Nekaj misli
iz uvodne razprave Rudija Bregarja na skupni seji komiteja mestne konference ZKS in predsedstva mestnega sveta zveze sindikatov (5. marca 1973)
Akcaja za pospešeno gradnjo stanovanj za delavce, ki sta jo vzpodbudila izvršni biro ZKJ in predsedstvo sveta ZSJ je doživela velik odmev med de-lavci in seveda tudi upravičena pričakovanja ukrepov v tej smeri. Sočasno pa se že ogla-šajo posamezni predstavnifci td-stih dejavnikov, ki so imeli d<> slej na tem področju več ali manj neomejene možnosti ope-rativnega delovanja. So previd-rd! Ne gredo v polemiko s po litično usmeritvijo. Pač pa pr-ve konkretnejše politične akcl-je in napore označujejo s pa-rolarstvom, propagando, poeno-stavljanjem, obkladajo nas z demagogi. Zastavljajo nam stro-kovna vprašanja, na katera bd morali sami že zdavnaj datt odgovore. Slišati je celo mne-nje, da bomo zaradi nekaterih političnih opozoril zgradili le-tos manj stanovanj.
Poudarjamo, da ima ureja-nje tega vprašanja globok raz-redni značaj, saj je nezdružlji-yo, da v družbi, v kateri naj bi imel delavec odločilno vlogo v delitvi ustvarjenega dohodka, ne bi mogel urediti svojih ele-mentarnih potreb, med katere spada primerno stanovanje. •
Znano nam je, da imaimo tre-nufcno okrog 13.000 nujnih po-treb po stamovanjih. Ugotovlje-no je, da 70% teh iskalcev stre-he nad glavo po sedanjem si-stemu nima nobenih možnosti priti do stanovanja. •
Nekateri so še vedno prepri-čani, da bomo v političnih vod-stvih tudi v bodoče obdanri ]e z lepimi gesli, resolucijami o skrbd za delovnega človeka in o reševanju stanovanjskih vpra-' šanj — ond pa bodo delali na-prej po sedanji ustaljeni prak-
I Ko smo povzemali in razčle-njevali javno razpravo med de-
', lavci o bodočem urejanju sta-novanjskega gospodarstva v Ljubljani, je mestni svet zveze sindikatov poslai v njihovem imenu: poziv občinskim in mestni skupšaLni tei podružni-ci Ljubljanske banke za kredi-tiranje stanovanjskega in ko munalnega gospodarstva na-slednje vsebine:
»Na temelju stališč III. kon ference ZKS, ki med drugim opozarja in zadolžuje vse de-javnike, da je treba pospešitd stanovanjsko gradnjo za de lavce in na podlagi obvez, ki smo jih vsi sprejeli po pismu, je nujno napravifci takojšnjo revizajo obstoječih programov gradnje posameznih stano-vanjskih sosesk. Za izvedbo do-govorjene politike je potrebno konkretno ukrepati. če hočemo z razpoložljivimi sredstvi zgra-ddti v&5 stanovanj za delavce z nižjimi osebnimi dohodki in mlade družine, se moramo od-povedati gradnji načrtovanih razkošnih dragih stanovanj. Posebej še, ker so interesenti za taka stanovanja tisti, ki sta-novanje že imajo.
Kolikor pa se bo gradnja ta-kib. nadpoprečnih stanovanj iz-vajala, zahtevamo, da javno objavijo vse delovne in druge organizacije, kot tudi posamez-nike-investitorje oziroma kupce teh stanovanj.
Pravkar osnovana banka za stanovanjsko gradnjo kot sa-mostojna temeljna organizacija združenega dela v okviru Ljub-ljanske banke mora v skladu s sprejeto politiko v temelju spremematd kiiterije dodeljeva-nja kreditov. Prednost mora dobiti masovna, racionalna in cenejša gradnja, ki edino lah-ko omild stanovanjske težave Ljubljane v bodoče.«
Doslej nd še nobena skupšča-na ničesar odgovorila na ta po-zav. Edino banka sporoča, da bo upoštevala ta opozonila pri svoji kreditni politiki. «
Pričele so se razprave o tem, kaj je standardno stanovanje, kaj je nadpoprečno in luksuz-no. Od političnih forumov zah-tevajo opredelitev do tega ali se naj določen projekt krediti-ra iz družbenlh sredstev all ne. čeprav ti pred časom, ob snovanju teh gradenj, niso ime-li nobenega posluha za pripom-be nekaterih družbenopolitič-nih dejavnikov, da je treba gra-diti predvsem za delavce brez stanovanj.
Bazgmjen je prvi načrt res-nično usmerjene stanovanjske gradnje    Štepanjsko     naselje.
Težišče je na dvosobnih stano-vanjih — 60 kv. m — kar ustre-za sedanjim aktualnim po-trebam.    Toda tudi štirlsobno
Ima le 94 m!. Načrt je zasno-van na osnovi sporazuma o po-slovno-tehničnem sodelovanju pri gradnji te stanovanjske soseske, kjer prvič bolj so-delujejo vsi prizadeti faktorji. Na tem gradbišču 3.000 stano-vanj naj bd dosledno realizirali načela stanovanjske politike, kot so začrtana v republiSki resoluclji.
Polovica stanovanj bo najem-nih iin tu se bodo morali samo-upravni organi solidamostnega sklada in vlagatelji sredstev an-gažirati.
Ugotoviti moramo, da so se zadeve premaknile tudi med gradberao operatavo. Od zelo odgovorndh mož sMšlmo ocene, razmdšljanja in predloge, kd ka-žejo na to, da se kar točno ve, kaj bd morali storati. da bi gradnjo pocenili in pospešiM.
Predvsem menijo, da je treba začeti pri nakupu zemljišča. Za-kaj licitirati kvadratni m zem-Ijišča, zakaj ne ldeitirati grad-bene cene stanovanja po kiite-riju: kdo da boljšo ponudbo z cdžjo ceno in boljšo kvaliteto. Tako je povsod v razvitdh de^ želah, da kupec, družbeni ali indlvidualni, postavlja zahteve v okvlru svojlh možnosti.
Tržno stihijo, fei so jo posa-mezni akterji v stanovanjski gradnji krepko izkordstili in dr-
žali kupce po mili volji za vrat, bomo premagald le z njihovo 6vrsto organiziranostjo v ok-viru SRS, kjer morajo dobiti glavno besedo delavci, pred-vsem tisti, ki išftejo stanova-nje.
Posebno poglavje predstav-lja nemogoča urbanistična po-litika v Ljubljanl Na njemo mesto, vlogo in dejanja je ko-pica pripomb tako v delovnih organizaoijah izvem gradbendšt-va, še več pri teh. Na glas si tega ne upajo govorifcl, čeprav imajo za to strofeovne dokaze. Bojdjo se, da bodo imeli še večje težave z urbanisti in ar-hitefcti, ki imajo še vedno ne-omejeno moč.
Naslednje pereče vprašanje, ki se pojavlja v sedanjih raz-merah, je v tem, kaj se vse lah-ko obesi na ceno stanovanja. Podjetje za pripravo stanovanj-skih zemljišč kot tudi drugi faktorjd od primera do prime-ra, po lastni presoji odmerjajo stroške, ki se vračunavajo v prodajno ceno stanovanja. Pil izdelavi družben^a dogovora dejavndkov, ki bodo sodelovali pri usmerjanju stanovanjske gradnje v Ljubljani, bomomo-rall temu posvetiti posebo po zornost in natančno opredeliti, kateri stroški se smejo vradu-naiti v prodajno ceno stanova-nja.
26. marca 1973      DOGOVORl     3