tiorlrn* izhaja vsakl tore* in soboto Ako pad«» na ta dneva, . piaznik, dan poprej. Ifrodni&tvo se naliaja v „Narodni Tlskanil", ulica Vettuiini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Slefrankirana piHinn se ne sprejetnajo, enako se tie uvažujejo pisma hrez podpisa. liopisuv se ne vračaju ^^C .fioHrl* siane na leto 10 K, za pol let» b K, za Cetrt leta 2 50 DpravnifttTo „-^ it nahajx v „Narodni jhÄmi" ulica Vetturini St. 9 <&¦ se plačuje od čvetefostopue petit vrste po 14 vtn., za ve^kratni natis primeren popust. P»Hamcxn«* fttevilke iianejo 8 vin. in se ptodajajo v raznih goriških trafikah St. 1. HM 8HM >¦} v ^orici, v torek dne 3. januvarja (911. Leto XIII. Izjalovljena preirfj^ ülavna topova, katera je izstrclil dr. Gregorin za svojo zadnjo izvolitev na Krasu, sta bili znani njegovi oUprti pisini v „Edinosti": prvu tia dr. (ire- gorčiča, drugo na nasega katididata g. Babiča. Iz našili tozadevnih člankov in iz pretrganih odgovorov „Edinostinilr' je postalo jasno, da je bila vsebina teh dveil pisem deioma izmisljena. deloma zavita, njiju ubjava skrajno uelaktna, njijti na- slova namenjena bolj kraskim volileem nego nasluvljeucema. Tako je dosegel (ire gorin rekord, da ni sc noben slovenski volitveni kandidattako sain zase agitiral kot on, če Uidi se „Edinost" ni sramo- vala očitno lagati, da ni on ((iregorin) sam niti s pistom ganil. 0 drugein odprtem pisnm smo ze žadnjič pisali in homo morda še. Danes nekaj opomb k prvetuu. V pismo na dr. Gregorčiča je sta- Vil dr. Gregorin kot agitacijsko sredstvo največ upanja, in sicer v napoved. da ulozi proti „(iurici" kazensko ovadbo. Ni vray si jc mislil l/.najdijivi g. Gu- stav — da bi se ta vest ne razsinla tned kraskimi vulilci kot strela, in ravno sedaj. ko stopajo na voliSCc in ko go- riski „klerikaler' nimajo več Časa mi Odgovaijatt in inojo agtlaeijo pobijati. Hj, kako bo to vplivalo na voliice ! Aloji agitatorji na Krasu budo lahku uiicnitiiu izUvrisčnli to iuganje s to? ho, U:\l•« laliko mi bodo pridobivali volileev od nasprotne stratike. govoreč jini na sree Glejle! „Goiica" bo zdaj obsojena. kcr Je vse laž, kar je pisala o dr. (irego- nnu. Bog vo, kake red še pridejo i:a dan! Kdo ve. da ne spravi dr. (jregorin Sevse „klenkalne" poslance v „luknjo"!? Zatorej volilcf. ne volite „klerikalcev" ! No, ta vol. inanever se je dr. (ire- gorinti na Krasu inienitno posrečil, v (ionci pa ne! Ponosno je vzletel kvisku z oJprtini pismom na dr. Gregorčiča S. aprila. a ni/.ko je padel 2o. novoinbra pri tuk. okrožnem sodisču, ki jc naš list oprostilo. Zn -;|na /a dr. Gregorina je prev/ .tuest, \s\ vcje iz njegovega od- prk^:1. pisma. Ce tudi ni vedel, kdo je pisal inkrimimiano notico v „(jorici", vendar se je obrnil na dr. Gregorčiča, kut bi jo bil on pisal. In s ponosom je poka/.al na Ljubljano. rekoč: „Dal sein že pred .poldrugim letom priliko „Slo- vencu", da dokaže na kazenskem sodi- šču resnico enake trditve, a „Slovenec" je nazadnje moral priznati, da se je ^prepričal o nasprotnein, ter plačati ka- zenske stroške. Enako priložnost bo irnel sedaj Vaš 'ist „(iorica", proti ka- teremu uložim kazensko ovadbo. Psujte proti rneni kakor politiku, odickujte mi zinožnost za nastopanje o javnem ziv- Ijenju — jaz se radi tega ne bom raz- burjal, a moje osebne časti se ne do- tikajte; tega ne dopuščam nikomir, naj- maiij pa ^e Vain, %. dr. Anton Ore KOičič!" Ojoj! Kako pravoilošlo je g. Ou- stavu to „ogorčenje" ravno v hipu, ko jo iskal po Krasu glasov za svojo izvo- litev! Kakor politik „psovati" se pusti — pravi v pismu kako se pusti. ka žejo članki in notice v „Hdmosti", kjer je bil dr. (iregorčiČ opsovan celo za iz- dajico slovenskega goriškega naroda! In ker smo mi vsc te lopnvžčine ,.f:di- nostine" dokazali in ovrjili. smo ji sapo zaprli, in to naj bi bil dokaz. da se dr. Uregorm kot politik ne razburja ! In ali se je mesto v na§i notici (2. aprila). za- rad kalercya na:. je dr. (jregorin toz.il, res dotikalo njegove osebne čaMi ? ! Ali smo ž njim le grajali njegovo ^oriško polniko. ki je provzročila Kra^evcem nove stro^kc za brezpotrebno novo vo- litev. Dali smo prednost jjovorici: da je on (dr. (ire^orin) lastnik „lidinosti". na- sproti opazki. ki jo nosi „Kdinost" na Čelu : konsorcij lastnik lista ,.l:dinost". Da se nismo tako hudo zmutili. nam priča lzjava dr. (ircgorina sainega pri pr\i ra'/pravi na iuk okrajr.ttn souiiču 11. okt.: da mu „lidinsot" dolguje preko 35 OUO kron*). Alt smo torej imeli prav, izrazivši svojc začudcnje: Kje da is"če (iregdrin razzaljenje svoje osebne časti! Rekh siiio, da se nam zdi ta osebna občutljivost izvita iz tite in da se na- poxedani kazenski ovadbi (iregorinovi čudijo celo goriški juristi; kajti naroč- nina. katero prejema narodni časnik oziroma njt-gov lastnik. je narodni de- nar, nekak narodni davek. naj v^a že list vsega porabija ali naj preostaja lastniku kot čisti dobiček. Lastništvo časopisa je pa podjetnistvo. ki želi od svojega podjetja. časopisa. imeti dobiček. Staviti ta dohicek v zep. ni za podjet- nika nobena sramota ali nepoStenost. I'isec in.kriminiranc notice, ki je sma- tral dr. üregorina za lastnika „Hdinosti", je torej hotel i\a: (]. dohtar, če nam nočett; stroškov za brezpotrebno vulitev *) To niso niačkiiit1 soUt>! In »Kdinost« je brskala po žep.ili našiga dr. (Iregorciöa. katcri o taki pusujeui v«oti niti sanjati no mort*! Staveo. povrniti s svojimi sltižbenimi dohodki, povrnite nam jih vsaj deloma s čistim dobičkom od „lidinosti", kar je skoro izključno odSlovencev prispevani denar, katerega Vain nosi „Hdinosta kot go- spodarsko podjetje. „lidinost" pa in dr. Gregorin nista bila dostopna takemu tolmačenju; kajti n;ima je bilo na tern, da -^faševcf be zvedo — vsaj prezgodaj ne — da je bilo „razžaljenje" dr. (iregorinu potrebno kot agitacijsko sredstvo za volitev. Za- kadila sta se zato z vso silovitostjo v naš list v notici „Goričinim juristom in lo^'ikoin", v katjri sta pozabila na svojo pregovorno „sobavost" in „stokavost" ter uporabila ves strtip svoje bojjate zaloge bajjateliziranja, sme^enja. ironije, sar- kazma itd. „Ti goriški juristi — se nam je roga!a „lidinost" — bodo pač le „Go- ričini" juristi. toliko dobrega mnenja ima- niü o ujib. da se bodo pa že čudili „Gori- čini" juristeriji". Nase mnenje. da inkriminirani naš stavek ni bil žaljiv za osebno cast Gre- gorinovo. je hotela „Edinost" osmešiti s tern, da se je postavila na stališče: da smo mi pisali. da se čisti dobiček „lidinosti" n e steka v Gregorinov žep. Na podlagi tega staliŠČa si je kon- strujirala nov smisel našega tolmačenja obdolzenega stavka. namreč: ,.da naj dr. Gregorin se le krade iz narodnega žepa. da bi poravnal predbacivane mu piivatne grehe!" —- in tej oslariji je priusnila še pečat svojega svetohlinstva /. vsklikom : „Lepa juristerija in se lepsa morala !" Ali vsaka krivična reč se maščuje. in ma^čevala se je kruto tudi ta nad „Hdinostjo" in nad dr. Gregorinom. Pri - sei je tudi za njiju dan plačila. dan kazni. Na našo pritožbo proti razsodbi prve instance (14. okt.). pri kateri jebil na?; odgovorni urednik obsojen. se je vršila 26. novembra pred tuk. okrož- nim sodiščem — kakor smo sporočali v 94. stev. „Gorice" — vzklicna raz- prava. Pri tej je bil naš odgovorni u- rednik popolnoma oproščen. S tern je bilo dr Gregonnu prisojeno, da plača stroške. DoČini je „Edinost'' o nam ne- ugodni razsodbi pred prvo instanco ta- koj drugi dan (15. okt.) natantno spo- rocala in ji posvetila skoraj eno celo kolono. ni zapisala doslej o našem de- finitivnem oprosčenju niti besedice. — Tako malo upoStevanja in spostovanja iz ka/uje torej svojim čitateljem. da jih ne smatra vrednimi niti obveščenja golega fakta! Je pač vedno istega mnenja, draga „Edinost". namreč: občinstvo naj ¦ zve iz nje le to, kar kaže njenim prva- kom. Pa poreče „Edinost" : saj je tudi „Gorica" o razsodbi prve instance mol- čala ! Mi: Prav naravno. ker smo ulo- zih proti nji utok. 0 rezultatu druge razsodbe bi pa bili mi svoje čitatelje gotovo obvestili, če bi nam bil tudi neugoden. Dr. (jregorin je torej s svojim „preroškim" žuganjem v odprtem pismu na dr. GregorčiČa popolnoma pogorel. Visoko je letel, a nizko je padel. Inte- resantno je to, da je storü. karkoli je mogel, da bi bili pravdni stroški tem večji. — in stroške. katere je skušal nam kar največ zvi^ati. mora plačati zdaj on sam. Dober tek! g. dohtar Gregorin. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. To je darilo. kateroje Vasa goriška politika vam samemu pri- sodila. — Ali doletelo Vas je še neko drugo razočaranje. da ste 26. nov. toli žalostnega pogleda zapuščali tuk. o- krožno sodišče. Med razlogi okrožnega sodišča. po katerih je bil naš odgov. urednik oproščen. je tudi ta-le: Ta po- ziv (da naj dr. Gregorin z dobičkom „Edinosti" povrne škodo deželi) ima bolj znaöaj sale, ker nikdo ne priča- kuje resno, da podjetnik žrtvuje vsedo- bičke poiitiki". — To se da tolmačiti. da si je „Gorica" dovolila z Vami malo zafrkacijo, in Vi, učeni g. dohtar, ste ji šli tako na led! Take blamaže Vam rodi goriška politika ! Dična „Edinost" zdaj vidi. da ni „Goričina" juristerija, kateri se je ona toli rogala. toliko napačna in shiešna, . ampak. da celo zmagovito triumfiranad njeno in njenih juristov juristerijo. Kraški volilci pa naj iz te afere črpijo nauk, da nima Gregorinova go- rižka politika doslej pokazati nobenega uspeha, pač pa blamaže; da ni naši deželi doslej nie koristila. pač pa §ko- dovala. Ako bi bili oni pri zadnji vo- litvi izvolili našega kandidata. bi zdaj ne bil dež zbor zaključen. ampak bi deloval in po složnem delovanju njih treli zastopnikov (gg. StepanČiča.Zlobca in Babica) tudi na korist njih kraških sotrpinov. „Edinost" je torej ta afera zopet ob zid pritisnila in ji sapo zapila. MK]e so moje rožice?" (Irtica. Iz lirvaščine jpreložil H. Bilo je pred dobrirni petdesetimi Jeti. Mali slovcnski narod, ki se je bil jedva predramil iz svojega Jolgotrajncga sna, se je prices opirati na lastne noge. Od Boga poslani pesnik Prešeren je dvignil slovensko pesem, oče Bleiwcis je vzbudil slovenski čut, pričela se je ustvarjati slovenska književnost, otvar- jale so se čitalnice in slovenski napevi so se oglašali v gradovili in vaseh. Vzhajala je zora imičenemu, malemu slovenskemu narodu. Pritisnila je zima in cela priroda je počivala pod težkim sneženim bre- menom. TiSina veličastnih zitnskili ve- čerov je objemala vso prirodo. Ob svitu mesečine je črtalo drevje v belein suegu krepke poteze in tarn od Savinje se je dvigala lalika meglica. Ali, bila jc noč, v kateri bi hotel človek poliiteti daleč. daleč, preiti iUie vasice z razsvitljenimi okni in inodrim diniom. ki se počasi dviga iznad ni/.kih krovov, pohiteti tnitno tajinstvenih gozdov, v katerih šepeče vsak-o drevo bajno pravljico v daljni. cvetoči pomladi in sprehajati se po ob- širnih lokah, ki mirujejo pod belo snezno haljo in snivajo v pisanem in di^ečem evetju. Da, bil je bajui tajinstveni /imski večer, katerega tako ljubijo zlate zvez- dice, kakor da bi hotele zapustiti temno- modro prostrano nebo in poljubiti one nežne bisere, ki se leskečejo v svitli mesečniui na poljani in na drevju. Po cesti, ki se je radi nedavno padlega snega le malo razločevala izmed prostranih logov, kjer je snivala stara vrba, so drčale sani. V saneh je sedel človek v najboljših letih, dobro zamotan v svoj küzuh. Sani so hitele. a zvok zvoncev, katere so imeli konj okoli vratu. je odmeval v tihi zimski noči. Vračal se je od bolnika. Ves na- vdušen za svet in težek zdravniški po- klic se je vozil domov. uverjen, da je vnovič vrsil svoj koristen poklic in ob- čutil je. da bo njegovo znanje in spret- nost bolnikom pomagalo. Llgoden obču- tek, ako človek ve. da je storil svojo dolžnost. Oko inn je zadovoljno gledalo v to lepo zimsko noč, ki se je kazala pred njim v vsem svojem Cam. Prirodo je ljubil z vso svojo pesniško dušo -¦- in spomnil se je sredi zime cvetoče pomladi. ko so se logi in polja okrasili z raznobarvnim csetjein, spomnil se je toplega pol et ja, ko niu je na potii vo- njala poko^ena trava. sponiil se je je- seni ko je gledal zadnje poljsko evetje, ki je drhtelo iz strähn pred prvim mra- zom. Bog vedi kako. toda ravno tedaj» ob tem zimskem večeru se je spomnil nenadoma pesmi svojega prijatelja Žup- nika Valentina Orožna. „Kje so moje rožice. pisane in bele ?" Pesem niu je bila znana, kakor da je prisla iz njegovega srea. Pesem pri- prosta, toda tako naravna, da je on, glasbeni vesüak, večkrat premiSljeval da bi ji zložil napev, ali zastonj je bil ves njegov trud. Zastonj se je trudil da bi izvrsil napev. tako naroden in tako pri- roden. kakor so besede pesnikove. Ah, spomnil se je onih nialih rožic. on, do- ber poznavalec prirode, spomnil se je raznobarvnega poljskega evetja. kate- rega je sedaj „vzela zima, mraz". Spom- nil se je veselih ptičic „nedolžnih pev- čic". ki so sedaj potihnile inseborijo v zimi za svoje življenje. (Konec prihodnjič.) Za varshro planin in pospeševanje tplanšarstva. naših plnninah ležijo še mrtvi zakladi, katere dvigniti je skrajni čas. Tudi v drugih deželah so bile nekdaj razmere jednake, kakoršne so Še sedaj pri nas; ajbistroumnosti deželnih uprav in hrepenenju po napredku in intenziv- nemu gospodarstvu se je posrečilo dru- god dvigniti planinski svet na visoko stopinjo rodovitnosti in intenzivnega go- spodarskega obratovanja. Zlasti je do- segia Švica z üveljavljanjem zakonov za varstvo planin, da se je planinski svet ohranii narodnemu gospodarstvu ter po- vzdignil s pospeševanjem racijonalnega pianšarstva na visoko stopinjo. NaŠe planine ne zaostajajo za švi- carskimi; potemtakem bi se dali tudi pri nas doseči jednaki vspehi z vspeš- nim planšarskim gospodarstvom. Tudi druge dežele kakor Solno- graška, Koroška, Nižje-Avstrijska in Šta- jerska so začele posnemati Švico in do- segle potom zakonov na tem polju !epe vspehe. V deželnem odboru goriškem se je o tem vže večkrat razpravijalo ter ko- nečno sklenilo z intenzivnim gospodar- stvom pospešiti izboljšanje pianšarskega obratovanja in posameznih plantnskih pokrajin. V to svrho je predložil deželni od- bor v zadnjem zasedanju deželnemu zbora tozadevni načrt zakona, ki pa ni prišel v razpravo. ker je bil — kakor znano — deželni zbor po prvi seji za- ključen. Ta zakon je za naše gore velike važnosti, zato ga priobčimo doslovno z namenom, da ga natanko proučijo vsi oni, ki imajo interes na planšarstvu. Kakor se je bila vnela za nov občinski red živahna razprava v našem listu, ki je konečno pojasnila poslancem, kaj ljudstvo na to stran želi, tako se nade- jamo in pričakujemo, da povedö oni, ki bolj natanko poznajo v naši deželi plan- šarstvo in se s tem pečajo, brez ovin- kov in brezobzirno svoje mnenje o tem zakonskem načrtu, kajti le teni potom pridemo do postave, ki bo splošne ko- risti in večini vstrezala. ZakonsUi načrt se glasi: § 1. Planina, ki obstojajo za časa, ko stopi ta zakon v veljavo, se ne smejo odtegniti svojemu značaju in namenu. To velja (udi za planine, ki so se, izpolnjuje" zakonske predpise, na novo ustanovile še le po uveljavljenju tega zakona. Prepovedano je predelati planinska zemljišča ali del njih v drugo obdelavno vrsto, kakor je tudi prepovedano, početi aii opuščati na p^anini kaj takega, kar bi nasprotovalo racijonalnemu kmetij- skemu gospodarstvu in kar bi bi!o za bodoči obstoj planine nevarno ali bi ga onemogočilo. § 2. Izjemoma more namestništvo dovoliti posestniku planine, da odtegne za vedno planine pranšarskemu značaju, kakor tudi da predela planinski svet a!i njega posamezne dele v druge ob- delavne vrste, to pa le v nujnih slučajih, ali če to zahtevajo interesi javnega gospodarstva. § 3. Za vse občinske in vkupne planine (zadružne, sosedske i. d. pla- nine in pašnike) mora sestaviti lastnik gospodarski načrt (planinski red) in oskrbovaini Statut, ki ju mora predlo- žiti okrajnemu političnemu oblastvu v potrditev. Če lastnik ne zadosti tej dolžnosti v primernem roku, da napraviti okrajna politična oblast gospodarski naČrt in oskrbovaini Statut uradoma. § 4. Ne samo za v § 3. omenjene, ampak tudi za planine, ki so last po- sameznih zasebnikov in ki se na njih izvrSe s podporo iz javnih zalogov iz- boijšave v svrho, da se obvarujejo pla- ninska tla ali, da se povzdigne plan- šarsfvo, se mora sestaviti gospodarski načrt. ki ga odobri politično oblastvo. Za siučaj, da lastnik ne zadosti svoji dolžnosti, t. j, da ne sestavi v primernem roku gospodarskega načrta, ga da napraviti okrajno politično obla- stvu uradoma. § 5. Gospodarski načrt mora ob- segati ves dopusten pašni užitek, ki se dožene na podlagi poizvedovanj o traj nem dohodku, nadalje podrbbne pred- pise o obsegu, kraju in o načinu uži- vanja. Pri občinskih in vkupnih pla- ninah je navesli užitke posameznih upravičencev v razmerju z dopustnim skupnim užitkom Nadalje je sprejeti v gospodarski načrt posebno določila o oskrbovanju planinskega gozda, o do» pustnosti ločitve planinskega pašnika od planinskega gozda, o dopustnosti paše v gozdu, o prevažanju sena in gnoja, o potrebnih ukrepih v svrho varstva in ohranitve planinskega sveta, kakor tudi v svrho takega oskrbovanja planine, ki je za gospodarstvo najko- ristnejše. § 6 Oskrbovaini štatut občinskih in vkupnih planin mora obsegati po- drobna določila o ustanovitvi in pra- vicah oskrbništva, o pravicah in dolž- nostih uživalcev, o dopustnosti more- bitnega zakupa planine, kakor tudi o morebitni ureditvi prednostnih pravic; končno mora obsegati določilo, da je Statut za vse pravne naslednike ob- vezen in da se smeta gospodarski načrt in štatut premeniti le z odobritvijo pri - stojne oblasti. Podrobna določila o vsebini go- spodarskih načrtov in štatutov se iz- dajo ukazoma. § 7. Gospodarske načrte občinskih in vkupnih planin, kakor tudi oskrbo- valne statute je pregledati uradoma v^akih 10 let. Sicer so pa podvržene vse pre- membe gospodarskih načrtov in šta- tutov, kakor tudi dopolnitve le teh odo- britvi pristojnega oblastva. Čim posta- nejo premembe in dopolnitve pravo- močne, jih pridene oblast gorenjim li- stinam kot dodatke. § 8. Ako se niso sklenili posebni dogovori za časa izvršitve izboljšav na planinah, ki so se izvedle z denarno podporo iz javnih zalogov, rriorajo last- niki ohraniti te izboljšave v vsej dobii, ki se je v to določila ob podelitvi pod- pore z ozirom na nje iznos in na po- men dotičnih naprav. Ako se zakrivi zanemarjanje, ima okrajno politično oblastvo pravico izdati potrebne ukaze, da se zagotovi vzdrževanje in ako se ne izpolnijo ti ukazi, ali vsaj ne do cela, ukrenit, da se potrebna dela izvrše na račun zamudnikov. Ako izvrši dela okrajno politično oblastvo, se iztirjajo zaostali zneski, in ako se gre za agrarske združbe, pa med deležnike porazdeljeni deleži potom po- litične izvršbe. Zaostali zneski teže na dotični planini kot realno breme in imajo prednost pred hipotekarnimi tirjatvami neposredno za državnimi davki in dav- ščinami; ako pa se drže pašnika za- družne obveznosti v zmislu § 23. držav- nega zakona z ne 30. maja 1869., cjrž. zak. št. 93, neposredno za temi. § 9. Da bosta stanje in obrat vseh planin v deželi razvidna, se mora vo- diti pri vsaki okrajni politični oblasti za planine dotičnega okraja planinska knjiga. Za vpisovanje v to knjigo je merodajen splošen značaj dotične zerri- ljiščne skupine, ki jo kvalificira kot pianino. Ukazoma se določi, kako se mora planinska knjiga urediti, kakor tudi, kako se ima postopati pri njenem osnovanju. in njeni razvidnosti. Vpis v planinsko knjigo je zazna- movati tudi v /ernljiški knjigi. (Konec prihodnjič.) Dopisi Me d ana. — Razni listi so poročali, da je dobilo naše županstvo od glavar- stva v GradlSčl nalog za preäkrbljenje stanovanj za vojaštvo, ki se ima vsako leto naseliti v Medani od meseca marca pa do meseca septembra. Ob enem so pisaii listi tudi, da so se posestniki Že pogodili glede stanovanj. Res je pa sie- deče: Pred par tedni je prišel v Medano poveljnik v Gorici nastanjen.ega bata- Ijona planincev. Prišel je k Županu ter rnu pokazal odlok kornega poveljstva v Qradcu, s katerim se določa, da se ima v Medani za goreomenjeno dobo na- staniti ena stotnija planincev. Poizvedo» val je, kje bi se dale dobiti sposobno stanovanje. Županstvo je šlo koj vojaš- kemu odposlancu na roko in mu poka- zalo nekaj poslopij, ki bi bila sposobna za nastanjenje voja^tva. Pogodba pa z dotičnimi posestniki ni bila nobena sklenjena, kar mora priti na lice mesta poprej vojaška komisija, ki se bode prepričala, da li odgovarjajo poslopja vojaškim zahtevam. Ker bi se pa dotična pogodba na- pravila za deset let, začelo se je med Medanci pretresovati, ali bi morebiti ne kazalo, da bi občina sama sezidala po- sebno vojašnico, ali pa da bi v slučaju, da bi tega občina storiti ne hotela, Me- danski posestniki to zadevo vzeli v roke ter skupno zgradili tako vojašnico. Iz Prvaöine. (T a t v i n a.) Najbrže da so se rihemberški iatovi preselili k nam, kajti v noči od nedelje na pon- deljek so nas obiskali. Ulqjnili so namreč v domačo trafiko in odnesli 120 K. Seveda ni o tatovih sledu. Ugiba se marsikaj, a ve se ne prav nie go- tovega. No, ako ne more goriška po- licija s svojim velikim polieijskim apa- ratorn zaslediti ulomilcev v Gorici, to- liko manj moremo mi, ki nimamo tiste polieijske prefriganosti. To je pa res čudno! Več tatvin v Gorici, več tatvin v Rihernbergu, sedaj tatvina v Prvačini, o tatovih pa ni sledu. A se smejejo prefrigani zlikovci! A plačilo ne uide. Iz Tomaja. — Uže več let zapo- redoma poveličujejo naše .čč. šolske sestre v šolskem zavodu „Elizabetišče" božične praznike s tem, da nas vabijo v svoje uzorne šolske zavode k lepim božičnim veselicam, ki so prišle tako v navado, da se nam zde prazniki brez teh lepih veselic pomanjkljivi. Tako je bilo tudi letos. Na praznik sv. Štefana po blagoslovu smo napolnili veselično dvorano v sarnostanu in z nestrpnostjo smo pričakovali, kedaj nam zadonepri- jetni nedolžni zvoki naših Ijubljenih malih. Biio nas je v dvorani toliko, da smo se do dobra spešali. A ni nam bilo žal, kajti užitek, katerega smo irneli pri veselici, je bi! popolen. Lepo, ubrano troglasno petje spremljano s harmonijem je prijetno donelo po dvo- rani; zlasti nekateri soprani so bili izborni. Seveda so bile glavne točke ob- širnega vsporeda igre, ki so bile moj- stersko izvedene. Igra „Marijin otrok" je marsikaterega do solz ganila. Baro- nica Potoška (gojenka Ivana Jurca) in pa Lucija, njena hči (gojenka Porenta Ana) sta prav dobro izvršili svoji ulogi. Enako ciganka sta jako dobro posnele žensko cigansko prefriganost. Lepo je bilo. Druga igra „Na Betlehemskih po- ljanah" je bila krasno izvedena. Na odm se nam je prikazala velika skupinapa- stirjev s starim pastirjem Kcehajelom (gojenka Jurca Ivana), katere je iznena- dil angelj in jim oznanil veliko čudo, da se je rodil Odrešenik sveta. Kmalu na to se nam je nudila krasna slika: juzušček v jasiicah, zraven Marija (go- jenka Omahen Marija) in Jožef (gojenka (M.acarol Kristina) potem celci vrsta pa- stirjev, visoko gori pa so gledali doli angeli in peli rajsko lepo. Krasna slika, ki nam ne pojde zlahka iz spomina. Veselice je vsakokrat zaključilo šaijivo srečkanje. Veselica se je ponovila dan po sv. Štefartu (katero je posetilo skoro 20 du- hovnikov) in pa na novega leta dan. Vsakikrat je bila dvorana nabito polna. Hvala čč. Šolskim sestram, ki so nam pripravile tri !epe popoldneve. To pot smo si ogiedaii tudi uredbo Solskili zavodov, ReCi mör*amo, da je zavod uzoren, vsega priporočila in za- upanja vreden. ücne moči izborne, vod- stvo (č. sestra ßeatrika, prednica) moj- stersko, snaga zasluži prvi red. Zavod je prepoln šolskih otrok s cek dežele. Mnogo jih je tudi iz Trsta, in celolahi dajejo deklice v ta slovenski zavod. Ogiedaii smo si tudi „Gospodinjsko Šolo", ki je prepotrebna za naše gospo- dinje. Sem naj pridejo pogledat neka- tere naše gospodinje, kaj zmore prid- nost, čednost, ubogljivost in take-le lepe lastnosti. Posestniki, ki zmorete Žrtvo- vati malo svoto za svoja dekleta, le sein ž njimi. Se ne bodete kesali, ne vi ne vaše hčere. Čč. šolskim se&tram moremo le čestitati na krasnih vspehih njih nese- bičnega delovanja v blagor človeštva. Polifični pregled. Blenerth sestavi ministerstvo. Nedeljska „Wiener Zeitung" je pri- občila cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim poverja cesar sestavo novega kabineta baronu Bienerthu. Novo Bienerthovo mmlsterstvo. Bienerth sedaj satno čaka na for- melni zaključek češkonemških spravrr'h pogajanj v Pragi. Ako bo uspeh po- gajanj količkaj ugoden, o čemur skoro ni dvomiti, potem dobimo miuisterstvo z rnočno parlamentarnim značajem, če bi se pa pogajanja v Pragi nengodno izvršila, tedaj dobimo uradnisko mi- nisterstvo Ako se v Pragi češko- nemške konference neugodno izvrše,. tedaj bo to imelo seve vpliv tudi na parlamentarne razmere, ker bodo Čehi ostali v ostri opoziciji in jih bodo pri tem podpirali Jugoslovani. Skupnl proračunski provizorij. Cesar je potrdil skupni proračun- ski provizorij, ki sta ga vsprejeli av- strijska in ogrska delegac;ja. Spremembe na graškem namestalštvu. Dunajska „Zeit" zopet poroča, da postane minister za notranje stvari ba- ron Haerdtl štajerski namestnik, o se- danjem štajerskem namestniku grofu Clary ju pa poročajo, da pestane gene- ralni intendant dvornih giedališč na Dunaju. Domače in razne vesfi. LJudsko štetje. — Ljudsko štetje se je vršilo in se še vrši te dni v Go- rici v znamenju naivečjih pristranosti in neredov. Je vse polno slovenskih hiš- nih posestnikov, ki niso dobili popiso- valnih pol, je prav mnogo takih hišnih posestnikov, ki so dobili sicer popiso- valne pole, a brez naznanilnic, ki imajo zapopasti najvažnejše podatke za ljud- sko štetje in za narodnost mestnega prebivalstva. Premnogo laških hišnih gospodarjev ni vročilo slovenskim stran- kam, stanujočim v njih hišah, nazna- nilnic. Opozarjamo vse te stranke in vse slovenske hišne posestnike, katerim niso bile v redu vročene tiskovine za ljudsko štetje, da se priglase pii od- boru za ljudsko štetje, ki bode znal po- skrbeti, da se pride v okom vsem tem « laškim lumparijam. 'S Sodalitas SS. Cordis Jesu za mestne duhovne bo imela svoj shod dne 5. t. m. ob 5. nonoldne v navadnih prostorih. / Sv. Trije Kralji se vrnejo. — Opozarjamo slavno občinstvo na ve- selico, ki bo v petek ob 4. in pol pop. v dvorani „Central". Ponovi se točka: „Razglašenje Gospodovo", ki je lepo domače delo. Vabllo k veselici, „Slovenskega ' Sirotišča" ki se bo ponavljala na praz- nik sv. Treh Kraliev 6. jan. ob 4. in pol pop. v veliki dvorani „Central". Vspo- red: 1. „Ave Maria". A. Foerster. Tro- glasen ženski zbor se" spremljevanjem