIGOVODJA ODDELKA ZA DRUŽBENI STANDARD 5. TELEFONIST Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1 — da imajo visoko strokovno izobrazbo metalurške smeri in štiri leta delovnih izkušenj pod 2 — da imajo višjo strokovno izobrazbo pravne smeri in tri leta delovnih izkušenj pod 3 — da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali organizacijske smeri in štiri leta delovnih izkušenj pod 4 — da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj pod 5 — da imajo nižjo strokovno izobrazbo Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v osmih dneh od dneva objave na naslov Vatrostalna Zenica TOZD »Jesenice«, 64270 Jesenice, Savska cesta 6. Prijav z nepopolnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev komisija ne bo obravnavala. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. AIR 1984 -ilMJgga mednarodna letalska razstava in miting CELOVEC, 30. 8—2. 9. 1984 Prijave in informacije v vseh poslovalnicah Kompasa OSNOVNA ŠOIJV FRANCE PREŠEREN KRANJ Komisija za medsebojna delovna razmerja OŠ France Prešeren Kranj razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in naloge - UČITELIA TEHNIČNE VZGOJE in oglaša za določen čas.(nadomeščanje porodniškega dopusta) dela in naloge POMOČNICE v kuhinji. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: OŠ France Prešeren Kranj, Kidričeva 49. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. DOM PETRA UZARJA p. o. TRŽIČ Komisija za medsebojna delovna razmerja razglaša prosta dela in naloge IZVAJANJE FIZIOTERAPIJE Pogoji: — dokončana višja šola za zdravstvene delavce, smer fizioterapija, — opravljen strokovni izpit, — in eno leto delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave naj kandidati pošljejo na naslov Dom Petra Uzarja, Komisija za medsebojan delovna razmerja, Tržič. Pismenim prošnjam naj prilože tudi dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. TRŽNI PREGLED KRANJ — Solata 70 din, špinača 80 din, cvetača 90 din, korenček od 60 do 70 din, česen 280 din, čebula od 60 do 70 din, fižol od 120 do 140 din, pesa 60 din, kumare 50 din, paradižnik od 70 do 80 din, paprika od 90 do 100 din, slive 80 din, jabolka od 60 do 80 din, hruške 60 din, grozdje 120 din, breskve 100 din, limone 220 din, ajdova moka od 100 do 120 din, koruzna moka 60 din, kaša 100 din, surovo maslo 580 din, smetana 160 din, skuta 140 din, sladko zelje 50 din, orehi 680 din, jajčka od 14 do 18 din, krompir 30 din. JESENICE - Solata 70 din, cvetača 120 din, korenček 85 din, česen 220 din, čebula 40 din, fižol 120 din, pesa 50 din, kumare 70 din, paradižnik 80 din, paprika od 60 do 70 din, slive 85 din, jabolka 50 din, hruške 60 din, grozdje od 80 do 100 din, limone 226 din, ajdova moka 124 din, koruzna moka 65 din, kaša 96 din, surovo maslo 664 din, smetana 269 din, skuta 198 din, sladko zelje 35 din, orehi 835 din, jajčka od 15,50 do 19,50 din, krompir 35 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 1. septembra bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA: DO Živila Kranj — TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, 'PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje, SP Labore, SP Storžič Kokrica, SP Preddvor, PC Britof, PC Klanec, SP Planina-center od 7. do 18. ure, SP Šenčur »d 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo, 2. septembra pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure. TRŽIČ ABC Bistrica, Mercator Pristava od 7. do 17. ure, Živila Jelka, Trg svobode 8 od 7. do 19. ure ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg 9, mesnica Mestni trg 13. STRAN GLAS ZAHVAIJ\ Ob boleči izgubi našega dragega moj očeta in starega očeta MATIJA ŠTIRNA Dvorje 71 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, za pomoč vsem sosedom, posebno sosedi Ančki ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot in mu darovali cvetje. Iskrena zahvala g. župniku za opravljen obred. ŽALUJOČI: žena Milka, hčerka Majda ter sinova Jože in Franci z družinami Dvorje, 17. avgusta 1984 ZAHVAIA Ob smrti naše drage mame, babice in prababice ALOJZIJE VESTER se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za poklonjeno cvetje ter za izraze sožalja. Najlepša zahvala dobrim sosedom, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih. Posebna zahvala tudi pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. ŽALUJOČE HČERKE: LOJZKA, ŠTEFKA in FANT z DRUŽINAMI Dobropolje, 28. avgusta 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame IVANE FILIPIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem za spremstvo na njeni zadnji poti, za darovane vence in cvetje. Posebej hvala sosedom za pomoč, pevcem in gospodu župniku za pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Gorenja vas, Škofja Loka, 24. avgusta 1984 ZAHVALA V 73. letu starosti je umrla naša mama MARIJA RUSSAKI roj. SMOLEJ Od nje smo se poslovili v družinskem krogu 25. avgusta 1984 na kranjskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kranj za skrbno nego do zadnjega dne življenja, g. duhovniku za cerkveni obred, pevcem Društva upokojencev iz Kranja za zapete žalostinke in vsem, ki so pokojnico spremili na njeno zadnjo pot. Hvala vsem za podarjeno cvetje. ŽALUJOČI OTROCI: sin Niko z družino, hčerke Mira, Cirila, Marija in Erika z družinami Soderkoping, Basel, Kranj, Portorož ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE KRIVEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali v času njene težke bolezni in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala pa velja dr. Bavdku za vso skrb in nego. Zahvaljujemo se organizaciji ZB, nekdanjim internirankam, g. kaplanu za lepo opravljen obred in pevcem za lepo zapete žalostinke. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Kranj, Bled, 26. avgusta 1984 16814 O LA8 14. STRAN MALI OGIASI tel.: 27-960_ PRODAM Prodam več PRAŠIČEV od 40 do 100 kg težkih in več japonskih HAC. Posa-voc 16, Podnarl 9914 SANSUI KOMPONENTE in športno kolo na 12 prestav, ugodno prodam. Krajne, Veljka Vlahoviča 9, ali tel. 27-481 dopoldan 10115 Ugodno prodam električni ŠTEDILNIK, HLADILNIK, stolček /a dojenčka ter motorno kolo TOMOS 14 TLS, po zelo ugodni ceni. Posavec 64, Pod nart 10502 Prodam novo KAMP PRIKOLICO 390, ČOLN, motor JAMAHA 5 in kompletne« etažno centralno. Trojarjova 18/A, Kranj ' 10503 Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem, 2 m schiedel DIMNIKA, premera 16, z nosilno ploščo. Tenetiše 73 10504 Prodam ZVOČNIKE iskra 2 x 50 W. Marija Založnik, tel. 22-221 — int. 28-41 10505 Prodam 4 kub. m bele kamniške SIPE. Otoki 28, Železniki 10506 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, 2 x 2 m. Telefon 26-401 popoldan 10507 Prodam nov TRAKTOR torpedo de-utz 7506 ali zetor 6911. Miha Jerič, Ta-tinec 1, Preddvor 10508 Prodam 3 nova OKNA z roleto, dimenzije 120 x 140. Šenčur, Mlakarjeva 30 10509 Prodam RISIVER iskra HI-FI z zvočniki, KASETOFON toshiba in GRAMOFON hitachi. Informacije v popoldanskem času po tel. 28-935 10510 Prodam 0 tednov starega BIKCA si-mentalca. Velesovo 44 10511 Prodam ZVOČNIKE 2x60 VV. Zupan, Jezerska c. 93/A, Kranj 10512 Prodam SEME OLJNE REPICE »Perko«, cena 280. —din za kg. Kuralt, Žabnica45 10513 PPR KABEL, 3x2,5 in 2x1,5, prodam. Telefon 28-956 10514 Prodam dva CHICCO STOLČKA. Telefon 23-401 10515 Prodam novo trajnožarečo PEČ. Telefon 43-161 10516 Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. Anton. Avsenek, Gorica 11, Radovljica 10517 Prodam ŠOTOR za 6 oseb, nemški, rabljen eno sezono, cena 31.000 din. Damjan Renko, Zg. Brnik 130/N, tel. 25-761 - int. 393 10518 Prodam novo, še zapakirano PEČ za centralno special, trajnožarečo z boj-lerjem, 26.000 kcal. Rado Valjavec, Brezje *7 pri Tržiču 10519 Prodam BIKCA in TELIČKO, stara 3 mesece. Zgoša 47/A, Begunje 10520 Prodam 8 mesecev brejo JENICO. Ciril Teran, Prezrenje 1, Podnart 10521 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, otroško POSTELJO, omaro, posteljo — enodelno. Telefon 064/24-834 10522 Ugodno prodam GRAMOFON sa-nyo, ojačevalec, 2 RADIA z zvočniki. Telefon 20-159 10523 Prodam suha DRVA in MOPED na 3 brzine. Trstenik 11, Golnik 10524 Prodam GOBELIN »Pastorale«. Pre-doslje 151, Kranj 10525 Prodam dobro ohranjen SILOKOM-BAJN MEX II. Praprotna polica 15, Cerklje 10526 Prodam dobro ohranjeno KUHINJSKO OPREMO (marles). Pavlin, Malo Naklo 3, Naklo 10527 Prodam 7 tednov staro TELIČKO si-mentalko. Srednja vas 55, Šenčur 10528 Prodam »COLIBRI« polavtomat, 12 gramov, za plastiko, z orodjem in delom. Ogled od 14. do 16. ure. Bergant, Kranj, Moša Pij ade 42 10529 Prodam 1 leto stare KOKOŠI nesni-ce in KOKOŠI za zakol. Cegelnica 1, Naklo • 10530 Ugodno prodam POHIŠTVO in SEDEŽNO GARNITURO za v dnevno sobo. Irena Ive, C. 4. julija 23, Tržič 10531 Prodam 9 mesecev brejo TELICO. Češnjevek 12, Cerklje 10532 Prodam 1 leto starega BIKCA in dve TELETI za pleme, stari 4 tedne. Sp. Brnik 39 10533 Prodam 50 kg težkega PRAŠIČA. Pivka 7, Naklo 10534 .Prodam MIVKO in globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 21-117 10535 Prodam ZLATNIKE in SREBRNIKE MIS 1978, komplet; in VRTALNI STROJ. Naslov v oglasnem oddelku. 10536 Prodam 1 leto staro BRAKO PRIKOLICO 2x2. Boris Sodja, Gradnikova 55, Radovljica, tel. 74-417 10537 Prodam 2-delna, 3-delna OKNA in dvojna balkonska VRATA z roletami ter zunanje okenske police za stanovanjsko hišo. Ogled možen od 15. ure dalje. Telefon 41-093 10538 Prodam mlado KRAVO, v 8 mesecu brejosti. Jože Kogovšek, Repnje 46, Vodice 10539 Prodam termoakumulaci.iski PEČI: 5 kW, cena 1,5 SM in 2 kW, cena 5.000 din. Kranjska 12, Radovljica, tel. 75-597 10540 Prodam električno GRADBENO OMARICO. Telefon 78-238. - Bled 10541 i Prodam 9 mesecev brejo KRAVO. Marenk, Dražgoše 47, Železniki 10542 Ugodno prodam komplet, ohranjeno SPALNICO in ITISON. Markelj, Na Kresu 22, Železniki, tel. 064/66-578 10543 MALI OGLASI, OBVESTILA Prodam dve KRAVI, a-kontrole, po izbiri. Jože Štravs, Volča 2.3, Poljani' 10544 Prodam vibracijski VRTALNI STROJ ter kotni BRUSILNIK. Tupali-če 50, Preddvor 10545 Prodam brejo TELICO frizijko. Jože fa Kušar. Draga 6, tel. 62-908 - Škofja Loka 10546 Zaradi selitve ugodno prodam oblazinjeno KOTNO GARNITURO in manjšo OMARO. Telefon 26-973 10547 Prodam 31 kv. m LADIJSKEGA PODA — ruski bor, 22 mm. Telefon 62 528 10548 Prodam KRAVO sunentalko, z drugim teletom. Podhom 11, Zg. Gorje ' 10549 Ugodno prodam črnobel TELEVIZOR gorenje. Miro Stenovec, Planina 12, Kranj 10550 Ugodno prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK, moder žamet. Telefon 57-168 — Tržič, Pristava 62 10551 Ugodno prodam suh obžagan LES za ostrešje. Lavtar, Godešič 75, Škofja Loka ^ 10552 Prodam 2 kub. m' belega fasadnega PESKA in rdeč ženski smučarski KOMPLET št. 38. Telefon 70-191 10553 Prodam KOMBAJN za žito special ZMAJ 780. Franc Stroj, Dvorska vas 131/C. Begunje 10554 Prodam KRAVO simentalko s teletom ali brez; ali menjam za klavno goved. Žirovnica 59/A, tel. 80-063 10555 Prodam samsko POSTEIJO z jogi-jem. Telefon 25-461 — int. 393 dopoldan 10556 Ugodno prodam otroško POSTELJICO z jogijem in prešito odejo. Kavar Križe 117, tel. 57-076 10557 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Preddvor 32 10558 Prodam DIRKALNO KOLO rog su-per, SUŠILNIK perila gorenje, menjal-' nik in štarter za austina 1300. Telefon 66-984 10559 Prodam novo trajnožarečo PEČ za centralno kurjavo, 28.000 kcal, tip FF 32, desna, zelo ugodno. Franc Žve-glič, Gorenjska c. 23, Radovljica 9672 Prodam bakreno PLOČEVINO za žlebove. Naslov v oglasnem oddelku. 10712 Prodam KNJIGE za I. letnik usmerjenega izobraževanja. Telefon 60-807 10713 Prodam 2,5 t APNA. Bernik, Ševlje 3, Selca 10714 Prodam nov stoječ KAMIN 5x2x5 enot, zelene barve, kompleten. Brane Čelik, Virmaše 55, Škofja Loka 10715 ŠOTOR za 3 osebe in okroglo raztegljivo kuhinjsko MIZO, mahagoni, prodam. Telefon 23-624 10716 Prodam TELIČKO frizijko, sta ro 3 tedne. Zg. Brnik 105, Cerklje 10717 Prodam OVCE. Grad 5, Cerklje 10718 Prodam nad 100 kg težke PRAŠIČE, za dopitanje. Ropret, Velesovo 35 10719 Prodam TELIČKO, staro 2 ali 5 tednov. Lahovče 47, Cerklje 10720 Prodam brejo TELICO ali KRAVO po izbiri. Vopovlje 13, Cerklje 10721 Prodam mlado KRAVO, s teden dni staro TELIČKO. Lenart 5, Cerklje 10722 Prodam nov OBRAČALNIK za seno sental 220. Ana Jenko, Preska c. 4, Preska — Medvode 10723 Prodam ZAJCE za pleme — modri dunajčan. Čadež, Hotovlje 48, Poljane 10724 Prodam 7 tednov staro TELIČKO. Kermelj, Reteče 2, Škofja Loka — popoldan 10725 Prodam 6 mesecev brejo TELICO. Rupar, Bodovlje 12, Škofja Loka 10726 Prodam dve mladi KRAVI. Tavčar, Čabrače 7, Gorenja vas 10727 Prodam ŠTEDILNIK (2 elektrika, 2 plin), dobro ohranjen, POMIVALNO KORITO z bojlerjem in kuhinjsko mizo. Jereb, Partizanska 45, Škofja Loka, popoldan 10728 Prodam mlade PAVE in PURANE. Zalog 62, Cerklje 10729 Prodam nov 4 kW ELEKTROMOTOR, 1400 obratov. Telefon 43-144 10730 Prodam dve breji KRAVI, dobri molznici. Močnik, Medvode, pri elektrarni 10731 Prodam 20 do 120 kg težke PRAŠIČE, možna dostava na dom. Jurij Sta-nonik, Log 9, Škofja Loka 10732 Prodam domače ŽGANJE. Olševek 3, Preddvor 10733 Prodam droben KROMPIR. Žirovnica 57 10734 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 70 kg. Velesovo 45, Cerklje 10735 Prodam dobro ohranjena HIŠNA OKNA. Šifrer, C. talcev 61, Kranj 10736 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. C. na Brdo 59, Kranj — Kokrica 10737 Prodam ZLATO za zobe. Naslov v oglasnem oddelku. 10738 Prodam MOŠKO KOLO. Partizanska 19, Kranj 10739 Prodam BOLNIŠKI STOL (stolica). Stanka Pirjevec, C. 26. julija 51, Naklo 10740 Prodam MIKSER (mlin za živinsko krmo). Pipanova 38, Šenčur 10741 Prodam suha hrastova DRVA in kupim rabljeno MOTORNO ŽAGO husq-varna, tip 162 SG, lahko v okvari. Telefon 45-368 10742 Prodam 80 m' smrekovega opaža (10, 12 cm) ter PUNTE in BANKINE. Sp. Brnik 47 popoldan 10743 Prodam gumijast ČOLN sport Beograd in motor tomos 4. Podbrezje 12/A 10744 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO špičak in bobrovec. Telefon 50-476 10745 Dobijp se suhe domače M. / KLOBASE PO STARI CENI 570 din za kilogram PAKIRANE Z ZASEKO po ceni 400 din kilogram MESARIJA KALAN, Stražišče Prodam 500 isospan ZIDAKOV 30 x 25 x 120 cm, ter suha hrastova DRVA in BUTARE. Praprotna polica 13, Cerklje 10746 Prodam nova JOGIJA 190x 100 cm in 200x 100 cm ter rabljen 100-litrski kombiniran BOJLER. Rogelj, Britof 396 ali tel. 21-607 zvečer 10747 Zaradi smrti čebelarja, prodamo več AŽ panjev s čebelami in KONTEJNER za prevažanje čebel. Informacije popoldne pri Kejžar, Kranj, Stražišče, Pot v Bitnje 26 10748 Prodam SURF sailboard regatta in 4 kolesne obroče z gumami 13 x 175. Telefon 28-436 10749 Prodam CIRKULAR, 90 vreč APNA in LADIJSKI POD (pobjon). Bašelj 24, tel. 45-334 10750 Zelo ugodno prodam rabljen industrijski ovverlog stroj za 15 SM, industrijsko LUKNJIČARKO, za 35 SM in industrijski brezhiben ČEVLJARSKI STROJ, 11 SM. Telefon 77-340 10751 Prodam 300 kosov rdečega fasadnega ZIDAKA in 300 kosov POROLITA, debeline 8 cm. Kovor 36, Tržič 10752 Prodam električni ŠTEDILNIK, za 3.500 din. Bre^ ob Savi 83, Mavčiče 10753 Prodam BIKCA, starega 1 teden. Hlebce 30, Lesce 10754 Prodam 3 in 4 kW termoakumulacij-ski PEČI in nov 80-litrski BOJLER tiki. Zelnik, Podreča 77, Mavčiče, tel. 40-046 10755 Prodam športni VOZIČEK PEG. Marija Podjed, Tončka Dežmana 2, Planina - Kranj 10756 Prodam nakladalno PRIKOLICO tip 16, novo, ali menjam za 19 (novo). Caj-hen, Pšata 32, Dol pri Ljubljani 10757 Prodam težko KRAVO simentalko s teletom, dobro mlekarico. Partizanska 18, Bled 10758 Prodam KRAVO po drugem teletu. Albinini, Sp. Dobrava 4, Kropa 10759 Prodam 900 kosov OPEKE modula-rec 15 x 25. Telefon 50-530 10760 Ugodno prodam črnobel TELEVIZOR gorenje. Telefon 28-812 10761 Prodam moško športno KOLO rog na 5 prestav. Telefon 79-608 10762 Prodam HI.ADILNIK z zamrzovalnikom, nov. Đuričič, Tuga Vidmarja 12, Kranj, Planina. Ogled od 18. ure dalje 10199 Prodam DIRKALNO KOLO snimano in nov enofazni namizni BRUSILNI STROJ. Vrhovnik, Sv. Duh 76, Škofja Loka 10763 Dve OKNI, 60 x 60 cm, novi in vetro-bransko steklo za Z-101, prodam. Janez Žepič, Retnje 13, Tržič, tel. 24-654 - int. 343 dopoldan ali 57-056 10764 KUPIM_ Kupim rabljena OKNA in VRATA in rdečo STREŠNO OPEKO. Ali Topani-ca, Sr. Bitnje 5, Žabnica 9194 Kupim STRUŽNICO za les, z več operacijami. Vinko Šoljič, Šorlijeva 10, Kranj, tel. 064/25-622 vsak dan od 14. ure dalje 10560 Kupim 2 m3 rezanega smrekovega LESA, dolžine 3-5 m (za lopo) in 1000 kosov nove STREŠNE OPEKE kikin-da. Lojze Zibelnik, Dežmanova 5, Kranj 10561 Kupim LESONITKE za 35 m2. Naslov v oglasnem oddelku. 10562 Kupim glavo MOTORJA za hano-mag markant borvart in ELEKTROMOTOR 7-9 kW. Telefon 061/611-373 10563 Kupim dve avtomobilski GUMI radi-al 155 x 12. Telefon 79-405 10709 Kupim BRUSILNI STROJ za kontaktno brušenje na trakove (ikos le-zer). Telefon 61-897 10710 Kupim cementni BOBROVEC, nov ali še ohranjen. Mastnak, Radovljica, Gorenjska c. 17, tel. 75-244 10711 VOZILA___ Prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1976 v nevoznem stanju. Ogled od 16. ure. Vukovac, Podlubnik 154, Škofja Loka 10475 PEUGEOT 204 caravan, letnik 1967, poceni prodam. Telefon 28-427 10257 Prodam OPEL KADETT, letnik 1968, registriran do junija 1985. Sitar, Visoko 70, tel. 43-100 10471 Prodam SPAČKA z rezervnim motorjem. Janez Šubic, Ljubljanska 22, Škofja Loka, tel.60-119 10476 Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, registrirana še eno leto. Predoslje 7, Kranj 10219 Prodam R-12 caravan, v zelo dobrem stanju. Cerklje 125 — Korošec 10564 Prodam R-4, letnik 1975 in FIAT 126-P, letnik 1977. Slavko Sitar, Vele-sovska 30, Šenčur 10565 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, obnovljeno, registrirano do 24. 8. 1985. Naklo, tel. 47-334 10566 Prodam ZASTAVO 1300 po delih. Hojan, Zgornje Duplje 92 10497 i Pmdum KOMBI 430 K. letnik 1976. Ogled vsak dan. Kranj. Tavčarjeva 22 in.r)ti/ Prodam KADETT coupe. letnik 1980. Hafnar, Sr. Bitnje 91, Žabnica 10568. Prodam FIAT 126-P, letnik 1979, do bro ohranjen. Kranj, Jezerska c. 102 10569 Prodam ohranjeno ZASTAVO 101 I., letnik 1977. Informacije od 15. uro da Ije. Hudi Rebselj, Zg. Besnica 100 10570 MERCEDES 240 D, letnik 1978, auto-matic, odličen, prodam, TOMOS 15 SLC in dirkalno kolo senior na 10 prestav, prodam. Zakotnik, Suha 8, Škofja Loka 10571 Prodam ZASTAVO 750, vozno, neregistrirano, celo ali po delih. Pozvek, Sv. Duh 77, Škofja Loka 10572 DIANO, letnik 1979, prodam. Informacije po tel. 47-364 10573 Prodam GOLFA, letnik 1978. Ogled v petek. Mirt, Groharjevo naselje 7, Škofja Loka 10574' Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto, 500 kg. Miran Lah, Trata 22, Škofja Loka, tel. 28-408 popoldan 10575 Prodam ZASTAVO 750, letnik december 1978. Rozman, Podlubnik 154, tel. 62-114 v petek in soboto od 12. ure dalje 10576 Prodam ohranjen RENAULT 6 in stereo kasetni avtoradio z zvočniki, nov. Kurirska pot 7, Kranj — Primskovo 10577 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1975 — december. Beleharjeva 20/A, Šenčur 10578 Prodam ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1980. Jordan Stojanov, Prešernova 24, Jesenice 10579 GOLF, uvožen, 1977, ugodno prodam, registriran do julija 1985. Milan Zaje, Forme 20, Žabnica 10580 Prodam RENAULT 4 TLS, letnik 1983, karamboliran. Ogled vsak dan popoldan. Soklič, Ljubno 112, Podnart 10581 Prodam GOLFA 81, ali menjam za cenejši avto. Zdravko Rodič, Jaka Platiša 1, Planina II. 10582 Prodam VVARTBURGA, letnik 1977, registriranega do aprila 1985. Ostoja Miloševič, Janeza Puharja 2, Kranj 10583 Prodam FIAT 126, letnik 1978. Stra-hinj 73, Naklo 10584 Prodam ZASTAVO LE, letnik 1984, registrirano. Visoko 66, Šenčur 10585 Prodam FIAT 126-P, letnik 1980, prevoženih 10.000 km. Grašič, Gorice 53 10586 Prodam FIAT 125, letnik 1977. Anica Kavčič, Zgoša 38, Begunje 10587 Prodam a^o ZASTAVA 125-P. Zmago Zupančič, Delavska 48, Kranj, tel. 21-912 10588 Prodam osebni avto FORD "FIESTA, letnik 1981. Telefon 064/24-834 10589 Prodam ZASTAVO 101, letnik november 1976, dobro ohranjeno, 65.000 km. Miroslav Šteblaj> C. St. Žagarja 26, Kranj 10590 Prodam VOLKSVVAGEN, starejši letnik, registriran do junija 1985, motor generalno obnovljen. Špenko, Hotema-že 15, Preddvor 10591 Prodam karamboliran AUSTIN 1300, celega ali po delih. Zg. Besnica 13 10592 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do decembra 1984, vozno, cena 2 SM. Telefon 25-117 popoldan 10593 Prodam WARTBURG, prevoženih 44.000 km ter nova sprednja blatnika. Sr. Bitnje 10 1059* Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Golniška 109 ali tel. 22-637 10595 Prodam dobro ohranjen RE]NAULT 4 TL, letnik 1976. Ogled od 16. do 20. ure. Stanko Jauh, Rodine 28, Žirovnica 10596 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, obnovljeno, registrirano do avgusta 1985. Ogled vsak dan. Podgoršek, Cesta 4. julija 57, Tržič 10597 Prodam ŠKODO, letnik 1973. Mramor, Juleta Gabrovška 19, Kranj 10598 Prodam RENAULT 4 GTL, star 4 mesece in dobro ohranjen PRALNI STROJ gorenje. Veronika Obradovič, Juleta Gabrovška 21, Kranj 10599 Prodam leva sprednja vrata za LADO ali LADO special. Telefon 21-234 10600 BMVV R 50, letnik 1968, obnovljen, prodam. Zmago Pire, Britof 270 10601 RENAULT 12, letnik 1976, ugodno prodam. Telefon 22-190 10602 Prodam KOMBI Z-1300 s.sedeži, registriran eno leto. Srakovlje 13, Kranj — Kokrica 10603 Prodam TOMOS AUTOMATIC, še v garanciji. Telefon 41-011 10604 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Ogled popoldan. Kranj, Vodopivčeva 16, tel. 24-841 10605 Ugodno prodam ZASTAVO 101 C, letnik 1981. Sofrič, Jezerska 94, Kranj 10606 Prodam LADO 1200 s poškodovanim desnim bokom. Telefon 21-403 10607 Prodam 3 rabljene GUME tiger 135/13. Telefon 22-973 10608 Ugodno prodam 126-P, letnik 1978, prevoženih 39.000 km, dobro ohranjen ter dodatno opremljen. Jenko, Godešič 33, Škofja Loka 10609 Prodam ZASTAVO 750 L. Telefon 60-754 (064) 10610 Prodam avto GOLF, letnik december 1978, prevoženih 77.000 km. Bodlaj, tel.41-093 10611 Prodam DIANO, letnik 1977, 69.000 km. Emil Nanut, Likozarjeva 27, Planina II. - Kranj 10612 Menjam JUGO 45, 10.000 km, za golfa. Ponudbe pod šifro: Ugodno 10613 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do aprila 1985. Telefon 79-577 10614 PETEK, 31. AVGUSTA ii ■ : v Prodam odlično ohranjen a\ i DA 1500. Ogled možen \ Rupar, Virje 2/A, Tržič Prodam AMI 8, za 4,8 S 1972. Telefon 28-436 Prodam ZASTAVO 101, leh. registrirano do avgusta 198:. w Jake Platiše 1, Kranj Prodam VW 1200 j, letnik 1^ vic, Mlaka 4, Kranj, tel. 24-356 Prodam ZASTAVO 750. leti . zelo dobro ohranjeno, registri 25.5. 1985. Rajko Bubanja, R,Vir peža .32, stanovanje 4, Kranj W< TOMOS AUTOMATIC, proč) ■ tina, Britof 121, Kranj V Prodam 126-P, letnik 1979. i Podreča 8, Mavčiče, tel. 40-0lW. Prodam ZASTAVO 101. Slav J Kranj, Zupančičeva 14 i Prodam malo rabljen APN\ Slivnik, Sp. Gorje 61/B popold^ S1MCO 1100, letnik 1978 0V motor, prodam. Tušek, Cr Brezje Prodam ZASTAVO 750 LC.! cember 1979. Ogled v petek in soboto ves dan. Kranj, Jak 3, stanovanje 32 LADO 1200 L, letnik 1978 Telefon 064/77-191 Prodam tovarniško nova BLATNIKA za R-16 (levi in lezniki, Na Plavžu 18 Prodam GOLFA diesel, vember 1978, prevoženih 59 Miloš Zakotnik, Virmaše 84 ka Prodam ZASTAVO 750. Mi Zvirče 25, Tržič Prodam OPEL KADET. do aprila 85. Žiganja vas 33 p: Prodam registrirano DI.V 1979; in ZASTAVO 1300, le primerna za dele. Telefon 0 Ugodno prodam ZASTAVO nik december 1977, registriral, ja 1985. Telefon 78-116 dopoldan Prodam MOPED APN-4 T in» JADRNICO fireball. Mlakar, 20, Škofja Loka, tel. 60-056 Prodam ZASTAVO 1300, za letnik 1977. Telefon 25-530 Poceni prodam SIMCO 10(1 Cvetkov, Tomšičeva 19, Kranj \1 Prodam ZASTAVO 750. leta cena po dogovoru. Branko Breg 131, Žirovnica Prodam FIAT 125-P, letnik 1 lefon 25-766 Prodam leva VRATA za .. menjalnik za zastavo 1300. C Janeza Puharja 8, Kranj Prodam PEUGEOT 404, s_ vljen, cena po dogovoru. Zora Cankarjeva 20, Tržič Prodam LADO 1500 SL, dL njeno, registrirano do junija 1 tevž Peinkiher, Begunje 130 AMI 8, letnik 1976, neregis zen, prodam. Informacije vs 15. do 16. ure po tel. 26-137 Prodam ZASTAVO 750, k_, in R-4, star dve leti in pol \ 78-031 Prodam PEUGEOT 204, letn vozen. Telefon 22-905 popoldan \ Prodam GOLFA, letnik 1977. da, Tomšičeva 59, Jesenice k Prodam tovorno PRIKOLICO nost 800 kg. Telefon 81-200 - Prodam ZASTAVO 101, letni,' garažirano, registrirano do apr1 Robič, Poljšica 37, Zg. Gorje Prodam FIAT 126-P, decemb* cena 12 SM. Mandeljčeva rA Kranj Prodam 125-P, letnik 1976. striran, vozen, za 6 SM. Telefoni od 10. do 14. ure Prodam dobro ohranjeno ZAX\ 101, prevoženih 70.000 km, regjj$| do aprila 1985. Informacije 061/611-527 Ugodno prodam 126-P, rdeče , odlično ohranjen, letnik 1980 pA nih 29.000 km. Telefon 064/744 poldan Prodam kleparsko in ličarsb vljeno ZASTAVO 750, letnik 19? strirano do avgusta 1985. Ciril li dešče 18, Bled Prodam ŠKODO 110 R coupe. 1977, registrirano do junija 1985J macije v soboto od 14. ure dalje krškega odreda 24, Kranj Ugodno prodam dobro ohn ZASTAVO 750 S, letnik 1978 TJ 27-768 dopoldan. Sp. Brnik 63, Prodam BMW 518, letnik 79, macije v petek popoldan in sob poldan na tel.: 22-400 Prodam nov levi BLATNIK za 17 M, letnik 1970. Vinko Zavrl. 1, Cerklje Prodam VW 1200, letnik 1974 Jeglič, Praproše 3, Podnart Prodam ZASTAVO 101 konf< tnik 1981. Tonejc, Cankarjeva 1 ddvljica MOTORNO KOLO tomos $| odlično ohranjeno, ugodno prodatv lefon 76-448 v petek od 18. do 20 Ugodno prodam ZASTAVO 101 \ registracija leta 1976, garažirano; dan Jurajevčič, Mlaka 12 \\ R-16, letnik 1970, registriran do1 1985, cena 60.000 din, dodatno i stroj v delih. Ogled v petek, se nedeljo popoldan. Saša Verbič. Papeža 3, Planina — Kranj Prodam dobro ohranjen avte\ STIN 1300. Jože Pogačnik, Škori] ka, Potočnikova 13, tel. 62-495 (L Prodam ZASTAVO 1300, letnik y za 4 SM, potrebno manjšega poprtj Urbane, Podbrezje 110, Duplje, i PETEK, 31. AVGUSTA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE 15. STRAN GLAS { Prodam nerigistrjrano ZASTAVO ► 101. letnik 1976. Kranj, Gorenjesavska 25 CITROEN GS palače, letnik 1976 ter kuhinjske elemente s pultom, ugodno pordam. Cengle, Kamna gorica 3, tel. 064/79-495 10662 Prodam R-4, letnik 1974, prevoženih .87.000 km, dobro ohranjen. Telefon 79-562 10663 Prodam dober motor za AUDI 60, prmza 1200, zastavo 750, zastavo 101 ter menjalnike za ta vozila. Toni Ko-, kal, Tomšičeva 93, Jesenice 10664 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978. . Telefon 83-841 po 20. uri 10665 Prodam menjalnike, motorje, stekla in druge dele za NASLEDNJA VOZI-t LA: R-4, Z-101, AUDI 60. Z-750, prinz 1200 in 1000. Toni Kokal, Tomšičeva 93,Jesenice 10666 STANOVANJA _ Tričlanska družina išče STANOVANJE v Škofji Loki ali bližnji okolici. Lahko tudi s predplačilom. Informacije po tel. 60-955 Gordana 10667 . Najamem enosobno STANOVANJE ah GARSONJERO v Kranju (v bloku). Ponudbe pod šifro: Vseljivo takoj 10668 Mlad par najame kakršnokoli STANOVANJE v Radovljici. Telefon 061/268-249 10669 Mlada družina nujno išče STANOVANJE. Nudimo tudi pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku. 10670 Mlad par nujno išče GARSONJERO ali manjše STANOVANJE. Ponudbe pod: Redna plačnika 10671 Kupim eno ali dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Šifra: Podlubnik 10672 Zakonca brez otrok najameta enosobno STANOVANJE ali SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe pod šifro: Poštena in pridna delavca 10673 Dve študentki tekstilne šole, iščeta SOBO v Kranju. Jože Franken, Ljubljana, Jamova 56, tel. 061/263-528 popoldan 10674 STANOVANJE, novo, dvoinpolsobno, konfortno, 70 m2, na Planini II., prodam. Ponudbe pod: Denar 10675 _ Konfortno 4-sobno, lastniško STANOVANJE, s centralno, v Kranju, zamenjam za slično v Radovljici ali na Bledu. Telefon 27-651 v petek od 15. ure dalje 10676 . Enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO, najamem za eno leto v Škofji Loki ali ožji okolici. Ponudbe na naslov: Inštitut Zoran Rant, Škofja Loka, Kidričeva 66 10677 ZAPOSLITVE POSESTI Kupim HIŠO z večjim vrtom ali adbeno PARCELO v okolici Radovljice Telefon 74-696 10373 HIŠO v Murterju prodam ali zamenjam za drugo ob morju od Rijeke do Ankarana. Naslov: Marko Rodin, Ivana Meštroviča 40/2 Murter. Informacije PO tel. 064/41-031* 10000 GARAŽO, za trgovsko šolo, oddam. Telefon 49-168 10678 GARAŽO na Planini, vzamem v na-vi jem, ali odkupim. Telefon 21-839 po Y 20-uri 10679 / Prodam ali zamenjam MONTAŽNO ^ HIŠO, primerno za vikend, ali menjam t za starejšo hišo z malo vrta. Naslov v oglasnem oddelku. 10680 Najamem GARAŽO v Škofji Loki. Ponudbe po tel. 61-184 10681 GARAŽO v Šorlijevem naselju prodam. Ponudbe pošljite pod: Garaža — september 10682 V Kranju prodam polovico HIŠE, primerne za obrt. Naslov v oglasnem oddelku. 10683 HIŠO v Kranju ali bližnji okolici, najamem takoj. Lahko z vrtičkom. Pogoj — bližina avtobusnega prometa. Ponudbe pod: Sonce 10684 Kupim manjšo starejšo HIŠO z vrtom, na Gorenjskem. Dragica Schutz, Hessischestr. 10 Won 9, 6800 Mann-heim31,ZRN 10685 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na območju Kranja. Telefon 21-734 od 13. do 20. ure 10686 Oddam GARAČO v Stražišču. Telefon 28-244 10687 Prodam GARAŽO na Planini, za blagovnim centrom. Telefon 28-115 10688 Prodam PARCELO z vodo in elektriko, 1580 m2 na lepem mirnem kraju Katarine, za gradnjo vikenda, cena 350.- za kv. m. Telefon 064/28-396 10689 Zaposlim MIZARJA in DELAVCA za priučitev v mizarski stroki, z odsluže nim vojaškim rokom. MIZARSTVO STARE. Zg. Bitnje 186, Žabnica 10382 Takoj sprejmem v službo dva VKV ali KV ročna ORODJARJA, z 10-letno prakso. Ponudbe pod šifro: 35.000 do 40.000 din 9133 KROJENJE in ŠIVANJE, oddam na vaš dom. Plačilo po dogovoru. Ponudbe pod šifro: Igrače iz tekstila 1069(1 Zaposlim KV KLJUČAVNIČARJA. Pavel Pekiaj, Puštal 46/A, tel. 064/62-052 Zaposlim fanta za delo v lakirnici. OD po dogovoru. Janez Zupan. LAKI RAN.JE KOVINSKIH PREDMETOV, Kranj, Jezerska c. 93/C, tel. 064/21-607 10692 V redno delovno razmerje sprejmem delavca KOVINSKE STROKE. Bivie, Milje 31, Šenčur, tel. 43-132 10693 Oddam del OBRTNE DEJAVNOSTI. Ponudbe pod: Kemik 10694 Ženska išče 4-urno HONORARNO DELO. Telefon 27-433 10695 OBVESTILA ROLETE: lesene, plastične, ŽALUZI-JE — popravila vseh vrst rolet in žalu-zij, naročite SPILERJEVIM, G radni kova 9, Radovljica, tel. 064/75-610 9306 VODOVODNO INSTALACIJO na novi hiši, ali manjša popravila, vam iz-gotovi obrtnik. Telefon 28-427 10388 Hitra in kvalitetna napeljava ELEK-TROINSTALACIJ. Kličite po tel 60-584 - 10489 Cenjene stranke obveščam, da bo AVTOELEKTRIKARSKA DELAVNICA v Naklem, nasproti pošte od 1. do 10. septembra zaprta. Priporoča se BRANE HRIBAR! 10696 OSTALO__ V septembru, iščem ZIDARSKO SKUPINO ali samo zidarje za fasado. Godešič 2, Škofja Loka 10700 Oddam PSE mešance. Telefon 65-177 10701 Nujno iščem žensko, za dvoizmen-sko VARSTVO enoletnega otroka. Telefon 21-106 10702 Iščem žensko za občasno nekajurno popoldansko VARSTVO dveh otrok. Meden, Begunjska 3, Kranj 10703 Iščem KOTLARJA za popravilo kotla. Angelca Košnjek, Križe 88 10704 OSKRBO NUDIM starejšima lastnikoma gospodarskega posestva, kjer bi bilo kasneje možno dedovanje ali odkup posestva. Šifra: Gorenjska 10705 NEMŠKE OVČARJE, stare fi tednov, oddam. Ludvik Rekel j. Hia.še 14/A, Lesce 10706 Iščem INŠTRUKTORJA za matematiko za 4. razred srednje šole. Šifra: Elektrotehnična šola 10707 V VARSTVO sprejmem otroka. Bled. Pot v Vintgar4/A, Na gmajni 10708 PRIREDITVE_ MLADINSKI PLES v DELAVSKEM DOMU. organizira PLESNI KLUB'iz Kranja od 31. avgusta dalje, vsak petek in soboto, ob 20. un 10697 KEGLJAŠKI KLUB TRIGLAV Kranj, prireja v nedeljo, 2.9. 1984, ob 16. uri VESELICO na SEJMIŠČU III. z nagradnim keglanjem. Zabaval vas bo ansambel TRGOVCI. VLJUDNO VA-BIJENI! 10698 IZGUBIJENO_ V petek, 24. 8. 1984, sem od Kranja do Lipice, izgubil REZERVNO KOLO od voza. Pošten najditelj naj sporoči po tel. 25-095 10699 Dne 26. 8. 1984 (nedelja) sem v gozdu v Zg. Besnici izgubila anorak. Pošteni najditelj naj se javi na tel. 064/21-944 AMI) Škofja Loka, Jegorovo predmestje 10 objavlja prosta dela in naloge 2 INŠTRUKTORJEV PRAKTIČNE VOŽNJE Pogoji: veljavno instruktorsko dovoljenje B kategorije. Delo se razpisuje za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo v društveni pisarni AMD Škofja Loka, 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu razpisa pismeno obvestili. AMD Škofja Loka ZAHVALA Po krajši bolezni nas je zapustila naša draga mama ANGELA CANKAR roj. GLOBOČNIK K večnemu počitku smo jo položili v družinski grob in se od nje poslovili 28. avgusta 1984 na ljubljanskih Žalah. Vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in karkoli kdaj kaj dobrega storili zanjo, se zahvaljujemo. ŽALUJOČI OTROCI: NADA, IVANKA, JOŽE z DRUŽINAMI, SESTRE JUSTINA, MICI, PAVLA, MILKA in DRUGI SORODNIKI Kranj, Stražišče, Gobovce, Moše, Lahovče, Jesenice, 28. avgusta 1984 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša sodelavka iz TOZD tovarna avtopnevmatike — avtozra- čnice FRANČIŠKA JERALA roj. 1930 Od nje smo se poslovili v četrtek, dne 30. avgusta 1984 ob 16.30 izpred hiše žalosti, Podreča 11, na pokopališče v Mavčiče. Sindikalna organizacija SAVA KRANJ ZAHVAIA Ob boleči izgubi dragoga moža VINKA JELOVČANA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste z mano sočustvovali, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna zahvala sosedom, sovašĆanom in članom PGD Zalog za vsestransko pomoč, ki ste mi jo nudili v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala govorniku tov. Tonetu Remicu za ganljive poslovilne besede, pevcem iz Poljan za zapete pesmi ter g. župnikoma iz Zaloga in Poljan ter g. kanoniku Molhiorju Golobu za opravljen cerkven obred. ŽENA IVANKA Glinje pri Cerkljah, 12. avgusta 1984 Nenadoma nas je zapustil naš delavec EUGEN PAVLOVIC strojni tehnik v obratu Plastike Pogreb pokojnika bo v nedeljo, 2. septembra 1984 v Tuzli. Sodelavci Elana Begunje, 30. avgusta 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, sestre in tete MARIJE KALAN roj. ČEBUL se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo Rozki in Slavku Kalan. Zahvalo smo dolžni sodelavcem Tekstilindusa, Šoli Orehek 4. b razredu, posebno Francito-vim sošolcem; g. župniku ter pevcem za opravljen obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: mož Franc, sinovi Franci, Peter, Matjaž in drugo sorodstvo Breg ob Savi, 20. avgusta 1984 ZAHVALA lp ^ TI Ob boleči izgubi naše drage žene in mame FRANČIŠKE ROŽIČ se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem za izkazano pomoč, ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujeva tudi dr. Vogri-novi, zdravnikom in strežnemu osebju jeseniške bolnišnice, kakor tudi zdravnikom iz ambulante Bohinjska Bistrica. Le- f pa hvala gospodoma duhovnikoma za opravljeni pogrebni | obred in pevcem za ganljivo zapete žalostinke. j* ŽALUJOČI: mož Lojze in hčerka Irena Nomenj, 27. avgusta 1984 Ob boleči izgubi naše drage mame, stre in tete stare mame, babice, se- NEŽE ZIDAR se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Hvala DO Planika in DO IBI za podarjene vence ter pevcem iz Šenčurja za zapete žalostinke. Lepo se zahvaljujemo tudi župnikoma za lep poslovilni obred ter patronažni sestri Branki in Mojci za njuno požrtvovalno pomoč. ŽALUJOČI VSI NJENI Voglje, 22. avgusta 1984 ZAHVALA Ob mnogo prerani in boleči izgubi našega ljubljenega moža, očeta, sina, brata, strica STANISLAVA ČIMŽARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, denarno pomoč, za tolažbo ob težkih trenutkih, izraze sožalja ter številno spremstvo na poslednji poti. Zahvaljujemo se vsem sosedom za iskreno pomoč, pevcem za lepo petje, praporono-šem, govornikoma za lepe poslovilne besede in duhovniku za pogrebni obred. Zahvaljujemo se kolektivu Iskra TOZD Merilne naprave, TOZD Terminali, KŽK Oljarici Britof, Osrednji knjižnici občine Kranj, P. C. Britof, Osnovni šoli Josip Broz Tito Predoslje in Š. C. za blagovni promet Kranj. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Slavka, hčeri Jolanda in Mojca, mama, brata Anton in Janez z družinama ter drugo sorodstvo ........... ^ ^ KXVLI RADK K)NALN()CV PRI RK 1)1 Pohod na Ratitovec Železniki — Planinsko društvo Železniki prireja vsuko leto rekreativni pohod na Ratitovec za planince in druge ljubitelje gora. Letošnja tovrstna prireditev bo v nedeljo, 2. septembra. Organizatorji sporočajo, da vsak udeleženec prejme za prvi obisk pohodno izkaznico, za drugega bronasto značko, za četrtega srebrno in za šestega zlato značko, za desetkratno sodelovanje na pohodu pa posebno plaketo. Vzpon po nezahtevni poti je primeren tako za mlajše kot za starejše in je, posebno v lepem vremenu, zaradi prostranega razgleda nepozabno doživetje. (S) GLASOVA ANKETA Pula po Puli v Kranju ŠUŠTARSKO NEDELJO ® TRžiCza^ SOBOTA, 1. september 1984 otvoritev razstave -Ex tempore Tržič 84" v Kurnikovi hiši s koncertom kvinteta bratov Zupan razstava obutve Peko v paviljonu NOB modni reviji obutve Peko pri paviljonu NOB ob 10. uri od 10. do 20. ure ob 18. in 20. uri NEDELJA, 2. september 1984 od 8. ure »ŠUŠTARSKI SEMENJ« na Trgu svobode dalje ob 8.30 ob 9.30, 11.30 in 14. url ob 16. uri koncert godbe na pihala z nastopom mažoretk modne revije obutve Peko pri paviljonu NOB razstava obutve Peko v paviljonu NOB na parkirnem prostoru ob skupščini velika Šuštarska veselica z bogatim srečelovom Igral bo narodni ansambel RŽ in zabavni ansambel Romana in 12 NASPROTJE Na veseličnem prostoru bo od 8 ure dalje poskrbljeno za hrano in pijačo . . Ves dan je odprt oddelek usnjarstva m čevljarstva v muzeju v ulici h Grajzaria Razstava ptic v domu družbenih organizacij ODelejica ksk; DETELJICA bo odprta v soboto, 1. septembra od 8. do 13. in v nedeljo, 2. septembra od 7. do 16. ure. SLOVENIJA - JUGOSLAVIJA PRIREDITVE NA BLEDU v mesecu avgustu L so ob 11 1. 2. so-ne B. sr 6. če uri TURISTIČNA SURF-REGATA. Prijave v Regatnem centru ob 21. uri VEČERNI PROMENADNI KONCERT na Blejskem jezeru v izvedbi godbe na pihala Kranj GOLFTURNIR za prvenstvo Golf klub Bled in Golf klub Ljubljana ob 21. uri VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE v. Festivalni dvorani. Izvaja KUD MAROF IN NOVI MAROF ob 16. uri VELIKI PIKNIK za vse goste Bleda in okolice v Rib nem. Zabavni program, gorenjski folklorni plesi, družabne igre, zabava s plesom. Večerja v naravi 8. -9. so-ne ob 8. uri TENIS TURNIR PAROV za pokal Grand hotel Toplice ob 11. uri TURISTIČNA SURF REGATA. Prijave v Regatnem centru Zaka 9. ne ob 10. uri KMEČKI DAN — Turistična etnološka prireditev s prikazom starih kmečkih opravil, kulinarična ponudba jedi po izvirnih domačih načinih priprave ob 17.30 PROMENADNI KONCERT v Zdraviliškem parku. Izvaja godba na pihala Gorje 12. sr ob 21. uri VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE v Festivalni dvorani. Izvaja KUD SAVA Kranj 16. ne ob 17.30 PROMENADNI KONCERT v Zdraviliškem parku. Iz vaja godba na pihala iz Kranja ob 21. uri VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE v Športni dvo rani Bled. Izvaja KUD FRANCE MAR0LT iz Ljubljane GOLFTURNIR. VIII. MEDNARODNO AMATERSKO PRVENSTVE JUGOSLAVIJE. Nagrade: Grand hotel Toplice Bled 22. so ob 17.30 PROMENADNI KONCERT v Zdraviliškem parku. Izvaja godba na pihala VERIGA Lesce 26. sr ob 21. uri VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE v Festivalni dvorani. Izvaja KUD EMONA Ljubljana 29. -30. so-ne G0LTURNIR. Prijateljsko srečanje Golf klub Felda- fing in Golf klub Bled •. Feldafingu 30. ne ob 17.30 PROMENADNI KONCERT v Zdraviliškem parku. Iz- vaja pihalni orkester JESENIŠKIH ŽELEZARJEV 19. sr 20.-23. 2TS| VAŠ TURISTIČNI SERVIS Vj^l POSLOVALNICA KRANJ Kranj — V dneh med 26. avgustom in 5. septembrom si v Kranju lahko ogledamo nekatere najboljše filme iz letošnjega puljske-ga filmskega festivala. Izmed tridesetih novih filmov jih je devet dobilo takšne ali drugačne »Zlate Arene«. »Zlato Areno« za snemalno delo v filmu Zgodnji sneg v Miinchenu je dobil Goran Trbu-ljak, film pa je režiral Bogdan Ži-žič. Obravnava problematiko vračanja zdomcev in njihovih otrok nazaj v domovino. Po predstavi so gledalci povedali tole: ogledam kar v Puli, če pa n* rem, potem ga, kot letos, s^r ljam v okviru sporeda PulajA-li. Zdi se mi pohvalno, da ijo? vsi možnost, da si ogledamoV filme, zato sva te dni z žer^v na gosta kinodvorane. Edir^; mi ni všeč pa je, da je med^ stavami takšen nered, da dje ne zavedajo, da so prišli\, turno ustanovo in ne naklep TELEFON: 28-472, 28-473 NESREČE PEŠEC PODLEGEL POŠKODBAM Kranj — V prejšnji številki smo poročali o prometni nezgodi, ki se je pripetila 26. avgusta 1984 ob 22. uri na lokalni cesti Predoslje—Kokrica. V njej je bil udeležen pešec Janez Boštar, rojen 1911. leta, stanujoč v ulici Staneta Rozmana v Kranju, ki so ga zaradi hudih telesnih poškodb odpeljali v jeseniško bolnico. Tod je že naslednji dan zjutraj umrl zaradi posledic prometne nezgode. IZSIIJEVANJE PREDNOSTI Kranj — Voznik osebnega avtomobila KR 511-35 Jože Lenart iz Hrastja je 28. 8. 1984 ob polšesti uri zjutraj zapeljal s svojega dvorišča na lokalno cesto Kranj —Smlednik. V tistem trenutku je iz kranjske smeri pripeljal voznik kolesa z motorjem Jože Koželj iz Voklega. Prišlo je do trčenja, v katerem je Koželj utrpel odprt zlom desne goleni. Poškodovanca so prepeljali v jeseniško bolnico. MLADI KOLESAR ZAPELJAL PRED AVTO Selce — Voznik osebnega avta KR 809-80 Janez Košmelj iz Železnikov je 29. 8. 1984 ob 13. uri in 20 minut peljal od Škofje Loke proti Železnikom. Ko je pripeljal do osnovne šole v Selcah, je nenadoma zapeljal s kolesom na cesto pred njegovo vozilo Dejan Mohorič iz Selc, rojen 1977. leta. Kljub zaviranju Košmelj ni mogel preprečiti nezgode. S prednjim levim delom odbijača je zadel otroka na kolesu, ki je priletel najprej na pokrov motorja, od tam v ve-trobransko steklo in ga razbil, nato pa padel na vozišče. Dejana Mohori-ča šo zaradi lahkih telesnih poškodb prepeljali v ljubljanski klinični center. V nesreči je nastalo za približno 20 tisoč dinarjev materialne škode. NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI Duplje — Voznik kolesa z motorjem Jakob Mali iz Žiganje vasi, rojen 1955. leta, je 29. 8. 1984 ob 15. uri in 15 minut raznašal časopis po Dupljah. Vozil je po makadamski poti proti lokalni cesti Naklo—Duplje— Križe. Pri vključevanju na lokalno cesto je izsilil prednost vozniku osebnega avta KR 307-91 Husniji Se-feragiću iz Žiganje vasi, ki je takrat pripeljal od Tržiča proti Dupljam. Pri trčenju je Mali utrpel lahke telesne poškodbe, ki jih zdravi v jeseniški bolnici. Nesreča je povzročila za okrog 50 tisoč dinarjev materialne škode. Mojca Milek iz Kranja: »Danes sem bila po daljšem času v kinu. Ni mi žal, saj mi je bil film še kar všeč. Vendar pa ne morem verjeti, kako se obnašajo obiskovalci kina. Žvižgajo, vpijejo, klepetajo, tako da se filma ne da spremljati.« Rasto Tepina iz Stražišča: »Vsako leto spremljam filmski festival v Puli. Če se le da, si ga Ivka Sodnik iz Zgornje Bei ■>em nrproi mric „u: _i ♦ »Sem precej redna obiskov* kinopredstav, posebno če SJ sporedu dobri filmi. Vsako spremljam program Pula po; in pri sedajšnem pomanjV dobrih filmov so ti filmi prW\\ vežitev. Tudi meni ni vš^V. počno nekateri obiskovalci!1 ki med predstavo zmerjajo^ petajo, dajejo neumesne pr' be in celo razgrajajo. Za m« ga bi bilo tudi dobro, če bi predstavo vsaj malo umib V. Primo Letos bodo v Podvinu v nasadu jabolk in hrušk začeli ol volj kvalitetno in zdravo sadje za ozimnieo štirinajst dni i\ kot minula leta — Zanimiva sadjarska razstava T Podvin — Letos so na Gorenjskem sad na drevesa pošteno zacvetela šele maja namesto aprila kot običajno, poleti pa smo imeli še obilo dežja in slabega vremena. Zato bodo tudi v največjem sadjarskem nasadu Resje v Podvinu začeli z obiranjem štirinajst dni kasneje,ob koncu septembra. Sadovnjak v Podvinu meri 30 hektarov in ga vsako leto širijo. Na novih treh hektarih so letos zasadili jablane idared in jonagold, vse na »šibkih podlagah«, ki prinašajo izredne dobre pridelke, v načrtu pa imajo zasaditev še treh novih hektarov. Letošnji pridelek bo zadovoljiv, okoli 600 ton ali več bomo dobili prvovrstnega namiznega sadja za ozimnico. Sadje iz Podvina je kvalitetno, ker dozoreva v zahtevnejših klimatskih razmerah kot ob morju, ima čvrstej-še in trajneje užitno »meso«. Kljub neugodnim vremenskim razmeram je sadje letošnjega pridelka zdravo, saj na srečo ni bilopoze-be. Nekaterih vrst bo sicer manj denimo zlate pramene, medtem ko bo jonatana in zlatega delišesa dovolj. Prihodnja leta pa bo nasploh veliko jabolk in hrušk iz Podvina,«, skusili z nekaterimi novim.1 kot so prima in priscila, rjA* na škrlub in primernimi kjer se manj škropi. Izka./ za odlične v naših klimatski^ rah, nadvse rodovitne in do\ litetne. V Podvinu prodajajo sa% nim kupcem, le malo ga r%\ industriji za predelavo. \. prodajajo preko sindikalni zacij delavcem, po nižji cem daj a poteka v večjih kokcjVv lavcem se ga splača kupiti pA dikalno organizirane prodaj^ nudijo z 20 odstotnim popu$ tošnja cena ža kilogram pry ga sadja bo od 30 do 40 din Padec češke alpinistke Vrata — Skupina češkoslovaških turistov, ki so nastanjeni v dolini Vrata, je 27. avgusta 1984 popoldan odšla plezat v triglavsko pogorje. Pri vzponu v Zahodni zajedi sta 1965. leta rojena Katarina Lathova in 1964. leta rojena Viola Vajdova iz Bratislave plezali skupaj v navezi. Na zgornjem delu zajede sta zašli približno 100 m desno v Šlosarsko smer, kjer je Lathovi spodrsnilo. Drsela je okrog 20 m navzdol po skalah in si pri tem poškodovala desno stegno. Vajdova je z vrvjo zadržala so-plezalko; s skal, kjer se je zaustavila, je poškodovanko spravila na varno mesto do prihoda gorskih reševalcev. V reševanju je sodelovalo 14 gorskih reševalcev iz Mojstrane. Član GRS dr. Robič je v steni .nudil prvo medicinsko pomoč poškodovani plezalki Lathovi in njeni tovarišici Vaj-dovi. ki je pri zadrževanju vrvi dobila opekline na rokah. Češkoslovaški alpinistki so nato ob pomoči reševalcev Varno privedli v dolino. ikalnih> uttlv prodaje individualnim kupca jabolka takoj podraži VJsgkjC bencina in lastnega prevoz^' Ko bodo sredi septembr^ obirati, bodo potrebovali po,, ložnostnih obiralcev, ki se j» zvrsti okoli 200. Ponavadi sc- \ j o. upokojenci in tudi delav\f takšen način zaslužijo kakšo^ Nasadu Resje je veliko dolu obiralcev čimveč in da je s* obrano, ko dozori. Po osemdesetih letih, ki ^ od prve razstave sadjarstvu \ renjskem, pa gorenjski in sLV sadjarji pripravljajo za letos V. jesensko razstavo, ki bo v Kv. V Podvinu v Revah že obirajo zgodnje sorte jabolk. Foto: D. Sedej __- v v. V Sadjarji že nekaj desetletij j| da je dejavnost sadjarstva Jv zapostavljena in neenaCf ušlaiim kmetijskim panogami celo pospeševalna služba $ v stvom ne ukvarja. Med I^V premalo znanja in izkušenj, ¥ klimatski pogoji omogočaj« ;y letine in pridelke ter obene^v zaslužka. Kvalitetnega narf sadja za ozimnico je malo, „Y nasadov, malo je izobra^V spodbud v šolah in vse pr^Jo stematičnega sadjarskega rj^AI Kmetje in predvsem vrtj^V želijo več praktičnih prikazov \ bo oktobrska razstava, ki j0 J vljajo v Podvinu, nadvse ifofcJ Razstava ne bo le komercui; ) več tudi zgodovinska in i | stracijo strojev in pripomoči se uporabljajo v sadjarstva4 vsem poučna