DELO V PRVEM POLLETJU
Dobri gospodarski dosežki, nedisciplina pri delitvi
čeprav prvl meaecl letošnjega leta goapodaratvu naše občlne nlao obetall kaj prlda goapodarake Imtlne, dajejo polletnl rmzultatl goapodarjenja dokaj ugodno allko, zlaatl še, če Jlh prlmerjamo z vellklml tmžavaml In alablml razultatl šlršega goaopdarakega proatora.
Predvsem je pomembno, da se nam je v občini posrečilo zagoto-viti razgibano industrijsko proiz-vodnjo, ki je v tem času rasla po 1,7-odstotni stopnji, kar je več, kot je bil resolucijski ci|j (1,5-od-stotna rast). K takšnemu rezulta-tu je nedvomno odločilno prispe-vala boljša oskrbljenost s surovi-nami in reprodukcijskim materi-alom, zlasti še v maju in juniju. Nenehno rast proizvodnje beleži-jo v Rogu, Medexu, Tiskarni Ljudske pravice, Tribuni in Elek-tromedicini.
Razmeroma ugodna gibanja so značilna tudi za blagovno menja-vo s tujino. Izvoz blaga se je pove-čal za 31 odstotkov, pri čemer je napredoval predvsem izvoz na klirinško območje, medtem ko je izvoz na na konvertibilni trg dose-gel le 14-odstotno rast. Vzrok za takšno preusmeritev je treba iskati v slabši dohodkovni moti-viranosti izvoznikov, ki sta ji bo-trovala predvsem neustreznost iz-voznih spodbud in prepočasno prilagajanje tečaja dinarja do trd-nih valut.
K izvoznim dosežkom so največ prispevale delovne organizacije: Rog, Vega, Kartonažna tovarna, Pletenina, Tiskarna Ljudske pra-vdce in Medex. Njihov izvoz je
predstavljal kar devet desetin ce-lotnega izvoza industrije. Poleg industrije je pomemben delež iz-voza ustvarila tudi trgovina, ki je v primeijavi z enakim lanskim obdobjem povečala izvoz kar za 65 odstotkov. Pri tem je na kon-vertibilhi trg prodala za 23 odstot-kov več, na klirinškega pa kar za 625 odstotkov več. Sicer pa kaže omeniti, da je bila stopnja pokrit-ja uvoza blaga z izvozom 40,7 od-stotka in je bila za malenkost ugodnejša od stopnje v lanskem primerjalnem obdobju. Žal kvari dosežke očitna težnja izvoza na klirinški trg, pričakovati pa je da bodo najnovejši gospodarski ukrepi izvozne tokove vendarle spet bolj obrnili na konvertibilni trg.
OZD so y prvi polovici leta tudi kar precej uvažale, tako da je uvoz dosegel 26,6 odstotno rast. Pri tem je šlo predvsem za uvoz opreme in blaga za široko potroš-njo, medtem ko je uvoz reproduk-cijskega materiala ostal na lan-skoletni ravni.
Za pogoje gospodarjenja v ome-njenem obdobju je treba reči, da se je nadaljevala hitra rast cen, ki so se pri proizvajalcih v enem letu povečale za 87 odstotkov, cene na debelo za.83,5 odstotka, cene na
drobno za 86,4 odstotka in cene življenjskih potrebščin za 89,6 od-stotka. Poleg tega so bila za ta čas značilna neskladja v blagovno-de-narnih tokovih družbene repro-dukcije, povečano domače pov-praševanje in že omenjena usiha-joča izvozna motiviranost, pove-čalo pa se je tudi število zaposle-nih in sicer za 3,3 odstotka. V ta-kih razmerah je gospodarstvo v obravnavanem obdj^jiu povečalo celotni prihodeWrano2 odstotka, dohodek za 114, sredstva za OD in skupno porabo delavcev za 126 in sredstva za akumulacijo za 90 od-stotkov. Pri tem je treba povedati, da je dohodek zaradi spremenje-nih predpisov ovrednoten višje, kot pa je njegova realna vrednost. Kljub temu pa vendarle velja, da se je ustvarjeni dohodek vendarle realno povečal, povečala pa se je tudi storilnost in rentabilnost go-spodarjenja. Ob tem pa razporeja-rye dohodka ni potekalo v skladu z gospodarsko resolucijo, saj je delitev dohodka in čistega dohod-ka osiromašila sredstva za aku-mulacijo. Močno so porasle tudi obveznosti za skupno in splošno porabo kot posledica visoke rasti osebnih dohodkov (za 122 odstot-kov) in so ob polletju predstavlja-le že četrtino razporejenega do-hodka.
Povejmo še to, da je bilo v Cen-tru v obravnavanem obdobju raz-porejenega za 1,2 odstotka več do-hodka, kot pa ga je združeno delo ustvarilo. Z izgubo je poslovalo šest OZD, ki so skupaj phkazale za 286 odstotkov višjo izgubo, kot je bila zabeležena pred letom dni. 
   
                                                        J. K.