ta

Stev. 19.
V Ljubljani, 8. maja 1908.
XLVIII. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja .... 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste 'poštnine.
Iz Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih, društev.
Slov. in istrsko-hrvaškemu učiteljstvu!
Po sklepu upravnega odbora Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev v seji dne 15. aprila 1908 se bo vršila letošnja
dne 6., 7. in 8. septembra 1908 v Gorici
z izletom v Videm-Čedad-Kobarid -Libušna-Vršno.
Predlogi in predavanja za glavno skupščino, delegacije in sekcije se morajo prijaviti do 1. avgusta t. 1. podpisanemu vodstvu; obenem naj se naznani dotični govornik. Poslane teme razglasimo takoj, ko se nam vpošljejo.
Dosedaj je zglašena tema: Šola in kmetijsko vprašanje.
Cenjene g g. predsednike „Zavezinih društev" vljudno prosimo, da u vrste v vzpored enega prihodnjih zborovanj volitev delegatov, v vzmislu § 7 lit. e) Zavezinih pravil. Delegati naj se prijavijo vsaj do 25. avgusta t. 1. Izvolite delegate, ki se bodo glavne skupščine tudi res udeležili, da bo vsako društvo častno zastopano. Kdor že ve naprej, da ne pojde v Gorico, naj se ne pusti voliti.
Društvene izkaze dobe gg. predsedniki kmalo v roke. Izvolite jih izpolniti in prav zanesljivo vrniti do 25. avgusta 1.1., da bo mogel „Zavezin" tajnik izdelati svoje poročilo.
Gg. blagajnike „Zavezinih" društev pa prosimo, da pošljejo blagajniku letni donesek do konca maja t. 1.
Po soglasnem sklepu lanske delegacije v Radovljici se je določil znesek za upravno leto 1907/08 od vsakega pravega člana 1 K, od vsakega podpornega pa 50 h.
Poživljamo že sedaj vse napredno uči-teljstvo, naj se udeleži letošnje glavne skupščine v najmnogobrojnejšem številu. Vsak zaveden učitelj in zavedna učiteljica naj pohiti v Gorico tiste dni!
Vodstvo „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev".
Predsednik: L. Jelene.
Tajnik: Drag. Oesnik.
Ne tlačanimo več!
O »Vsak delavec je vreden svojega plačila", pravi pregovor. In če ta pregovor povsod upoštevajo, ga nikakor ne upoštevajo pri učiteljskem stanu. Vsi faktorji so še dandanes mnenja, da lahko učiteljstvo dela tisoč del, a izhaja naj sijajno s svojo plačo. Stari Grki so v resnici imeli prislovico, da je oni človek najpopolnejši, ki najmanj potrebuje. Mogoče je ta prislovica imela veljavo v onih časih, a v današnjem prozajiškem času velja reklo: Mož velja toliko, kolikor plača.
Noben stan ne tlačani toliko kakor ravno učiteljski. Tu ne mislimo na ono narodno delo, ki ga opravljamo slovenski učitelji
na polju narodne prosvete, temveč tu imamo v mislih delo, ki ga nam nalagajo razne oblasti ob raznih prilikah.
Vsak drugi stan je prišel do edino pametne in pravilne poti, da bodi delavec plačan za svoje delo. Oglejmo n. pr. c. kr. uradnike. Kje li dobite tu še kakega takega naivneža, ki bi hotel to ali ono delo izvršiti J#en urada in preko svojega uradno dpločenega časa. Kar store ti ljudje izven urada in preko uradno določenega časa, store vse le proti gotovemu plačilu. In bodisi tu zadnji najvišji uradnik, najpriljubnejši glavar ali pa prvi dvorni svetnik. Ti ljudje zahtevajo prvič dnevnino in drugič voznino, in sicer za II. razred, nikdar ne za III. razred.
Popolno pravilno!
Če pošlje država kakega uradnika v ta ali oni kurs, ga pošteno plača. ¡Saj imajo celo oni slavnoznani celjski kursovci svoje dijete. Le slovenski učitelji smo še vedno tako naivni, da delamo vse za „božji Ion", kar nam nalože razne oblasti, ki ni najčešče prav nič v zvezi s šolskim delom. Dalje se kar tepemo, kdo pojde v ta ali oni tečaj, ki ga ustanove ali priporočajo razne korporacije, razne c. kr. oblasti.
In tu je treba napraviti takemu delu in takemu obiskovanju raznih kursov enkrat konec. Ako hočejo višje oblasti, da izvršimo to ali ono delo ob izven šolskemu pouku določenem času, dobro, delajmo, ali plačani hočemo biti. Ako hoče c. kr. oblast, da obiskujemo ta ali oni tečaj, dobro, gremo, ali 'povrnite nam vožnjo, in plačajte nam običajno dnevnino.
Ozreti se hočemo sedaj le na nekaj takih slučajev, kjer nas višje oblasti hočejo uporabiti za tlačane.
V prvo se hočemo dotakniti takozvanih „sirotinskih svetov". Ti sirotinski sveti so se ustanovili v najnovejšem času skoro pri vseh sodiščih, kjer sodelujemo tudi slovenski učitelji. Res je, da novi šolski in učni red želi, da sodeluj učiteljstvo pri teh „sirotinskih svetih". A novi učni in šolski red ne zahteva nikjer, da učitelj potuj na svoje stroške s svojega doma na sedež okrajnega sodišča ob vsakem vremenu in pri vsaki daljavi. Noben paragraf dalje ne zahteva, da čakaj na sedežu okrajnega sodišča mogoče poldneva ali ves dan tešč ali na svoje stroške — ko imaš doma družino, ko dobiš doma veliko ceneje hrano. Ako hočete, da sodelujemo pri teh „sirotinskih sveti h", dobro, sodelujemo, a prvi pogoj je, plačajtenam potnino in dnevnino. Zato poživljamo tem potom v s e s 1 o v e n s k o učiteljstvo, stavite pri prvi seji „sirotin-skega sveta" te zahteve, drugače se zahvalite za to del o. — Prepričani smo, da nas bodo v tem ali onem listu trgali zaradi tega, a pripomnimo le sledeče: Vsako delo je vredno plačila. —
Pred kratkim je kranjski c. kr. deželni šolski svet izdal odlok z dne 27. februarja 1908, št. 1044, kjer naznanja, da je c. kr. naučno ministrstvo odredilo z odlokom z dne 21. februarja 1908, št. 2735, da se na Dunaju vrši štiritedenski učni tečaj za slepce. Odlok pravi dobesedno: „Die Gewährung
von Unterstützungen aus Staatsmitteln kann m ange1 s verfüg -barer Mittel nicht in Aussicht gestellt werde n."
Slovensko učiteljstvo — za nas ta tečaj ne eksistuje!
Dalje: Tisti c. kr. dež. šol. svet je razposlal odlok z dne 7. januarja 1908, št. 42, da se vrši v Ljubljani tečaj za prostoročno risanje po novi metodi od dne 20. avgusta do 10. septembra 1908. — 0. kr. naučno ministrstvo pravi doslovno: „Es erscheint wünschenswert, da 15 ausjedem Bezirke zwei besonders geeignete Lehrkräfte in den Kurs aufgenommen werden. — Taggelder und R e i s e k o s t e n e n t -Schädigung können den Kursteilnehmern ob mangels an verfügbaren M i 11e1n nich t ge-währt werden."
Država je imela lansko leto menda 146 milijonov kron prebitka. In ako je država lahko pred kratkim izplačala državnim poslancem za njih delo, ki so ga delali na trimesečnem dopustu doma, nekaj nad 1 milijon 700 tisoč kron, menimo, da tudi lahko utrpi par stotakov za ubogo slovensko učiteljsko paro. Kerpave, da se med slovenskim učiteljstvom dobe še taki bedaki, ki prostovoljno tlačanijo, izdaja take odloke. Naša parola bodi -.Država, ako hočeš imeti dobre risarje — plačaj ! — In kakor je dotičnik plačan, ki prevzame ta pouk, tako naj plača tudi udeležence teh tečajev.
Bodite prepričani, tovariši, da bo država takoj pokazala krone, kakor hitro bo i z -previdela, da ne dobi več takih kalinov, ki bihotelitlačaniti. Naša dev i z a je: Čas tlačanstva je minul!
Naš denarni zavod
Geslo: Ear plodonosno naložim, v pomož le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca aprila: K 69.687'93. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Praznik slov. štajerskega učiteljstva.
(Konec.)
Socialni odsek „Zveze slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerske m."
Ta odsek je imel na velikonočni ponedeljek, 20. aprila 1.1., popoldan ob pol 4. uri v posvetovalnici posojilnice sejo. Predsednik tov. Pesek izrazi v- svojem nagovoru ve-
selje, da se je pričelo tako živahno gibanje med slov. štaj. učiteljstvom. Vsa slov. štaj. učiteljska društva so že izvolila socialne odseke in večina jih že tudi plodovito posluje. Pozivi in okrožnice, ki jih je učiteljskim društvom razposlal socialni odsek „Zveze", so našla obilen odziv, kar je nad vse veselo znamenje, in z velikim upanjem smemo zreti v bodočnost.
Tajnik tov. Fr. Š e g u 1 a je poročal o dosedanjem delovanju. V I. okrožnici se je naznanil vsem slov. štaj. učit. društvom program za to leto. — V smislu 5. točke te okrožnice se je priglasilo precej govornikov z zanimivimi temami, in ta ideja se bo uresničila ter se bo pričelo v naših društvih novo življenje. — Tudi roditeljski sestanki se že marljivo prirejajo, in bomo tej zadevi tudi vbodoče posvečali vso pozornost, ker so roditeljski sestanki važen faktor za napredek prosvete naroda. Kakor smo zvedeli, je naš poziv glede naročnikov in inseratov imel uspeh. Naši stanovski listi so pridobili precej naročnikov, a stremiti moramo, da jih razširimo v najširše sloje naroda. Inseratov ima „Učit. Tov." sicer več nego prej, a še dosti premalo, posebno pa malo s Štajerskega, in bo treba v tem oziru štaj. učiteljstvu še storiti potrebno.
Največjo važnost pa je obračal socialni odsek „Zveze" dosedaj ustanovitvi „Narodne socialne zveze" ter bo tudi vbodoče posvečal tej zadevi pozornost. V II. okrožnici je odsek pozval štaj. narodno učiteljstvo, naj sodeluje pri ustanovitvi „Narodne socialne zveze". Sestavili smo pravila ter jih nekaterim vposlali v pregled. Stopili smo tudi v dogovor z „Zvezo narodnih društev na Goriškem". V posebni okrožnici smo pozvali akademična društva „Tabor" in „Triglav" v Gradcu, „Slovenijo" in „Savo" na Dunaju, „Ilirijo" in „Adrijo" v Pragi ter ferialni društvi „Prosveto" in „Bodočnost", da se udeleže posvetovanja o ustanovitvi „Zveze narodnih društev". Povabili so se na ta sestanek tudi nekateri narodnjaki.
To delovanje je za kratko dobo 5 mesecev obilno, posebno pa, če se še pomisli, da je bilo treba vsepovsod orati ledino, v vsaki zadevi gladiti nov tir.
Iz blagajnikovega poročila posnamemo, da je imel odsek „Zveze" 40 K dohodkov in 37 K stroškov. Vbodoče čakajo odsek važne naloge ter mu bo treba v izvršitev teh večjih denarnih sredstev.
Nato se je odsek posvetoval o važnih zadevah. Naj omenimo le nekatere.
Ker je upravni odbor „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic" izrazil željo, naj bi imelo slov. štaj. učiteljstvo stalen pevski zbor za prirejanje koncertov in veselic in da bi naj prevzel to zadevo socialni- odsek, je ta v svoji seji temu z veseljem pritrdil ter bo storil, kolikor možno, da se to uresniči.
Predsednik tov. Pesek in tajnik tov. Še-gula se pooblastita, da storita priprave, da dobi slov. štaj. učiteljstvo stalne igralce diletante, da bo mogel socialni odsek prirejati gledališke predstave, (Začetek v tem oziru je že storjen.)
Ker so učiteljski krožki velike važnosti za povzdigo stanovske zavesti, se sklene priporočiti vsem socialnim odsekom učit. društev,
da ustanavljajo in prirejajo učiteljske krožke v svojih okrajih.
Jako živahen razgovor se je vnel o okrožnici, ki se vpošlje v kratkem vsem socialnim odsekom slov. štajerskih učiteljskih društev.
Pri slučajnostih opozarja tov. Pesek na čim dalje huje zapostavljanje narodno zavednega učiteljstva napram nemčurskemu. Soglasno se sklene, da se naprosi slov. štaj. „Narodni svet", naj bi ta sprejel tudi kakega učitelja za člana, ki bi naj imel referat o slov. ljudskem šolstvu in slov. učiteljstvu na Štajerskem.
Ko so se še rešile nekatere interne zadeve, je predsednik zaključil sejo.
Ob »/i5. uri se je vršilo plenarno zborovanje socialnih odsekov slov. štaj. učiteljskih društev, ki se ga je udeležilo mnogo učiteljstva. Bilo bi se ga gotovo še več, a je bila baš isti čas pevska vaja za koncert. Pri tem zborovanju je poročal socialni odsek „Zveze" o svojem prošlem in bodočem delovanju.
Takoj na to se je vršilo istotam posvetovanje o ustanovitvi
„Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem."
Udeležba je bila jako obilna. Navzoči so bili učitelji in učiteljice iz vseh krajev Spodnje Štajerske in tudi nekateri iz Ljubljane, Idrije in s Koroškega. Posvetovanja se je udeležilo več članov izvrševalnega odbora „Narodne stranke", mnogo meščanov celjskih, mariborskih i. dr. in tudi precej narodnjakov z dežele. Zastopnike so poslala aka-demična društva „Adrija" in „Ilirija" iz Prage, „Slovenija" in „Sava" z Dunaja, „Triglav" in „Tabor" iz Gradca, ferialno društvo „Prosveta" in eksekutiva nar. rad. dijaštva. Brzojavno so pozdravili snujočo se „Zvezo narodnih društev" „Adrijani" iz Prage in g. dr. Dinko Puc, predsednik „Zveze" narodnih društev na Goriškem."
Predsednik socialnega odseka „Zveze slov. štaj. učiteljev in učiteljic" tov. Pesek iskreno pozdravlja vse navzoče in razloži, kaj bo „Narodna socialna zveza" ali „Zveza narodnih društev", ki se namerava ustanoviti. .Naglaša, da bo ta „Zveza" popolnoma izven stanovske učiteljske organizacije, da bo ta „Zveza" samostojno društvo, da bo to „Zveza" nepolitiških društev", kot bralnih, pevskih i. t. d. „Zveza narodnih društev" naj združi vse narodno čuteče sloje v skupno delo za povzdigo izobrazbe naroda, da izginejo predsodki, ki, žal, še ločijo dijaštvo od učiteljstva in to od akademično izobražene inteligence, vse te pa od preprostega naroda. „Zveza narodnih društev" nam naj bo poprišče za skupno obrambo in skupni napredek štajerskih Slovencev.
Tajnik tov. Šegula je poročal o dosedanjih pripravljalnih korakih, na kar se je otvo-ril pogovor o ustanovitvi sami. Prvi se oglasi k besedi g. dr. K u k o v e c , ki je pozdravil ustanovitev v imenu „Narodne stranke". Poudarja kulturni in praktični pomen snujoče se zveze narodnih društev in želi, da se raztegne njen delokrog tudi na Koroško, da damo ta-mošnjim bratom Slovencem priliko pridružiti se nam in z nami skupno delovati. Namesto nameravanega imena „Narodno-socialno zvezo" nasvetuje ime „Zveza narodnih društev".
G. cand. iur. Alojzij K r a m e r pozdravlja novo „Zvezo" v imenu eksekutive nar. rad. dijaštva in govori o skupnem delovanju dijaštva in učiteljstva. Poudarja važnost mladinske organizacije, posebno pa, da bi ne prepuščali šoli odraslo mladino klerikalnim mrežam, da klerikalci ne zmotijo teh mladih ljudi, jih pridobe zase in jih pozneje v politiške svrhe izrabljajo. Naglaša potrebo mladinskega lista.
G. J. Lešničar opozarja na nalogo narodnih društev širiti dobro časopisje, govori o kulturnem pomenu nove „Zveze" ter o „delovanju" klerikalnih bralnih in izobraževalnih društev", katerih edina naloga je, da izpodrivajo napredno časopisje. Klerikalno nepoli-tiška društva so glavna opora klerikalne politiške organizacije. Namesto da bi skrbela za izobrazbo članov, si vzgajajo klerikalci v nepolitiških društvih fanatične strankarje. Temu delovanju treba krepkega in odločnega proti-dela. Za sedaj je treba rešiti in ohraniti, kar se da — potem pa na tej podlagi zidati za bodočnost. Naše šanse niso nikakor slabe — treba je le dela.
Tov. nadučitelj Gradišnik govori v ognjevitih besedah o socialnem delu v lastnih učiteljskih vrstah, o nevarnosti nemškega „Narod, sveta" za Spodnji Štajer in želi, da bi se naši politiški krogi brigali za to, da se nastavljajo v narodno nevarnih krajih trdni in odločni slovenski učitelji, potem bo naša narodna stvar napredovala. Vodilni možje naj ne imajo napredka le na jeziku, v dejanju pa delajo kot klerikalci ter n e delujejo z a slovensko šolstvo. Kdor ni z nami, je zoper nas, kdor glasuje zoper slovensko šolstvo, j e zoper slovensko šolstvo in tega ne zakrije nobena fraza.
G. štud. iur. Milko Hrašovec pozdravlja „Zvezo nepolitiških društev" v imenu akad. društev „Ilirija", „Sava" in „Triglav" in obljublja krepko sodelovanje akad. dijaštva, zbranega v teh društvih.
Predsednik Pesek odgovarja na posamezna izvajanja. Tudi on se izreče za to, da bi se delokrog snujoče se „Zveze" raztegnil na slovensko Koroško, ker zaradi tamošnjih razmer pač ni upati, da bi se kmalu ustanovila samostojna koroška „Zveza". Ako pa raztegnemo delokrog snujoče se „Zveze" obenem tudi na Koroško, podamo s tem koroškim bratom roko in skupno bomo lažje delovali za povzdigo izobrazbe. — Ker so se nasvetovala imena „Zveza narodnih društev" in „Zveza nepolitiških društev", opusti on od njega nasvetovano ime „Narodno socialna zveza" ter se izreče za ime „Zveza narodnih društev". Izrečno pa poudarja, da bo to samostojno nepolitično društvo, ki bo od „Narodne stranke" kot politiške organizacije popolnoma neodvisno. Govornik tudi opozarja na čimdalje tem huje zapostavljanje narodno delavnega učiteljstva napram nemško mislečemu in da bi bilo pač nujno potrebno, da obrnejo temu naši vodilni krogi potrebno pozornost. Govori tudi o mladinski organizaciji ter naznanja, da se učiteljstvo v tem oziru pripravlja na obsežne akcije ter želi, da bi vsi, ki narodno čutijo in ki jim je mar napredek naroda, pri tem podpirali učiteljstvo. Ko naznani, da bo julija t. 1. pričel v Ljubljani izhajati poseben poučen in zabaven list za šoli odraslo mladino, so zaorili po dvorani viharni živio-klici. Končno nasvetuje, da bi se naj izvolil pripravljalni odbor, ki bi naj oskrbel potrebno, da se „Zveza narodnih društev" oživotvori.
Posvetovanje se je nato prekinilo, da so se zborovalci pogovorili o kandidatih za pripravljalni odbor.
Soglasno so bili izvoljeni gg. Pesek in Šegula, učitelja, Šmid in Krame r, visokošolca, ter J. Lešničar, urednik „Domovine." Ko so se še pogovorila nekatera taktična vprašanja, je predsednik s pozivom na skupno intenzivno delo za prospeh prosvete naroda zaključil to vrlo uspelo posvetovanje.
Koncert.
Dan zborovanj in dela je zaključil koncert, ki se je vršil zvečer istega dne v veliki dvorani „Narodnega doma".
Koncert je vodil z veščo in živahno roko tovariš Bajko Vrečer, ki je dosegel ob izbornem glasovnem materialu pevk in pevcev popolen uspeh. To ni malenkost, zakaj zaradi skrajno neugodnega vremena je izostalo mnogo učiteljic in učiteljev, ki so obljubili sodelovati, in možna je bila samo ena skupna pevska vaja. Kljub tej neugodnosti je dovedel pevovodja svoj zbor do častne zmage ter dokazal, da je v učiteljskih vrstah doma pevska umetnost!
Moški zbor je zapel mladega skladatelja M. Božanca karakteristično skladbo „V mlinu" s kratkim, a lepim baritonskim solom v srednjem delu. Izvajanje je bilo odlično in je zaslužilo ono pohvalo, ki jo je občinstvo izražalo z glasnim ploskanjem. — Mešani zbor si je priboril zmago s Pauknerjevo izrazito, ljubko in nežno „Kukavico". Malokdaj je čuti tako fino izvajanih zborov. Popolnost je samo tam, kjer je fnoč in razumevanje. Zbor so morali na hrupno zahtevanje ponoviti.
Čas med tema dvema zboroma so izpolnili štirje solisti: gdč. Schreinerjeva, gdč. Drobničeva ter tovariša Pran Serajnik in Fr. Schneider.
Prva je obvladala klavirski part (Chopinov „Nokturno" ter spremljevanje Bubinsteinovega koncerta za gosli) s pravo virtuoznostjo. Druga je z ljubkim, nežnozvonkim sopranom pela Prochazkovo „Tak si lepa ..ki jo je morala ponoviti. Tovariš Fr. Serajnik se je pokazal odličnega mojstra na goslih, tovariš
Schneider pa je zapel Loewejevo balado „Evgen, vitez plemeniti".
Imeli smo prelep glasbeni užitek, za kar moramo biti hvaležni vsem sodelujočim tovarišem in tovarišicam.
H koncertu je prišlo mnogo občinstva, ki je malone napolnilo vso dvorano ter se prepričalo, kaj vzmore učiteljstvo tudi na glasbenem polju.
Vzgojujmo mislece!
Pri III. občnem zboru „Zveze slov. štajerskih učiteljev in učiteljic" v Celju dne 20. aprila 1908 govoril Lu-dovik Černej.
Ako bi hotel zaznamovati glavno nalogo ljudske šole z dvema besedama, bi rekel kratko: „Vzgojujmo mislece!"
Bazum je ona božanstvena sila v nas, ki nas dviga nad žival, ki nas je storila gospodarjem zemlje in nam daje zmožnost, da se izobražujemo in popolnjujemo.
Toda razuma brez mišljenja ni; zakaj ravno mišljenje je delo razuma, v mišljenju se kaže njegova jakost in globokost, ali slabost in plitvost.
Le mislec razpolaga prosto in samostojno s svojim razumom.
Mišljenje pa ni lahka stvar, posebno za človeka ne, ki se mu ni privadil. Ni čuda torej, da zna tako malo ljudi v resnici dobro misliti. Marsikomu je to duševno delo naravnost zoprno. Namesto treznega premišljevanja se vdaja naš človek še vedno rajši bujni domišljiji, brezdelni nadi ali topi resignaciji. In marsikdo se izroča demonu alkoholu baš zato, da se iznebi vsaj za nekaj časa sitnega gosta
—	nepristne misli, ki pa bi mu bila morebiti prav, prav koristna.
Že iz teh stavkov sledi, da je nezmožnost in lenoba v mišljenju zlo, veliko zlo.
Naštel bi še lahko mnogo slabih posledic. ki izvirajo iz tega zla.
Znana konzervativnost pri kmetovanju velike večine našega ljudstva, zaradi katere se drži krčevito prastare prakse in se brani vsega, kar je novo, ni pravzaprav nič drugega nego nehotenje v mišljenju. In kako ta konservativnost ovira ves gospodarski razvoj in napredek, je znano dovolj.
Namesto da bi tak posestnik marsikaj v svojem gospodarstvu preustrojil po zgledu naprednih narodov ali sosedov in po naukih kmetijskih potovalnih učiteljev, zdihuje in toži po zlatih starih časih, ki jih pa v resnici nikdar bilo ni. Čaka, da se bo mamka zemlja vendar zopet enkrat obrnila na srečnejšo stran, mu pokazala prijaznejše lice ter odprla trdo srce in skopo roko. — „Bog bo že zopet dal!" se tolaži v svojem — rekel bi po katekizmu
—	pregrešnem zaupanju, namesto da bi se ravnal po pregovoru: „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!"
Hipna korist, in najsi je še tako malenkostna, je mislečemu človeku mnogo ljubša nego vse koristne naprave, ki pa ne morejo pokazati takoj vidnih uspehov. Počasnega, a solidnega napredka in z njim rastočih koristi pa niti ne opazi.
Da gre n. pr. neznatna korist, ki jo store otroci doma z delom, na račun*Sjihovega napredka v šoli in čestokrat na račun zdravega razvoja njihovega še prenežnega in preslabega telesa, tega nekateri starši nočejo vedeti. „Dela se mora navaditi, delo ga bode živilo!" trdijo, pa ne pomislijo, da tudi delo zahteva vedno več in več duševne izobrazbe in predvsem krepko, zdravo telo.
Človek, ki ne zna misliti, nima svoje lastne sodbe. Povzdiguje v nebesa, kar hvalijo drugi in proklinja v pekel, kar grajajo drugi.
Posebno jasno se kaže vsa slabost, vsa nezmožnost samostojnega mišljenja v javnem življenju. Nemisleča množica drvi slepo za svojimi voditelji črez drn in strn in če bi bilo tudi naravnost v prepad. Nezmožnost v mišljenju tira končno narod v tabor močnejšega nasprotnika.
Ako še omenim, da razna nepremišljena dejanja, ali — da se izrazim po Masaryku — nenaravnost premišljena dejanja, napolnjujejo kaznilnice, mislim, da sem navedel vzrokov dovolj, da je nam kot prvotnim pionirjem prosvete, kot graditeljem temelja kulture, najvažnejša naloga, da vzgojimo misleč zarod.
Vzgajati pa moramo mislece tudi brez ozira na vsa navedena dejstva; saj je vsak resnični napredek v šoli odvisen od tega kako in koliko znajo naši učenci misliti in človeka 6mo vzgojili in naučili le toliko, kolikor smo ga navadili dobro in pošteno misliti.
Preveč in odveč bi bilo, ako bi hotel tukaj natanko razmotrivati, kako naj postopamo pri pouku in vzgoji, da doženemo ta svoj smoter. Treba bi bilo prerešetati vse novejše pridobitve na polju metodike raznih predmetov; zakaj to lahko trdimo, da vsak pravi metodik kot misleč človek stremi naravno po tem, kako bi vzgojil misleca.
Opozoriti hočem le na glavna pravila psihologije in pogovoriti natančneje nekatere posebnosti, ki se zde meni važne.
Predvsem veljaj splošno načelo, da se naj učenci ne uče ničesar samo mehanično, temveč misleč.
Ni dovolj, da ve učenec, ta stvar ali ta pojav je tak ali tak, da ga zna natančno popisati, temveč mnogo važnejše je, da ve tudi, zakaj je baš tak, to se pravi, da umeva notranjo zvezo med vzrokom in učinkom, povodom in posledkom.
Kakor je znano, gledamo n. pr. pri biološki metodi prirodopisnega pouka posebno na to, kako je organizem prikladen načinu življenja. Pri zemljepisju opazujemo vpliv podnebja in kakovost zemeljskega površja na rastlinstvo, živalstvo in prebivalstvo. V zgodovini premišljujemo vzroke in posledice do-, godkov itd. itd.
Glavno vprašanje v ljudski šoli torej ni: kakšno je kaj, temveč: zakaj ali čemu je tako.
Otroku je to vprašanje z njegovo radovednostjo že nekako prirojeno. Saj vemo, kako vedno in vedno izprašuje: „Mama, zakaj je to tako?" Toda to zanimanje se mu doma naj-češče naravnost ubije, bodisi, da se zde staršem ta vprašanja preneumna ali presitna, bodisi, da ne vedo odgovarjati; zakaj znano je, da na vsa vprašanja otrokova niti učenjak, niti modrec ne zna odgovoriti.
Naloga šole pa je, da to otroško zanimanje zopet zbudi in mu da potrebno smer. In to ni ravno težko. Otroci se kmalu privadijo gledati na vzrok in namen in čuditi se moramo, kako se začnejo zanimati za vsako stvar in jo natančno opazovati.
Veliki češki mislec Masaryk pa pravi, da je treba naučiti mladino dobro opazovati in pozorno primerjati ter tako misliti.
Seveda je pred vsem treba, da imajo otroci jasne pojme, ki so podlaga sodbam in da se nauče premišljeno soditi. A najvažnejše je, da potem samostojno sodijo. Vsako tujo sodbo — tudi učiteljevo — pa naj učenec samostojno presodi in naj je nikakor in nikdar ne sprejme nepremišljeno. In tukaj, ravno tukaj, predragi, zagrešimo še pač marsikaj: vse premalo še vzgajamo mladino k samostojnosti !
Človek, ki je odvisen v svoji mladosti toliko od tuje pomoči kakor nobena druga stvar ter je v tem oziru najubornejše bitje na zemlji, se silno težko osamosvoji. — Doma se otrok naslanja na starše ali druge starejše člane obitelji, v šoli pa na učitelja. To je seveda v marsikaterem oziru potrebno in dobro, toda končno mora vendar učenec znati sam stati. In k temu ga moramo konsekventno navajati.
Vsem nam je dobro znano, da ne sme učitelj otroku vedno in vedno pomagati, ker se otrok potem zanaša na njegovo pomoč in ne misli, ne dela samostojno. Bavno zaraditega tudi strogo gledamo na to, da učenec učencu ne všepetava, da se pri pismenih nalogah ne prepisuje itd. Vemo tudi, da ni dobro, ako priznava učitelj vsak pravilni odgovor: dobro, prav, ali da vsaj prikima in da opozarja redno na pogreške. Tako se navadijo otroci, da mislijo vedno le to in tako, kar in kakor misli učitelj, oziroma da ne mislijo nič, ker se zanašajo na učiteljevo sodbo.
Toda, predragi, ako se tudi varujemo teh napak, bistro oko vajenega učenca čita že iz naših oči, pozna na našem licu, odgovarja ali dela li prav ali ne!
Zato pa vedno tisto natanko opazovanje ali naravnost vprašujoče pogledovanje učitelja, ki nam takoj priča, da dotičen učenec ni samostojen.
Seveda je ta nesamostojnost pri učencu tem večja, čim manj sigurno je njegovo znanje in tukaj zopet vidimo tesno medsebojno zvezo med znanjem in samostojnostjo, in smelo rečem:
Temeljiti pouk je najvažnejše sredstvo za vzgojevanje mislecev.
Dalje v prilogi.
Priloga k 19. štev. „Učiteljskega Tovariša", dne 8. maja 1908.
Toda tudi učenec, ki morda dobro zna, ni popolnoma samostojen, ako se temu namenoma ne privadi.
Tak učenec pač dobro in sigurno odgovarja, ako ga izprašuje njegov učitelj, ako ga pa izkuša kdo drugi, recimo nadzornik, se ne čuti nič kaj varnega, ker še ni vajen čitati mu z lica njegove sodbe.
To nam najbolj dokazuje dejstvo, da tik učenec niti ne gleda izprašujočemu nadzorniku v obraz, temveč škili na svojega učitelja.
In kako popolnoma so otroci odvisni od naše sodbe, nam lahko dokaže ta-le poizkus: Recimo, da je učenec izvedel na tablo račun. Učitelj pogleda po razredu nekako vprašujoče, kakor da ni prav. Takoj se vzdigne več rok, češ: „Ni prav!" In večina bo trdila: „Ni prav!" Brali so to sodbo tebi z lica in jo nepremišljeno sprejeli.
Ako izpremeniš zopet hipno lice, se bo skrila roka za roko in kmalu bodo trdili vsi, da je prav in — če bi tudi ne bilo !
Glejte, gospoda, tukaj imamo verno sliko javnega življenja: kakor lahko vpliva učitelj na sodbo nesamostojnih otrok, ali recimo bolj moderno, da jim svojo sodbo sugerira, ravno tako se igrajo nekateri voditelji z ljudstvom ter mečejo njegove nazore semtertja, liki razburkano valovje ubogo ladjo. In kako je to mogoče? Ker ljudstvo misliti, soditi ne zna!
Morda se mi bo reklo, da tako postopanje učitelja ni pedagoško, da mu jemlje zaupanje itd., toda odgovorim že napfej: meni je na tem, da naučim otroke samostojno misliti in jaz ne maram, jaz nočem, da bi mi otroci slepo zaupali, slepo verovali
Stremim pa za zaupanjem, ki izvira iz prepričanja, ker edino tako zaupanje je stalno, ker je moralno.
In povedati sem hotel s tem poizkusom 1 le to, da moramo že dečka osvoboditi v sodbi, v mišljenju, ako želimo, da bo kdaj kot mož postopal možato, t. j. po svojem lastnem prepričanju, da bo sploh imel svoje prepričanje!
Ravno iz tega namena se mi je časih že v prvem razredu nalašč pripetilo, da sem naredil kak pogrešek na tablo. Od začetka ga seveda ni nihče opazil. Saj ni mogoče, da bi se učitelj zmotil! — Pozneje pa so začeli učenci veduo boljinbolj gledati. In kako veselje je zavladalo med njimi, ko se je dviguila roka za roko: „Ni prav! Ni prav!"
Kmalu so uvideli, da sem napravil pogrešek nalašč, da bi se prepričal, kako kaj pazijo. A to jim ni kratilo veselja, temveč šele pomnožilo ga je. In večkrat me je kak prid-nejši učenček poprosil, n. pr.: „Gospod učitelj, napišite še kaj tako, da ne bo prav!" Tako so se otroci navadili, da so strogo pazili, da so zaupali v prvi vrsti samim sebi in da niso vsega slepo verovali: samostojnejši so postali.
Pri vsem tem pa niso prav nič izgubili zaupanja do mene.
Meni se sploh dozdeva, da je tisti nim-bus, ki se z njim učitelji še kaj odevamo, nepotreben, da, naravnost škodljiv! Morda vzdržuje res nekak nenaraven rešpekt do učitelja, toda, ko izstopijo otroci iz šole in izgubijo stik z učiteljem, prehaja ta respekt kaj rad neizpremenjen na druge osebe in učenec, ki se je navadil v šoli le to misliti, kar je mislil učitelj, bo morda kmalu — pozabivši vse lepe nauke — prikimaval najzagrizenejšemu nasprotniku Šole.	(Konec.)
Odprto pismo tržaškega slovenskega očiteljsiva.
Kakor znano, so pred kratkim intervenirali zastopniki tržaškega italijanskega učiteljskega društva pri namestniku v smislu, naj se premesti slovenski oddelek c. kr. učiteljišča iz Kopra v kak popolnoma slovenski kraj na Primorskem, a na noben način in nikakor ne v mesto Gorico. V očigled tej intervenciji (in pobožni želji) je izdalo tržaško slovensko učiteljsko društvo nekako odprto pismo, namenjeno v prvi vrsti stanovskim tovarišem druge narodnosti. Pismo z motom, „Ne stori drugemu, kar bi tebi ne bilo prijetno doživeti", je izšlo
0	praznikih na posebni prilogi dnevnika „Balkan". Iz njega posnemamo:
Naj bo, če se goriški obč. svet iz p o -
1	i t i š k i h razlogov upira pravični in potrebni premestitvi fclov. učiteljišča v Gorico; čuditi pa se moramo, da stoje ital. učitelji-tovariši
pod istim vplivom nestrpnosti. Le večja mesta s svojimi kulturnimi institucijami morejo razširiti duševno obzorje učit. pripravnikov. In zakaj naj bi se izključilo slovenske učitelje, tovariše italijanskih, od dobrodelnega vpliva, ki ga ima mesto za kulturni napredek in znanje prihodnjega vzgojevalca dece in naroda? Država hoče omikane in vrle učitelje, a taki se vzgajajo edino le v mestih, t. j. v središčih omike in napredka. To je dobro znano uči-teljem-tovarišem ital. narodnosti, kakor jim je morda znano, da je v Gorici že nekdaj bilo moško učiteljišče za mladeniče obeh deželnih narodnosti in kjer je še sedaj slov. žensko učiteljišče, ne da bi se ob njem kdo izpotikal. V tem smislu je govoril tudi ital. tovariš Doff-Sotta (ki mu za ta nastop gre priznanje) na zborovanju ital učit. društva.
S toplimi besedami se zaključuje to „odprto pismo", ki mu je namen pač obuditi v ital. učiteljih prepričanje, da njihova intervencija pri namestniku ni bila utemeljena, naj-manje pa je opravičljiva z vzgojeslovnega stališča, ki so ga ravno odposlanci pri namestniku poudarjali.
Sklad za šolske stavbe.
Državni in deželni poslanec, dvorni svetnik g. dr. M. P 1 o j, je na svojem shodu v Žetalah med drugim tudi omenil, da hoče na to delovati, da se ustanovi sklad za šolske stavbe. V tega bi plačevale občina in dežela po odstotkih direktnega davka odmerjene prispevke. Če bi potem kje nastala potreba razširjenja šole, bi se denar dobil iz tega zaklada.
Ljudstvo, ki ga je bilo na tem shodu zbranega nad 500 oseb, je to misel pozdravilo z veliko navdušenostjo. Ali ne bi kazalo baviti se s to zadevo v učiteljskih zborovanjih, da bi se učiteljska društva s konkretnimi predlogi obrnila do deželnih zborov in poslancev, da bi se ta misel dala uresničiti ? Izvedba nje (te misli) se nam zdi na prvi hip precej lahka, a če malo o nji razmišljamo, spoznamo, da stvar ni tako enostavna.
V prvi vrsti se bo treba ozirati na tiste občine, ki so še sedanje šolske stavbe na dolgu. Te ne bi bilo pritegniti k plačevanju šolskih doneskov v označeni sklad. Drugič je treba pomisliti, ali bi mestne občine, ki imajo že zdaj skoraj zadostno število ljudskih šol, pripravljene bile, v to svrho kaj plačevati.
Nazadnje pa je še vprašanje, če bi se v vseh deželah dalo to izvesti. V tistih gotovo, kjer je večina deželnih poslancev napredna.
če bi kmetiške občine za to misel bile pridobiti, tedaj bo dežela tudi primorana nekaj prispevati.' Kaj pa država, ki si je pridržala vrhovno nadzorstvo nad šolo?
Delavska univerza v Angliji.
V „Edinosti" priobčuje Pr. K—-vec ta-le članek: K starobelim, gotiškim stavbam, v katerih se je angleška mladina posvečala marljivemu vseučiliškemu študiju — to srečo pa so uživale samo privilegovane vrste — je prišla nedavno nova, svetla, vesela zgradba, posvečena smotrom novega mišljenjskega gibanja. V imenu gesla „Veda vsem!" je nastala institucija, noseča ime Ruskin Oollege (reskin koledž), ki je prva delavska univerza v strogem pomenu te besede. Ruskin Oollege ima svoj sedež v starodavnem vseučiliškem mestu angleškem, v Ox-fordu. Misel za ustanovitev podobne univerze sta realizovala dva Američana: Wrooman in Beard. In bila je zopet ameriška državljanka Graffinova, ki je podarila prvi fond za ustanovitev te univerze.
Ruskin Oollege je bil ustanovljen pred šestimi leti za izobrazbo mladih delavcev, da se delavci usposobijo za organizacijo strokovnih in delavskih društev. Kakor skoro vsi podobni zavodi na Angleškem je tudi Ruskin Oollege internat; to je seveda ugodnost zavoda, zakaj njegovi gojenci se morejo marljivo posvečati študiji brez bojazni, da bodo prej prisiljeni skrbeti za vsakdanji kruh. Učni načrt, da, ves vzgojevalni sistem ne zavaja delavca, da pozablja svoje delo, da bi bil iztrgan iz delavskih vrst in uveden v vrste takozvane iteligence; narobe: delavci se navajajo, da se z gotovo stopnjo izobrazbe vračajo v sfere, iz katerih
so izšli, da bi tam delovali med svojimi tovariši na kulturnem razvoju.
Predavajo na Ruskin Oollege te-le predmete : sociologijo, teorijo razvoja, logiko, psihologijo, ekonomijo, zgodovino industrije, zgodovino socializma, politiko, šolsko pravo itd. Jako mnogo časa se posveča stilističnim in govorniškim vežbam, da vsak dijak, zapustivši Ruskin Oollege, zna lahko, naglo, gladko in dovršeno obvladovati pisano in govorjeno besedo. Tudi neguje tuje jezike, in to predvsem po svobodni volitvi gojencev: angleščino, francoščino in nemščino.
Vsak dijak plačuje za vso oskrbo na leto 52 liber šterlinkov (1 libra = 24 kron), kar dela približno 1250 kron; v tem znesku je uračunjena vsota za poučevanje, za učne pripomočke, stanovanje, pranje, tako da drugih izdatkov dijak nima. Seveda delavci prihranjajo to vsoto samo ob največji štedljivosti, ali takšnih junakov dela študira na angleški delavski univerzi na stotine! Ostali pa študirajo s pomočjo štipendij, ki jih dajejo strokovne ali pa delavske organizacije. Tako n. pr. združenje mehanikov, ki šteje 59.000 članov, ki daje vsako leto štipendije deseterim najzmožnejšim članom.
V prvih letih svojega obstanka je imel Ruskin Oollege 194 študentov, od katerih je večina prebila v zavodu eno leto; manjši del dve leti. Nedostatek prostorov v internatu škoduje obisku. Šele po razširjenju sedanje stavbe bo v internatu 500 stalnih mest. Sočasno bo letošnjo jesen otvorjen ženski internat, zakaj že sedaj zamorejo na angleški delavski univerzi študirati tudi ženske.
Ruskin Oollege organizuje poleg tega šolskega delovanja na širokem temelju izobraževalne kurze s pomočjo dopisovanja. Na tisoče delavcev se udeležuje tega kurza, ki sprejemajo pismeni pouk v raznih strokah vede, izdelavajo pismene naloge po sistematiško izbranih temah. Poučevanje s pomočjo dopisovanja se vrši sicer sistematiško, ali je seveda razdeljeno na različne načine po želji dopisujočih delavcev. Vsak delavec iz dopisovalnega kurza plačuje mesečno 1 šilink — (1-10 K). Presenetljiva je vztrajnost, s katero delavci tekmujejo na svoji samo-izobrazbi. Med njimi so resnični junaki dela, ki se ob najneugodnejših življenskih okoliščinah, v pravem materialnem boju znajo marljivo in strogo posvečati resnemu študiju. Tako je na primer neki brivec, ki je bil primoran delati 80 ur na teden (tudi v nedeljo), na svojem delu predstudoval vsa temata sociologiškega kurza. Rudokop pri devetOrnem dnevnem delu, pri čemer mu pot v rudnik in domov jemlje še dve uri časa, študira sistematiški vse sodobne družabne pojave. Takšnih vzorov bi bilo možno navesti celo vrsto.
Ruskin Oollege ima take izbrane profesorje, ki morejo v resnici akademiško predavati strogo vedo. Učitelji se izogibljejo vsakemu strankarstvu na svojih predavanjih. Na Ruskin Oollege predavajo vseučiliški profesorji, pa tudi možje, ki so si pridobili s svojo znanstveno delavnostjo simpatije delavstva.
Ruskin Oollege dokazuje za svojega obstanka, da je možno povsod delovati kulturno ob nevelikih žrtvah. Posebno dopisovalne kurze bi mogli tudi v nas Slovencih uvesti brez truda.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Vdovsko učit. društvo. Deset članov „Vdovskega učiteljskega društva" še ni plačalo letnine pro 1908, akoravno je potekel zadnji dan vplačevanja z mesecem aprilom — malim travnom t. 1. — in akoravno sem jih v predzadnji številki „Učit. Tov." prosil, da to tem gotovejše store, ker prenehajo biti v nasprotnem slučaju člani onega društva po § 10. društvenih pravil. Ako do 15. tek. meseca ne dopošljejo letnine. jih moram črtati iz zapisnika članov „Vdovskega učit. društva" po že imenovanem paragrafu.
Tudi to ni dopustno, da so nekateri začeli prav v zadnjih dneh pošiljati prav male zneske na račun letnine, saj s tem le oškodujejo društveno blagajnico.
Slovensko učiteljsko društvo kočevskega okraja ima svoj redni občni zbor dne 14. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne na deški šoli v Ribnici.
Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Referat tov. K. Finka o ubogljivosti. 5. Volitev novega odbora. 6. Razgovor glede nagrobnega spomenika umrlemu društvenemu predsedniku Fr. Gregoraču. 7. Eventualija.
Cenjene tovarišice in tovariši! Žrtvujte v s i ta dan in udeležite se polnoštevilno prvega letošnjega zborovanja, ki Vas k ''njemu najvljudneje vabi
F. Š t e f a n č i č , t. č. podpredsednik.
Postojnsko učiteljsko društvo. Z odlokom c. kr. okraj. šol. sveta v Postojni z dne 22. aprila t. 1., št. 802, si lahko vsak učitelj in vsaka učiteljica, ki se hoče udeležiti občnega zbora, izprosi pri krajnem šol. svetu, oziroma šolskem vodji enodnevni dopust. To velja seveda le za one šole, kjer je uveden nerazdeljeni pouk.
Učiteljsko društvo za šolski okraj Rudolfovo zboruje v četrtek dne 14. maja t. 1. ob 1. uri popoldne v dekliški šoli v Ru-dolfovem z naslednjim dnevnim redom:
1.	O nastajanju in razširjevanju nalezljivih bolezni z demonstracijami, predava g. pri-marij dr. Defranceschi.
2.	Poročilo o delovanju v minolem letu.
3.	Račun za minolo leto.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Slučajnosti.
Polnoštevilne udeležbe pričakuje
odbor.
Štajersko.
Šaleško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 14. maja t. 1. ob Vali. dop. v Št. Ilju pri Velenju.
Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in društvene zadeve. 3. Poročilo o zborovanju „Zveze" v Celju; poroča tov. Weber. 4. Eventualno predavanje. 5. Nasveti in predlogi.
Zaradi obeda naj se oglase udeležniki pri tov. A. Jankoviču, nadučitelju v Št. Ilju pri Velenju.
Ker je to obenem majniški izlet, pričakuje polnoštevilno udeležbo	odbor.
Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer izleti v četrtek, 14. majnika 1908, v Volčjo vas.
Od 1/i9. do '/s 10. ure je pevska vaja. Mohorjeva pesmarica II. zvezek št. 71, 72, 73. Od 10. ure naprej redno zborovanje po sledečem vzporedu:
1.	Zapisnik.
2.	Dopisi.
3.	„Poizvedbe o uredbi otroškega dela", ravnatelj Robič.
4.	„Po Balkanu" — koleginja Ljudmila Poljanec.
5.	Slučajnosti.
Zaradi obeda naznani se naj gotovo in točno do torka.
Učiteljsko društvo za laški okraj
ne zboruje v nedeljo, dne 10. maja t. 1., v Trbovljah, pač pa izleti v soboto dne 16. t. m. na Razbor-Lisco k Jurkovi koči. Izletniki iz Trbovelj, Hrastnika itd. se pripeljejo na Zidan most s poštnim vlakom ob 4. uri 35 minut popoldne, drugi z brzovlakom malo poprej. Zaradi večerje, prenočišča se naj vsak udeleženec zglasi po dopisnici pri tov. Blažu Jurku na Razborju. Kdor se želi voziti blizu do Raz-borja, naj to izrečno pripomni. Odbor pričakuje, da se bodo udeležili p. n. člani tega sestanka v kolikor mogoče največjem številu.
Gostje dobro došli! Ob neugodnem vremenu se izlet ne vrši.
Na veselo snidenje!
Anton Gnus, t. č. predsednik.
Goriško.
Učiteljsko društvo za goriški okraj
zboruje v četrtek, dne 14. maja 1908, ob 9Vs- uri dopoldne v Gorici v kavarni „Central".
Dnevni red:
1.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
2.	„Skioptikon in njegova uporaba", poroča g. Fran Finšger, e. kr. šolski nadzornik.
3.	Razgovor o letošnjem zborovanju „Zaveze" v Gorici.
K polnoštevilni udeležbi vabi
odbor.
Srednješolski vestnik.
** Odlikovanje. Profesor na I. državni gimnaziji v Ljubljani dr. Henrik Gartenauer je o priliki vpokojenja dobil naslov šolskega svetnika.
*	* Na državni realki v Ljubljani, ki
je štela v šolskem letu 1906/7 izmed 516 učencev 285 Slovencev, je nanovo sistemizirano učno mesto za zgodovino in zemljepis, ne da bi bil naveden učni jezik. To se pravi po domače: Samo nemščine se niso upali proglasiti, ker bi bil namen preočividen, nemško-slovenski učni jezik jim je pa prekislo grozdje, ker potem ne morejo prositi Nemci, ki nimajo iz slovenščine kot učnega jezika izpita. Vse to se godi, ker „Slovenska Ljudska Stranka" v deželnem šolskem svetu visoko dviga prapor slovenstva! Poživljamo „Društvo slovenskih profesorjev", da stori energične korake v tem oziru. Razpis je do 15. majnika t. 1.
*	* Gimnazije v Avstriji. Nemci imajo v Avstriji 123 gimnazij (10 mil. prebivalcev), Čehi 52 (6 mil.), Poljaki 53 (4 mil.), Malo-rusi 6 (3 in pol mil.), Hrvati 5, Slovenci nobene. Dočim je na nemških gimnazijah skoraj tretjina židovskih dijakov in obiskuje gimnazije
tudi mnogo slovanskih učencev, so slovanske gimnazije izključno slovanski zavodi.
** Želje glasbenih učiteljev na učiteljiščih. Dne 15. aprila se je vršil na Dunaju shod društva glasbenih učiteljev na avstrijskih učiteljiščih, ki so se ga udeležili zastopniki iz vse Avstrije. Pod predsedstvom profesorja Wagnerja so določili želje v teh-le točkah : 1. Oni glasbeni učitelji, ki imajo že peto starostno doklado, naj se pomaknejo s koncem tega šolskega leta v osmi činovni razred. 2. Glede bližnje reforme organizacijskega statuta, naj prouče temeljito inozemske razmere in izvolijo naj odsek, ki naj izdela predloge o izpremembi učnega načrta. 3. Naj se dela na to, da izpremene predpise o izpitih za državni glasbeni izpit. 4. Učno obveznost glasbenih učiteljev naj zmanjšajo. 5. Podvoje naj število ur za splošni nauk o glasbi in petje v prvem in drugem letniku učiteljišč. 6. Za orglanje in vodstvo cerkvenega petja naj določijo letno re-muneracijo enako dvema tedenskima učnima urama. 7. Glede sklepov drugega shoda učiteljev na pripravnicah naj se dela na to, da bodo glasbeni učitelji na enaki stopnji z risarskimi učitelji na srednjih šolah. 8. Nikogar naj več ne oproste iz petja pri izpitu učne usposobljenosti; nasprotno pa naj se dovoli ponavljanje izpita tekom leta v slučaju reprobacije.
Književnost in umetnost.
„Domače ognjišče" prijavlja v 4. številki letošnjega letnika to-le izbrano vsebino: 1. Ferdo Plemič: Moje in tvoje. — 2. Rudolf Horvat: O vzgoji otrok v predšolski dobi. — 3. Domači zdravnik. Dr. Demeter vitez Bleiweis-Trsteniški: O boju proti jetiki, osobito z ozirom na našo mladino in na razmere v šolah. — 4. Dopisi. 5. Drob-tine. — Najtopleje priporočamo!
O šolski reformi. Spisal dr. Dragotin Lončar, profesor na mestni realki v Idriji. Ponatisk iz „Učiteljskega Tovariša". V Ljubljani 1908. Založilo uredništvo „Učiteljskega Tovariša". Natisnila „Učiteljska tiskarna". — Cena 40 h, po pošti 10 h več. Strani 63. Naprodaj v „Narodni knjigarni" in pri Schvvent-nerju v Ljubljani. O tem znamenitem delu izpregovorimo več o priliki. Pripominjamo, da je smatrati to brošuro kot original.
Slovensko-nemškamejana Koroškem, Narodopisne in zgodovinske črtice. Nabral A n t e Beg. V Ljubljani. „Narodna založba". 1908. Str. 104. Cena 1 K 40 h, s pošto 10 h več. — Krasno, zanimivo delo, ki ga moremo najtopleje priporočati. Zemljevid, ki je knjigi priložen, je narisal tovariš Fr. Marolt. — Či-tajte to lepo knjigo!
„Zakoni o javnih knjigah". Odkar urejuje zbirko avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku dr. E. Volčič, je ta zbirka društva „Pravnik" vidno narasla. Lansko leto nam je bilo laskavo oceniti „Civilnopravdne zakone" in „Odvetniško tarifo", letos ne moremo drugače o knjigi „Zakoni o javnih knjigah". V podrobnosti se ne moremo spuščati, a navedemo naj ob kratkem le vsebino dela. Tu se nahajajo vsi predpisi o zemljiški knjigi, tudi vzorci prošenj za razne knjižne vpise (intabu-lacije), in pa njih kolkovanje, dalje predpisi o železniških in rudniških knjigah, o zasilnih potih, o konverziji (premenitvi) intabuliranih terjatev in dotičnih olajšavah, o zastavnih listih, o radiciranih obrtih, cerkvenih posestvih, o melioraciji (zboljšavi) zemlje, o delitvi dedine pri srednjih kmetijah, o razdelbi skupnih zemljišč in o zložbi (komasaciji) zemljišč, o zaokroženju gozdnih mej. Vsem predpisom so dodana pojasnila iz sodeb najvišega sodišča ter stvarna kazala po abecednem redu, tako da tudi preprost človek lahko v knjigi hitro najde želje nega pouka. Knjiga ima skupno 618 strani in stane popolno v platno vezana samo 6 K; umestno priročno olajšilo tej knjigi je stenska tabela o kolkovini in vpisnini knjižnih prošenj, ki stane na močnem papirju samo 60 h. Glede jezika nam je omeniti, da je izboren, saj urednik poudarja v predgovoru, da je večina prevodov preskrbel prvi odličen naš stilist pokojni France Levstik. — Priporočati nam je še drugo"izdajo „Pravnika" prirejeno tudi za pouk nepravnikov, namreč „Poljudno pravno knjižnico." Od te je priredil prej omenjeni urednik doslej 4 knjižice v desetih zvezkih, kakor je to navedeno natančneje na drugem mestu lista (v inseratih). Vsebina, jezik, prireditev in nizka cena priporočajo te knjižice vsakomur, ki želi pravega pouka v teh stvareh, vidi se, da je namen „knjižnice" omejiti nepotrebno pravdarstvo, ne pa pospeševati ga. Vsak torej sezi po teh knjigah in priporoči jih dalje!
t Platon Kostetski. V Levovu je v soboto umrl nestor poljskih književnikov, Platon Kostetski, v 76. letu svoje dobe.
90-letnico rojstva je 30. aprila slavil hrvaški književnik Ivan pl. Trnski.
Kulturno delo.
+ Glasbena Matica" v Ljubljani je napravila 2. t. m. izlet v Zagreb, kjer je priredila koncert. To je res kulturno delo, ki edini Jugoslovane vsaj na polju umetnosti. „Glasbena Matica" si je pridobila pod vodstvom
mojstra M. Hubada tudi v Zagrebu neomejno priznanje.
+ Glasbena šola v Idriji, čitalnica v Idriji je sklenila, da osnuje s prihodnjim šolskim letom glasbeno šolo, in sicer kot podružnico „Glasbene Matice" v Ljubljani.
-f- XVI. občni zbor „Slovenskega planinskega društva". — Dne 25. preteklega meseca se je vršil v Ljubljani občni zbor S. P. D. Načelnik g. profesor Orožen se je ozrl na 151etno uspešno društveno delovanje. Po poročilu tajnika g. Hauptmana o delovanju osrednjega društva in podružnic za 1. 1907. je imelo skupno društvo koncem poslovnega 1907. leta 2662 članov, in sicer osrednje društvo 634, 17 podružnic pa 2028. Dohodkov je imelo osrednje društvo 42.014 K 90 vin., izdatkov pa 40.771 K 53 vin. Gotovine je 61 K 16 vin, hranilnih vlog pa 1182 K 21 v. Proračun za 1. 1908 izkazuje dohodkov 12.443 K, izdatkov pa 31.910 K, tako daje primanjkljaja 18.458 K. Vseh 18 podružnic je imelo dohodkov 56.274 K, stroškov 44.324 K, prebitka 11.949 K, imetja 103.818 K, dolgov 43.750 K, čistega imetja 60.067 K, posojil pa 13.350 K.
+ Kongres „Osrednje zveze slovanskih časnikarjev" bo letos v Ljubljani ob priliki slavnostnega odkritja spomenika pisatelju Trubarju dne 28.—30. junija, Kdor izmed časnikarjev in pisateljev se namerava udeležiti tega kongresa, naj do 20. maja t. 1. pošlje prijavo tajniku „Zveze" g. Josipu Vejvari (Praga II.), „Narodni Listy", in obenem kongresni prispevek 10 K blagajniku g. Jos Miškovskemu v češkem Brodu. Na poznejše prijave se ne bo mogoče ozirati. Pripominja se, da se zaradi sklepa odbora „Osrednje zveze slovanskih časnikarjev" pripuščajo h kongresu samo oni časnikarji in književniki, ki so člani kakšnega društva, nahajajočega se v „Osrednji zvezi"; izjeme v tem oziru dovoljuje odbor samo v posebnih uvaževanja vrednih slučajih.
+ Koncert „Glasbene Matice" v Zagrebu. „Glasbena Matica" je s svojimi pevci in pevkami poletela v Zagreb, da seznani brate Hrvate s slovensko pesmijo in slovensko glasbeno umetnostjo. V soboto zvečer je bil v „Hrvatskem domu" koncert, za katerega je vladalo velikansko navdušenje. Prenapolnjena velika dvorana je entuziastično pozdravila ob nastopu pevce in prof. Hubada. „Slovenac i Hrvat" je otvoril vrsto bogatega programa; entuziazem vzhičenega občinstva se je stopnjeval od točke do točke, dosegel pa vrhunec, ko sta nastopila solista ga. pl. Foedranspergova in g. Julij Betteto. Vse zagrebško časopisje govori o triumfu „Glasbene Matice", ki je zopet potrdil njeno visoko umetnost. V nedeljo je bil banket v čast ljubljanskim gostom, ki je bil krasna manifestacija hrvaško - slovenske vzajemnosti.
+ Novo podružnico sv. C. in M.
so ustanovile v Brežicah rodoljubne Slovenke. Lepo se razvija narodno delovanje na levem bregu Save v zeleni Štajerski, še Sevnica naj se pridruži temu gibanju. Kaj pa desna stran Save, to je na Kranjskem! Ali bi se ne mogla zbuditi ?
Politiški pregled.
*	Jubilejska slavnost našega ecsarja.
Določeno je, da bo cesar prisostoval samo dvema jubilejskima slavnostima, in sicer po-klonu dunajske šdske mladine in slavnostnemu izprevodu meseca junija. Cesar ne bo prisoten na nobeni drugi prireditvi. Odbor, ki ga je imenoval praški mestni svet, da poskrbi za način proslave cesarjevega jubileja, je sklenil, da ne bo sodeloval na zgodovinskem izprevodu na Dunaju.
*	V tirolskem deželnem zboru so vložili klerikalni poslanci obeh narodnosti interpelacijo, da se mora profesor Wahrmund takoj odstraniti z vseučilišča, svobodomiselni poslanci pa interpelacijo, da naj se napravi zoprni gonji proti Wahrmundu konec.
*	Namestnik v Galiciji je postal vse-učiliški profesor dr. M. Bobrzinski. To je prvi namestnik, ki ni plemenitaš.
*	Tržaška volilna reforma. Doseglo se je sporazumljenje med laško večino in slovensko manjšino. Okolica brez Škorklje, Kjadina in Kjarbole dobi 12 mandatov, mestni volilni okraj 68. Volilci v okolici bodo razdeljeni v 2 razreda in 3 volilne okraje.
*	Walirmundova afera v gosposki zbornici. V prvi seji gosposke zbornice je stavil grof Fran T h u n interpelacijo na vlado glede Wahrmundove afere. Interpelacija je vobče presenetila po svojem rezkem tonu in po grožnji nasproti vladi. Grof Thun in tovariši govorijo v interpelaciji o brošuri Wahr-mundovi, ki da je žalitev katoliškega nauka, cerkve in Boga, in trdijo, da prof. Wahrmund ni več na svojem mestu kakor profesor kano-ničnega prava: zahtevajo od vlade, naj v najkrajšem času ukrene glede Wahrmunda dispozicije, ki bodo odgovarjale njihovim čuvstvom in prepričanju. V nasprotnem slučaju pa grozijo, da bodo izvajali posledice s tem, da zavrnejo odobritev proračuna, oziroma proračunskega provizorija. — Taka govorica je nenavadna v gosposki zbornici. Vzrok in posledice groženj visokoarislokratičnih frondistov pa sta ob vsem respektu pred žaljenim katoliškim čuvstvom glede — sedaj pa že precej depla-sirane — Wahrmundo"e afere v preenakomer-nem razmerju, da bi se ne smelo interpelantu
grofu Thun pripisati drugih skritih namer. Interpelacija grofa Thuna utegne biti kombinirana šahova poteza proti Becku, zakaj vele-konservativci v gosposki zbornici gojijo bržkone nado, da se zopet bližajo njihovi časi, in grof Thun — kakor znano — nima nikake volje igrati vloge politiškega mrtveca.
*	Volilna reforma za tirolski deželni zbor. Komisija, ki jo je izvolil tirolski deželni zbor, da sestavi načrt za volilno reformo, je sestavljena iz 9 nemških in 4 italijanskih deželnih poslancev.
*	Odredbe dunajskega poštnega ravnateljstva v jezikovnem vprašanju. Dunajsko poštno ravnateljstvo je odredilo, da mora uradnik ob vsakih okolščinah ne glede na jezik prevzemati pošto in jo odpravljati dalje. Tako javljajo tudi češki listi, da je jezikovni konflikt na pošti definitivno rešen z odredbo praškega poštnega ravnateljstva, da morajo uradniki poštne ambulance prevzemati tudi češki pisane izkaze.
*	Štrajk vseučiliščnikov v Zagrebu. Javljajo, da je že 400 vseučiliščnikov zahtevalo svoja izpričevala — in ni dvoma, da si jim pridružijo tudi drugi. Dijaki se razdele na vseučilišča v Pragi, na Dunaju in v Gradcu. Ob njihovem odhodu pride gotovo do velikih manifestacij. Dijaki zasedajo vseučilišče in pazijo, da se ne vrše predavanja in promocije. Trije dijaki, ki so imeli biti te dni promovirani, so se odrekli temu činu spotano. Enega pa, ki se ni hotel odreči, so dijaki pognali z vseučilišča.
*	Umirovljcnje profesorja Šurmina.
Ta odijozni čin, kakršnega so zmožni le mogotci, ki cinično prezirajo vse zakone etike in morale, je napravil na vso hrvaško javnost najgloblji vtisk. Iz vseh krajev hrvaške domovine, a tudi iz inozemstva prihajajo prof. Šurminu izjave simpatij. Tudi med aka-demično mladino so spričo tega nezaslišanega dogodka kar na mah izginile vse strankarske razlike. Po skupnem zborovanju na vseučiliškem trgu dne 29 pret. m. so se dijaki — brez razlike politiških nazorov — podali pred stanovanje prof. Šurmina, kjer so mu prirejali viharne ovacije. — Temu protestu akademične mladine se pridruži tudi akademični senat. Zagrebški listi javljajo, da predloži senat monarhu in vsem vseučiliščem monarhije motivirano spomenico, v kateri bo protestiral proti preganjaju profesorja Šurmina. Hkratu prihaja iz Zagreba tudi vest, da je reetor maguificus dr. Milivoj Maurovič podal svojo d e m i -s i j o v znak protesta proti kršenju vsake svobode in ugleda vseučilišča. Vsa odijoznost Rauchovega postopanja nam drastično označujeta ti-le dejstvi: da Rauch ne more navesti niti enega konkretnega dejstva, ki bi metalo ni najmanje sence na službovanje prof. Šurmina in ki bi le od daleč opravičevalo tak skrajni korak, in da je v penzijo pognani profesor šele v 41. letu svoje dobe, torej v najlepši moški dobi, ko se ima njegovo znanstveno delovanje šele pospenjati k svojemu višku. — Jasno je torej, da se umirovljenje profesorja Šurmina kaže kakor čin nizke brutalne maščevalnosti, kakor jo je možno najti le v ljudeh, v katerih divjajo najgrši instinkti, v ljudeh ki so brez vsake inteligence srca in — uma. Naglašamo tudi uma! Zakaj naj je duša Rauchova še. tako razbeljena od sovraštva, vendar ne bi tega storil, ako bi imel le mrvico hladne razsodnosti v glavi. Ker bi vedel, da izzove to indignacijo v vsem civiliziranem svetu, ki moralno ubije le njega, ki na tak način preganja.
*	Imenovanje škofov na Hrvaškem.
Kakor poročajo z Dunaja, pride baron Rauch čez tri tedne zopet k cesarju na avdijenco. Na zadnji avdijenci ni bilo govora o imenovanju novih škofov na Hrvaškem. Minister za vnanje stvari baron Aehrenthal želi, da se to vprašanje reši šele, ko na Hrvaškem nastopijo zopet normalne razmere.
*	Hrvaški poslanci v avstrijski zbornici proti Rauchu. Z Dunaja javljajo, da se hrvaški poslanci pripravljajo na posebno akcijo, ki jo razvijejo v zbornici takoj ob sestanku proti vladi bana Raucha na Hrvaškem.
*	Kazensko postopanje proti pro-fesorjn Feilbognu. „Giornale d' Italia" poroča iz Vatikana: Dunajski nuncij je sporočil v Rim, da se je proti židovskemu profesorju Feilbognu uvedla kazenska preiskava. Vatikan ni pa tozadevno stavil nikakega predloga. (Kakor znano, je profesor Feilbogen na Veliko noč s svojo soprogo in svakinjo prisostoval v Sikstin-ski kapeli papeževi maši, pri kateri sta se obe poslednji dali od papeža obhajati.)
*	Zopet dva profesorja umirovljena. Hrvaška vlada je upokojila vseučiliška profesorja dr. Cara in dr. Šišica. V javnosti je to novo nasilstvo provzročilo silno ogorčenje.
*	Dr. Josip Herold. Državni in deželni poslanec dr. Josip Herold, ki je nedavno obolel na šenu, je dne 4. t. m. zjutraj ob 7. uri umrl. Dr. Josip Herold, odvetnik v Kraljevih Vinogradih, je bil eden izmed najodlič-nejših članov mladočeške stranke, ki je toliko bogata na nadarjenih politikih in državnikih. Dr. Herold je bil neizprosen boritelj zlasti za jezikovne pravice češkega naroda; tudi mesto Kr. Vinogradi, to elitno predmestje praškega velemesta, mu je dolžno velik del svojega razvoja. V parlamentu je pokojnik, ki je bil še v lepi moški dobi, veljal za enega najbolj sijajnih in retorično dovršenih govornikov.
* Število volilccv na Hrvaškem. Ako
se uvede splošna volilna pravica, bi bilo na Hrvaškem 535.000 volilcev, med njimi 30.000 Nemcev in 20.000 Madjarov. Ako se razdeli Hrvaško na 100 volilnih okrajev, bi prišlo na vsak okraj okolo 5000 volilcev.
Jubilejski dar.
Učiteljstvo — sebi! Tov. Janko Ž i -r o v n i k iz Št. Vida pri Ljubljani, izkupiček za „Narodne pesmi za šolsko mladino" v aprilu 193 K 30 h: tov. Karel Wider iz Ljubljane, 75 K; tov. Miha B e r g a n t iz So-strega pri Ljubljani, za 1. 1908. 24 K; tov. Angela T r o š t iz Vodic, za april 2 K; tov. Julij S 1 a p š a k iz Vodic, za april 2 K; tov. Janko Likar iz Ljubljane, 2 K; tov. Andrej Kmet iz Cerkelj, za april 2 K; tov. I. Lapajne iz Cerkelj, za april 2 K; Jako-binca Dimnikova iz Ljubljane, za maj 2 K; skupaj 306 K 30 h ; zadnjič izkazanih 1216 K 58 h; doslej darovanih 1520 K 88 h. Bog plati!
Vestnik.
Zadnji uvodni članek tov. Gangla
je zmedel „Slovencu" glavo. Odgovarja mu v soboto in ponedeljek, ta dan kar z uvodnim člankom. Toda „odgovor" je tak, da se poda Ganglovemu članku kakor pest očesu. Razgp-vor s tako zmedo in godlo je nemogoč. Če hoče biti „Slovenec" pravičen, naj objavi Gang-lov članek v celoti in neizpremenjeuega, potem se prepriča, da mu bodo pritrjali celo njegovi somišljeuiki. Tega se pa „Slovenec" boji, zato meša in blebeče, da prikriva svojo zbeganost in taji resnico, hčerko božjo!
Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: Posojilnica v Logatcu 40 K; učiteljstvo meščanske šole v Krškem 12 K namesto venca na grob umrlemu tovarišu Ivanu Rupniku, učiteljstvo I. mestne šole v Ljubljani 12 K namesto venca na grob umrlemu tovarišu Valentinu Kumru ; rodovina L u n -drovanaRaki 10 K namesto venca na grob svojemu dragemu prijatelju Ivanu Rupniku. Bog plati!
Letnino za učiteljski konvikt so plačali: učiteljstvo v Mozirju (4 K); učiteljstvo v Šiški pri Ljubljani (4 K); tov. Alojzij Potočnik iz Reteč pri Škofji Loki. Bog plati!
„Domače ognjišče" je dobilo v aprilu 85 novih naročnikov. Epour se muove! Tovariši in tovarišice, ki prirejajo roditeljske večere, naj pošljejo svoje referate ureduištvu „Domačega ognjišča".
Okrajna učiteljska konferenca za slovenske šole ljubljanske bo dne 11. junija.
Osebne vesti na Kranjskem. Provi-zorični učiteljici Alojzija Š t e b i j e v a v Mirni in Marija Jurjevčičeva v Črnem vrhu sta nameščeni definitivno. V stalen pokoj je stopil nadučitelj v Št. Petru pri Novem mestu Josip Franke. Vadnična učiteljica Julija Supantschitscheva v Ljubljani je zaradi bolezni dobila dopust in jo nadomešča Lea L e v č e v a , definitivna učiteljica na nemški osemrazrednici vv Ljubljani. Nadučitelj Mihael K a 1 a n v Št. Vidu je zaradi bolezni dobil dopust in pride na njegovo mesto kot suplentinja Leopoldina Kogejeva iz Spodnjega Logatca. Interimistično vodstvo šole pa prevzame definitivna učiteljica Roza J e -1 e n č e v a. Istotako je zaradi bolezni dobila dopust učiteljica Marija Skabrnetova v Šmartnem pri Kranju in jo nadomešča izprašana učiteljska kandidatinja Ljuboslava O r e h-k o v a. Za provizorično učiteljico je imenovana suplentinja Franja Milavčeva v Draga-tušu. Zaradi bolezni je dobil dopust učitelj v Lozicah Ludovik Kranjec in pride na njegovo mesto za suplentinjo Josipina Zalet-1 o v a iz Hotrdršice.
Iz seje c. kr. okr. šol. sveta za goriško okolico. Uradna naznanila se vzemo v znanje. Razširi se enorazrednica na Vogrskem v dvorazrednico. Zavrne se prošnja kraj. šol. sveta v P., za uvedbo celodnevnega pouka v III. š. 1., ker bi se morala zaraditega dvoraz-rednica razširiti v trirazrednico, česar pa ne dopuščajo sedanje finančne razmere. Dovoli se letni prispevek 200 K za vzdrževanje obrtne šole v Kanalu. Sklene se sezidati šolsko sobo za „ekspozituro v Puštalah ter najme šolske prostore v Zaloščah, Orehovljah in Ložicah, kjer se prične poučevanje s 1. septembrom t. I. Odkloni se predlog društva „Lega nazionale", ki ponuja brezplačno v svoji hiši prostore in šolsko opravo za italijansko šolo v Podgori. Odobre se razni računi ter dovole nekatere poprave. Soglasno se sklene naročiti „Domače ognjišče" za vse šole okraja (80 izt.).
Žirovnik — Sokol. Z ozirom na to vest smo prejeli: Naznanjamo, da je tov. Žirovnik zvedel za snovanje „Sokola" še-le tisto nedeljo popoldne, da ni z g. Drenikom govoril ali mu dopisoval in ga sploh videl ni že več nego eno leto in da sploh ni v nobeni zvezi s snovanjem Sokola. Ravno tako ne tov. Lenarčič in g. zdravnik. Vse to si je na celem izmislil kak zanikern možic, samo da je dobil priliko zopet in zopet po imenovanih udariti.
Toda z lažmi se ljudstvo ne izobrazuje, in tisti, ki danes vsiljujejo lažnjivega „Slovenca" in „Domoljuba" ljudstvu, varajo sami sebe, če mislijo, da ljudstvo ne izpoznava lažnjivih za-peljivcev,
Čebelarski shod je bil v nedeljo 3. t. m. na Grahovem ob Bači v šoli. Predaval je če-belar-strokovnjak, tovariš A. Likozar iz Ljubljane. Shod je bil prav dobro obiskan. Udeležilo se ga je tudi 14 tovarišev, dva sta prihitela celo iz daljnega Cerknega. Vesel pojav je, da se tudi koleginje zanimajo za gospodarstvo. Prišli sta na shod dve „čebelarki". — Na predlog tovariša Kašče iz Tolmina se je ustanovila podružnica „čebelarskega društva", in sicer za tolminski in cerkljanski sodni okraj. V odbor so bili izvoljeni: predsednik Fr. Kokošar na Grahovem, podpredsednik Fr. Kokole, nad-učitelj Podbrdom, tajnik Josip Prijatelj, nad-učitelj na Grahovem, blagajnik Fr. Kašča, nadučitelj v Tolminu in za odbornika Anton Krajnc na Ponikvah in Ivan Leban na Kneži.
Roditeljski sestanek bo v nedeljo, dne 17. maja ob 3. uri pop. v Št. Vidu na Dolenjskem v šoli. Dnevni red : 1. Zakaj škoduje slabo vedenje učencev zunaj šole tudi staršem. Poroča c. kr. okr. šol. nadzornik g. Ljudevit Stiasny. 2. Škodljivost opojnih pijač (združeno s skioptiškimi slikami). Poroča c. kr. okr. šolski nadzornik g. Ljudevit Stiasny. 3. Zgodbe novega testamenta (združeno s skioptiškimi slikami). Poroča g. katehet Jernej Kovič.
Drugi roditeljski sestanek v Begunjah pri Cerknici. Dne 26. aprila je bil v Begunjah pri Cerknici drugi roditeljski sestanek. Šolska soba je bila polna samih staršev všolanih in nevšolanih otrok. Posebno častno so bile zastopane matere. Tov. nadučitelj M. Kabaj je predaval o temi „Pokorščina je vir sreče". Starši so z veliko pazljivostjo poslušali V/, ure dolgi govor. Po končani razpravi so navzoči starši enoglasno in z navdušenjem sprejeli predlog predavatelja, da naj bodo vbodoče poučna predavanja tudi za mladeniče in dekleta ter predavanja tudi iz raznih kmetijskih strok. Jako zadovoljni in hvaležno podavši roke predavatelju so se starši razšli. •Govor se odpošlje „Domačemu ognjišču".
Prošnja. Za praktiški del knjige „Šola in dom" mi je treba doneskov onih g g. tova-rišic in tovarišev, ki so obravnavali kakšno pedagoško temo na roditeljskem sestanku. Zato prosim gg. predavatelje, da mi blagovolijo priposlati rokopise vsaj do .15. junija t. 1. — Z ozirom na namen knjige bodo gg. tovariši tej prošnji gotovo ustregli, za kar se jim že v naprej prav srčno zahvaljujem. — D r a g o t i n Pribil, c. kr. šolski nadzornik v Krku (Veglia) Istra.
Na novoustanovljeni trirazredni ljudski šoli v Igavasl se razpisujejo nadučiteljsko mesto in dve učni mesti s sistemi-zovanimi prejemki in prostim stanovanjem v stalno nameščenje.
Jubilejske ustanove za otroka. Občinski svet v Poljski Ostravi je soglasno sklenil, da ustanovi ob cesarjevem jubileju dekliško industrijsko šolo in občinsko bolniščnico za siromake. Občinski svet v Moravski Ostravi pa zgradi zavetišče, namenjeno zanemarjeni mladini, in občinski urad za obrambo otrok.
Krožek pri D. M. v Polju ima maj-nikov sestanek dne 14. t. m. na Vevčah, v gostilni Avg. Kuharja. Tovariši in tovarišice udeležite se ga polnoštevilno. Veselilo pa nas bo, ako nas obiščejo tudi sosedje.
Za slovenskega nadučitelja na Zidanem mostu. „Narodna stranka" je sklicala v nedeljo na Zidanem mostu javen ljudski shod, na katerem se je mislilo obravnavati vprašanje o imenovanju novega tamkajšnjega nadučitelja. Ker je okrajno glavarstvo ta shod prepovedalo, je bil sklican zaupni shod, ki so se ga udeležili narodnjaki in socialni demokrati. Dr. Gvidon Sernec je govoril o deželnozborski volilni re-rormi. Po kratki debati je bila sprejeta resolucija za uvedbo splošne in enake volilne pravice. O učiteljskem vprašanju na Zidanem mostu sta govorila dr. G. Sernec in M. Čobal. Shod je soglasno sprejel resolucijo, v kateri se zahteva, da se mora brezpogojno imenovati na Zidanem mostu za nadučitelja Slovenca in da je treba šolo razširiti v štirirazrednico.
CIril-Metodovi šoli na Čresu je priznana pravica javnosti.
Avancement uradnikov in vojakov. Pri uradnikih gre navadno po vrsti. Koncipist je večkrat marljivejši kakor njegov načelnik, da postane kmalo komisar; načelnika pa na-rede za svetnika, četudi morebiti ne dobi tako dobre kvalifikacije, kakor jo zasluži njegov koncipist. Tu odločujejo službena leta. Enako se postopa pri vojakih. Izjeme so navadno le v vojni, kjer povišajo izredno junaka, ki izpuli sovražniku zastavo ali kanon 1 — Kako pa je pri učiteljstvu? Kdo to ¡ve? Ali je tu res merodajna samo politika? — Mari ni to pro-kletstvo ?
Najboljše sredstvo proti ščurkom.
Kdor ne verjame, naj poizkusi to-le: Vzemi lavor ali večjo skledo vrzi noter nekaj jabolčnih olupkov ali tanko narezane čebulje ter prilij malo vode. Ob robu sklede pa prisloni naokolo tanke trske tako, da ne sežejo čez rob. Ako to napraviš zvečer, imaš zjutraj obilni lov. Živali je pa treba še s kropom popariti, drugače zopet ožive in se razlezejo. Ako to ponavljaš večer za večerom, boš kmalo decimiral ta nadležni mrčes.
Razgled po šolskem svetu.
—	Na dunajski politehniki je bilo v zimskem semestru 1907/08 rednih 2731 in 170 izrednih slušateljev. Vseh dijakov na 7 avstrijskih politehnikah je bilo v minulem semestru 9736. Na višji poljedelski šoli na Dunaju je bilo pa upisanih 747 slušateljev. V zimskem semestru 1906/7 jih je bilo samo 664.
—	Novo vseučilišče v Švici. Curiški kanton je te dni dovolil 4 in pol milijona frankov za ustanovitev še enega vseučilišča v Švici. Neki bogataš je daroval 250.000 frankov za podporni fond vseučiliških profesorjev.
—	Italijani zahtevajo italijansko medicinsko fakulteto na Reki. Občinski svet reški je soglasno sklenil, da naprosi ogrsko vlado, naj ustanovi na Reki italijansko medicinsko fakulteto. Šolski svet je priporočal prošnjo in izvolil odbor, ki izdelaj organizacijski štatut za nameravano fakulteto.
—	Odlikovana učiteljica. Papež je predsednici I. društva katoliških učiteljic, nad-učiteljici Karolini Arabrosovi, podelil častni križec pro ecclesia et pontífice. — Ravno tak križ je dobila zagrebška nadučiteljica Marija Jambrišakova.
—	Šolstvo na Balkanu. „Učiteljski glas" prinaša to-le statistiko o balkanskem šolstvu: Na Romunskem pride ena ljudska šola na 82 km* in 2800 prebivalcev; v Srbiji na 42 km2 in 1230 prebivalcev; na Bolgarskem na 27 km2 in 1102 prebivalca; v Črni gori na 70 km' in 1900 prebivalcev; v Bosni je šolstvo najmanj razvito. Tam pride ena šola na 145 km2 in 4289 prebivalcev.
—	Izključena iz vseh šol celega okraja. „Pravo Lidu" piše, da so učenko ljudske šole Ano M. v Čeških Budjejevicah izključili iz šol celega okraja, ker nikakor ni hotela k izpovedi,ker so ji bila stavljena vprašanja tako gnusna, da jih ni mogla ponoviti.
—	Stoti semester zaprične z letošnjim letnim semestrom profesor na bogoslovni fakulteti inomoškega vseučilišča, jezuvit dr. Hugo Hurter.
Z gospodarskega polja.
= O setvah poroča poljedelsko ministrstvo od srede aprila, da so po državi splošno ugodno prezimile; vendar kaže rž ugodneje nego pšenica. Tudi zimski ječmen je dobro prezimil. Istotako splošno tudi hmelj, sadno drevje in vinska trta.	__
= Štrajk poljskih delavcev na Ogrskem. Iz Budimpešte javljajo, da nameravajo socialni demokrati za žetve uprizoriti štrajk poljskih delavcev, ako ne pride do žetve načrt volilne reforme pred zbornico.
= Novo slovansko trgovsko podjetje v Trstu. Nekateri podvzetni in neumorni trgovci so ustanovili veliko spedicijsko komisi-onalno družbo „Balkan" s sedežem v Trstu, ki namerava voditi in organizirati trgovino v slovanskih rokah. Nadejati se je, da se interesenti z navdušenjem in zaupanjem zavzamejo za to čisto jugoslovansko zadrugo, ki obeta vzcveteti do krepke gospodarske organizacije. To novo podjetje prične poslovati že s 1. julijem t. 1.
—	Ogrska vlada zgradi 4000 delavskih hiš v Budimpešti. „Pesti Hirlap" javlja, da je ministrski predsednik sporočil županu Barczyju, da namerava vlada zgraditi v prestolnici 4000 delavskih hiš. Mestni zastop je izjavil, da stavi v dobi 40 ali 50 let vladi potrebna zemljišča na razpolago pod pogojem, da si pridrži lastninsko pravico.
Raznoterosti.
X Pijevo društvo za razširjenje katoliškega tiska ima sedaj 442 krajnih skupin z 84.000 člani.
X Koliko prihranijo Italijani v Švici. Italijani iz Italije in južne Tirolske, ki delajo \ Švici, pošiljajo glasom švicarskih podatkov v svojo domovino na leto okroglih 18 milijonov frankov.
X Pesniku Heineju postavijo v Hamburgu na Nemškem spomenik. Nabranih je doslej okrog 50.000 K, zato se bo kmalu postavil spomenik temu največjemu nemškemu liriku.
X Važen svetovni dogodek — nova oblika Viljemovih brk ! Kakor poroča berlinska „Tagliche Rundschau", je nemški cesar dal svojim brkam novo obliko. Odrekel se je namreč visoko gor navitim konicam in nosi sedaj brke, navite vodoravno. List ve celo poročati, da sta pristriženi konici brk sicer še obrnjeni malce navzgor, ampak le v jako topem kotu ; koliko stopinj iznaša kot, ne zna pa še povedati. O vzroku te epohalne reforme Viljemovih brk pa poroča neka korespondenca sledeče : Ob prižiganju cigarete si je cesar za-smodil levo konico svojih najvišjih brk, zaradi česar je morala po zakonih simetrije postati tudi desna konica žrtev brivčevih škarij. Sila pač kola lomi. Soproga cesarica da je bila kar navdušena na novi obliki brk njegovega veličanstva. „On" se je dal — niti ni treba omenjati — že fotografirati z reformnimi br-kami. — Svetovne brzojavne žice poročajo širom sveta to senzacionalno vest. Seve, da ne bo manjkalo občudovalcev in posnemalcev re-
formiranih najvišjih brk ; romantičnim konservativcem pa se bo Viljem z vodoravnimi — bognedaj morda z ogrskim biksom namazanimi — brkami vkljub rečenemu „topemu kotu" zdel kakor Benetke brez Kampanila. — Kateri Je-remijaš pa naj sedaj opeva obup fabrikantov brkovzpenjača „Es ist erreicht 1" ? 1 — Šalo na stran : dogodek je politiške in ekonomiške važnosti 1
X Vseslovanska sokolska zveza se
je nedavno temu osnovala na Dunaju. Pristopili so zvezi Čehi, Hrvati, Srbi, Slovenci in Bolgari. Za starešino je izvoljen Ceh dr. Schrei-ner, drugi starešina bo Hrvat.
X Najmanjši vojak francoske vojske je Marcel Lollier, ki je visok 125 cm. Na Francoskem pri asentiranju zdaj ne gledajo na visokost človeka, ampak le da ima 50 kilogramov teže.
X Slovensko društvo v Zagrebu. Slovenci, nastanjeni v Zagrebu, so osnovali svoje društvo „Lipa". Vlada je potrdila pravila.
X Največja stavba na svetu. Inženir Tournay je dobil od bruseljskega razstavnega odbora dovoljenje, da zgradi do leta 1910 stolp, visok 400 metrov. Proračun je določen na 1,200.000 frankov.
X Osem potopljenih bojnih ladij, španskih in inozemskih, ki jih je leta 1676. francosko brodovje potopilo v palermskem zalivu na Siciliji, bodo dvignili iz mOrske globine. Na ladjah je 300 topov in 8 ladijskih blagaj-nic. Podjetniki so dobili od italijanske vlade dovoljenje za to dvignenje in bodo vkljub ogromnim stroškom še vedno imeli 4 milijone frankov dobička.
X Gospa Toselli. Milanski „II Tempo" poroča iz Florence: Gospa Toselli je zapustila svojega soproga ter s pisateljem Hencourjem odpotovala v inozemstvo.
X 7000 žab za uničevanje mu šle. Vas Finkenkrug na Pruskem je imela doslej toliko mušic, da je bil vsak razvoj te vasi skoraj povsem nemogoč. Občinski svet si je izmislil originalno sredstvo. Naročil je 7000 žab, ki jih položi v tamošnje vode.
Zahvala.
Podpisano vodstvo izreka tem potem najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je slovensko-štajerski učiteljski praznik na letošnji velikonočni ponedeljek uspel v vsakem oziru tako nepričakovano lepo in sijajno.
Hvala presrčna obema predavateljema na občnem zboru gospodoma dr. Fr. 11 e š i č u in Ljudevitu Cerneju na temeljiti in zanimivi razpravi.
Posebno hvalo smo dolžni vsem sodelujočim pri koncertu: v prvi vrsti neutrudnemu pevo-vodji g. Rajkotu V r e č e r , izborni glasovirski igralki gospici Schreinerjevi, našemu priznanemu goslarju g. Fran S e r a j n i k u , solistinji gospici Drobničevi in bari-tonistu g. Schneiderju — nadalje vsem cenjenim pevkam in pevcem.
Hvaležni pa smo tudi celjskim tovarišem, zlasti rediteljem gospodom Z a g e r j u , Krajncuin Voglarju, kakor tudi g. Gradišniku, ki je blage volje prepustil sobe v okoliški šoli za pevske vaje.
Zahvaljujemo pa se srčno tudi vsem govornikom in zastopnikom akademičnih društev pri ustanovnem shodu „Zveze narodnih društev".
Hvala gre .tudi vsem dragim gostom na občnom zboru in obiskovalcem koncerta, zlasti predsedniku „Zaveze avst. jugoslov. učit. društev" g. J e 1 e n q u , dež. poslancu in uredniku Učit. Tovariša in Zvončka g. E. G a n g 1 u , ljubljanskemu mestnemu odborniku, predsedniku ljubljanskega učit. društva in uredniku g. Jakobu Dimniku,ravnatelju Schreinerju; g. dr. K u k o v c u na govoru, zastopnikom žurnalistike in vsem onin, ki so naše prireditve pozdravili brzojavno ali pismeno in slavni celjski posojilnici za prepustitev pro štorov v Narodnem Domu.
Za vodstvo „Zveze slov. štajerskih učiteljev in učiteljic:"
Ig. Šijanec,	Fran Kocbek,
tajnik	predsednik.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Kranjsko.	103 1—1
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani razpisuje službo učitelja oz. nadučitelja na enorazredni ljudski šoli na Muti, ki jo namerava razširiti v mešano dvorazrednieo. S to službo so združeni prejemki, katere imajo na Štajerskem učitelji-voditelji na dvorazrednih ljudskih šolah I. razreda. Poleg tega prosto stanovanje, eventualno stanarino v znesku 300 K. Prednost imajo tisti prosilci, ki so vešči delovanja na šolskem vrtu. Službo je nastopiti po počitnicah. Tozadevne prošnje, opremljene s potrebnimi dokazili naj se pošljejo do 31. maja t. 1. na družbeno pisarno v Ljubljani.
St. 382.	104 1-1
M a dvorazredni ljudski šoli v Trnju se razpisuje s tem nadučiteljsko mesto v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 31. junija 19 08.
Prosilci, kateri v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okr. šolski svet v Postojni, dne 1. maja 1908.
Št. 1260.	105 1-1
Na trirazredni ljudski šoli v Dolenji vasi pri Bibnici se razpisuje v stalno nameščenje nadučiteljevo mesto s postavnimi prejemki in i vžitkom prostega stanovanja.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-prifievalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 7. j u n i j a 1908.
C. kr. okr. šolski svet v Kočevju, dne 1. maja 1908.
St. 1210.	106 1-1
V novomeškem okraju se razpisujeta v stalno nameščenje nadučiteljsko mesto na dvorazredni ljudski šoli v Št. Petru in učno mesto na dvorazredni ljudski šoli v Brusnicah.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom semkaj vlagajo do 30. m aj a 1908.
C. kr. okrajno glavarstvo v Budolfovem, dne 2. maja 1908.
Štev. 157.
102 (2-1)
Oznanilo.
Vsled odredbe c. kr. ministrstva za uk in bogočastje se bode na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani
od 15. septembra do 1. oktobra 1.1.
vršil kurz za izobrazbo učiteljev obrtno-trgov-skih predmetov na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Število udeležencev je omejeno na 20 slušateljev. Vsak izvenljubljanski obiskovalec dobi od imenovanega ministrstva podporo 30 K.
Zglaševanja za udeležitev kurza je poslati najkasneje do
10. junija 1.1.
neposredno podpisanemu ravnateljstvu. C. kr. ravnateljstvo umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani
dne 25. aprila 1908.
Dr. Ed. Volčič v Novem mestu (Kranjsko)
je uredil ter dobivajo se pri njem in pri vseh knjigo-101 12 1 tržcih naslednje pravne knjige:
1.	ClviliiopraTcIni zakoni (IV. zvezek Prav-nikove zbirke) z obširnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII in 909 strani. 1906. V platno vezana knjiga........K 8 —
2.	Odvetniška tarifa; določila o rabi hrvatskega in slovenskega jezika pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom (20 tabel). 1906. Broširano K 1*80
3.	Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zvezek Pravnikove zbirke) z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih prošenj in vpisov. 1908. Knjiga v dveh delih, skup 618 strani. Mehko
vezana knjiga..........K 5*60
popolno v piatno vezana.......K 6*—
Ponatis iz knjige, navedene v točki 3.:
4.	Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovina in vpisnina. Broširana............KI"—
5.	Kolkovina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Stenska tabela na močnem papirju.....60 li.
Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja društvo „Pravnik".
Zvezek I. Zakon o dovoljevanji) poti za silo, s pojasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko
vezano.............K —«40
Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani
knjižici............K —*80
Zvezek IV. in V. Pristojliinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908. Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denarnim zavodom sploh. Mehko
vezana knjiga..........K —'80
Zvezek VI.—X Predpisi o razdeliti in uredbi ter o zložbi zemljišč. 1908. Mehko vezano ..............K 2'—
Pripravlja se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o poljski okvari. 1908. Mehko vezano . . K —*80
Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah.
Naprednem iieiteljstru!
Vsakdo bodi naročnik »Zavezinih4 listov, ki so:
Učiteljski Tovariš Popotnik Zvonček Domače ognjišče.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.

Zavod za graviranje in izdelovanje kavčukastih štambiljev
Anton Černe
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.
Uradni in zasebni pečati iz kavčuka in kovine, štambilje za datum, vsakovrstni klišeji, mo-50 nogrami itd. itd. 52 15
Ceniki gratis in franko.
Učiteljska tiskarna
se priporoča šolskim vodstvom za tisk
letnih poročil
Platno,
volneiio blago in sukuo, v vseh mogočih širinah in dolžinah, jako močno, šifon, creise, francoski beli in barvast satin, robci, brisače, bele in barvaste garniture za domačo porabo, oprave za neveste, vseskoz solidno blago, priznano najboljša dobava lastne manipulacije.
A. F. Fialka,
specijalna veletrgovina v Treuštatu pod
Radhostem (Morava). Vzorei in ceniki franko. — Tovarniške cene.
Ustanovljeno leta 1875. 88 13—3
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.
Največja in najbogatejša tvorniška zaloga
priznano pravih švicarskih
Union-ur
katerih tvornic delničar sem in edini zastopnik za vso Kranjsko, ter zastopnik ur Scliaft-hansen, Klassig in Glasliiitte.
Velika zaloga zlatnine, srebrnine in dragocenih kamnov,
kakor blaga od srebra in kinasrebra
31 52-19
Fr. Čuden
urar in trgovec
v Ljubljani
Prešernove ulice nasproti frančiškanskemu samostanu.
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5
blizu Gradišča
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pianine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje. 28 52—14 Siajvečja tvornica na jugu Avstrije
Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
P. n. učiteljstvu in si. občinstvu se priporoča
Kavarna Evropa
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Na razpolago je „Učiteljski Tovariš" in vsi drugi slovenski in velika izbira tujih časopisov. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je kar najbolje preskrbljeno.
Anton Tonejc,
27 26-10
kavarnar.

Piéite po vzorce !
Modno blago
volneno in pralno, damsko in moško, platno, damasti, namizni prti, brisače, blago za srajce in vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago stalnobarvni 13 26—14
= ZEFIRI =
prekrasnih modnih vzorcev za srajce, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosti priporoča
Razpošiljalniea za platneno in modno blago
V. J. Havliček a bratr
Podebradi na Češkem.
Mnogo pohvalnic. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri pralnega blaga za 18 K franko.
Pišite po vzorce!
VERONIKA KENDA
v Ljubljani na Dunajski cesti štev. 20
E
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	14 52—86
Postrežba točna in solidna.
G-lavna zaloga
Jos. Petričevih zvezkov.
Anton Sare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Špecialna trgovina za opreme nevest. Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene.
fig. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svetlolikalnica: ^
15 52-35 Kolodvorske ulice št. 8.
FR. STUPICA
v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 1
in Valvazorjev trg štev. 6
priporoča svojo zalogo najbolje priznanih
slamoreznic, mlatiMc, vratil, čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena.
Kmetovalci, ki rabijo pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, pluge in brane, peči, štedilnike in poljedelsko orodje, so zagotovljeni najbolje postrežbe. Mlekarnam se priporočajo izvrstni posnemalniki in trpežne ročke za prenašanje in prevažanje mleka, traverze, železniške šine, veduo svež cement, strešna lepenka, štorja za strope, pločevina, nagrobni križi ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, stavbinsko, zidarsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi. (9) 26 15
Ustanovljeno 1842. Električna sila. Telefon 154.
BRATA EBERL
tovarna oljnatih barv, laka in firneža v Ljubljani, Miklošičeve ulice 6
nasproti Ih-otela „"Cni©».'
priporočata gg. šolskim vodjem in učiteljem v mestu in na deželi njiju priznano najboljši, črni, medli	19 52—19
lak za šolske table.
Marodna 8 n knjigarna
v LJubljani, i^in
združena s trgovino s šolskimi, pisalnimi, risalnimi in drugimi v to stroko spadajočimi potrebščinami, se priporoča vsemu zavednemu naprednemu učiteljstvu za dobavljenje vseh
knjig in časopisov ter šolskih in drugih potrebščin.
mmœtmssuwi&iiia,)
ma
Dva
Fr. Burger
Spodnja Šiška
:::::::::::::::::: (pri Ljubljani) ::::::::;:::::::::
krepka vajenca
sprejme takoj
95 3"3 Ivan Wider
vrtnar, Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Plača po dogovoru.
Kaj podeli kavi lepo barvo in prijeten okus?
/ / ■	(8) 26-15
111
kavina primes.
Kupovalke teh izdelkov dobivajo od Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani brezplačno mesečnik „Slovenska Gospodinja".

parotovarna lesnih izdelkov in vseh v mizarsko stroko spadajočih del.
Izvršitev solidna, vestna in natančna. Cene nizke.
11 26-15
. .a'
Franc Kollmann
Ljubljana
na, Mestnem trg-o.
priporoča slavnemu učiteljstvu svojo bogato zalogo
stekla, porcelana in podob, ^
kakor tudi svetilk za petrolej
111 elektriko.
(146) 12 8
Prevzema tudi vsa steklarska dela in zagotavlja najcenejšo postrežbo.

papežev dvorni
. Gabrijel Piccoli
v LJubljani, lekarna „pri angelu", Dunajska cesta
priporoča sledeče izkušene izdelke: Želodčna Odvajalna tinktura krepča želodec, vzbuja slast ter pospešuje prebavo in odprtje telesa. 1 steklenica 20 h. — Železnato vino krepča malokrvne in nervozne osebe ter bledične in slabotne otroke. Polliterska steklenica 2 K. — Salmijakove pastile olajšujejo hripavost, razkrajajo sliz. 1 škatljica 20 h. — Malinčev sok, izboren naraven izdelek. Pomešan z vodo da za zdrave in bolne prijetno, žejo gasečo in zdravo pijačo. 1 kg steklenica K 1-50. — Antirrheumon (cvet proti trganju) je najboljše sredstvo zoper reumatične boli. Bolni udje odrgnejo se s tem trikrat na dan. 1 steklenica 50 h. Na razpolago je mnogo zahvalnih pisem. Ceniki se razpošiljajo brezplačno in franko.
Naročila se izvršujejo točno po povzetju.	16 26—18
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Knjige v vseh velikostih, črtane, z eno ali
dvema kolonama, v papir, platno, gradi ali polusnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli, citre, kitare in tamburice. — Štambilje, pečatniki, vignete (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršuje se v najkrajšem času. — Dopisnice, umetne, pokrajinske in s cvetlicami od najpriprostejše do najfinejše. — Albumi za slike, dopisnice in poezije. —
Zavitke za urade v vseh velikostih. Ceniki za tiskovine in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. — Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. — Priznano dobro blago.
Solidna in točna postrežba.	5 52—32
06446164