učiteljski tovariš
Glasilo Udruienja Jugoslov. Uciteljstva — Poverjeništvo Ljubljana.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati 1 samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 30' - - Din, za naročnike v inozemstvu 40'— Din letno. Posamezna številka po 1- Din.		Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema npravništvo lista.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativna stvari, je pošiljati samo na naslov: Uprnvništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I. Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
	1 Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 75 para za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
Predlogi iz pokrajin na v Sarajevu, z dne 20,,
Najvažnejši del državnih učiteljskih skupščin smatramo lahko poleg pragmatičnih razprav tudi predloge, ki iih pred-lože skupščini posamezna poverieništva.
Posebno važni so ti predlogi za notranjo konsolidacijo naše organizacije, .pa tudi šolstva, učiteljstva in splošno pro-svete v državi', ker nam izražajo zahteve uciteljstva iz pokrajin in so direktiv? centrali za usmerjenie stanovske-in prosvetne politike s strani organizacije. Ti predlogi so najširši izraz smeri ki jo zahteva uči-teljstvo cele države od UJU.
Žal nam predlogi in sklepi do danes niso bili na razpolago tako kakor smo iih mi želeli -priobčiti, zato jih prinašamo šele danes, a zato po originalnem zapisniku, kakor so bili predloženi in sprejeti.
Stališče hrvatskega uciteljstva k načrtu šolskega zakona.
Povjereništvo UJU Zagreb predlaže zaključke I. skupštine povjereništva UJU Zagreb od 5. avgusta 1922. u stvari iz-injena o »Načrtu zakona o osnovnim ško-lama u kraljevini Srba. Hrvata i, Slove-naca oo redakciji Glavnoga Prosvetnoga Savjeta i prosvjetnih delegata iz ipokra-iine«. Zaključci ovih stvoreni su u raspra-vi na osnovu prijedloga kotarskih (sres-kih) učiteljskih društava Hrvatske i Slavonije u sastavu Udruženja Jugosloven-skog Učiteljstva.
Sklep: Jednoglasno zaključene sve tačno raspravljene predložene izmjene — s nekoliko dopuna iII preinaka — prihva-titi kao .predlog glavno.i skupštini.
Predlog je potpisan po povjereniku
Josipu Šakoviču i tajniku Antunu Tunklu.
*
Predloži povjereništva UJU Sarajevo. potpisani po povjereniku Risti Sušliču i tajniku u. z. nečitljiva potpisa:
Zakon o penziji vdov in sirot.
1. Zakon o penzijama učiteljskih udo-vica i siročadi. koii vrijedii za Srbiju. Crnu Goru i Vojvod';nu. da se protegne na cijelu kraljevinu.
II. državni učit. skupščini
21., 22. septembra t. 1.
i
Poročene učiteljice.
2.	Udate učiteljice da se u dodacima izjednače s ostalim svoiim drugovima. t. j. da dobiju potpune dodatke.
Srbski šolski zakon iz 1. 1904.
3.	Zakon o narodnim osnovnim ško~ lama od god. 1904.. koji vrijedi za Srbiju. Crnu Goru i Vojvodinu. da se protegne na cijelu kraljevinu.
Vštetie službenih let po vojni prizadetim učiteljem.
4.	Učiteljima iz cijele kraljevine, koji su svršili nauke 1914. godine. pa uslijed rata ma s kojih razloga izgubili god'ne službovanja, da se te godine uračunaju u službu — izuzev vrijeme vojne obaveze. kako je to učinjeno u Srbiji i Crnoj Gori. (Je zadeva že ugodno v istem smislu rešena in smo v zadnji štev. Uč. tov. objavili oba zakona.)
Prosvetna politika v Bosni in Hercegovini.
5.	Prosvjetnoi oolitici u bosni i Hercegovini da se posveti veča pažnja od strane državnih vlasti a naročito da se poveča broj škola i muških učiteljskih lica. te da se ukine prekodnevna nastava.
Versko čtlvo v berilih.
6. Da se pri sastavljanju novih udruž-benika pazi. da se u njih unesu samo ona vierska pitanja koja su zajednička za sve naše v.iere.
Sklepi: Svi prijedlozi osim pod 3. jednoglasno su prihvačeni za skupštinu; 3. zahtjev 5. prijedloga neprovediv.
3. prijedlog odbijen sa iPet glasova proti jednoga s razloga, što bi se rasprav-ljanjem ovoga prijedloga ništio rad za do-nošenje novoga iedinstvenoga školskoga zakona koji rad ie več napola svršen.
Član odbora Nikola St. Jovanovič iz Bjeline zastupat če na skupštini svoje od-
vojeno mišljenje za prijedlog III. '
*
Povjereništvo UJU — Ljubljana stavba prijedloge -potpisane po povjereniku Luki Jelencu i tajniku Rudolfu Dostalu:
1.	Izmjene i dodaci pravilima UJU. (Predlog za izpremembo smo svoječasno v celoti objavili v Uč. tov.)
2.	U službeno! pragmatici državnih či-novnika da se prihvate sahtjevi uciteljstva gradanskih škola i škola za gluvo-njemu i slijepu djecu u Sloveniji' u pogledu uvrštenja ovih učitelja, koji imaju stru-kovni, ispit. u jednu činovničku kategoriju više od osnovnoga učiteljstva ili da se ovim učiteljima dade Za 30 od sto veča nlata. uračuniva u napredovanje i mirovi-nu. Ovo se opravdava i težim radovima tim školama. (Predlog je bil objavljen v celoti v Uč. tov.)
Zahteva enega uradnika - učitelja iz Slovenije v ministrstvu prosvete.
3.	U ministarstvo prosvjete da se postave referenti rz svih škotskih oblasti, naročito s obzirom na posebne školske prilike u dosadanjim pokrajinama. (Ta predlog je netočen v zapisniku, priobčen je bil v celoti v Uč. tov.)
Delno ukinjenje prosvetnega proračuna za Slovenijo.
4.	Da glavni odbor UJU zatraži od ministra prosvjete. da se ukinu te stavke u prosvjetnom proračunu za Sloveniju u iznosu 30 milijuna diinara. a koje su bile do sad za pokriče posebnšh tamošnjih škola i upraviteljsk h doplataka, nanovo u proračun unesu, i to tim priije što ukidanje tih stavki za Sloveniju nije u skladu s budžetom odobrenim po Narodnoj Skupštini.
Sklepi: prijedlog 1. otputiti glavnem odboru na riješenje: prijedloge 2.. 3. i 4. jednoglasno prihvatiti pred skupštinu; u orijedlogu 2. zahtjev. da se učiteljstvu glu-honijemih i slijepih škola službovno vrijeme računa kao učiteljstvu na težinu eks-poniramim mjestima. odbiti kao neoprav-dan.
Nagrade učit. v Dalmaciji za pouk analfa-betov.
Prijedlog Aleksandra Devčlča. povje-renika UJU iz Splita prihvačen u svari zahtjeva za podijeljenje nekoliko štipendija za obrazovanje učitelja iz zagorskih krajev? Dalmacije, gdje je nedovoljan broj škola. Prijedlog o i s plati, uplata u penzioni
fond siročadi umrlih učitelja i učiteljica stvarno nemoguč. Ostali prijedlozi uzeti u obzir kod drugih predlagača.
Pravna ureditev prosvetnih razmer.
Prijedlog okružnoga učiteljskoga društva U.IU u Travniku o školtskim podvor-nicima. proširenju škola i premeštanju učitelja riješit če se novim školskim zakonom. a za sada ova pitanja spadaju u kompetenciju pokrajinske uprave za Bos-nu i Hercegovinu.
Učni načrti.
Prijedlog o izradivanju nastavnoga plana provodi se i bit če proveden redovnim putein.
Prijedlog o učestvovanju učiteljstva u t. zv. sitnom radu u narodu da se pre-
poruči pred skupštinu.
*
Prijedlozi učiteljskoga društva sreza apatinskoga več uzeti u obzir.
Zakon o »obči upravi« države in prosvetna ureditev države.
Prijedlog člana UJU Žike Radosav-ljeviča iz Beograda o odnosu zakona o op-čoi upravi zemlje prema položaju škole i učiteljstva bespredmetan ie onim danom, kad novi školski zakon stupi na snagu. jer če taj zakon — prema prihvačenom načrtu — učiniti školu potouno nezavisnom.
Jednoglasno se prihvača mišljenje iz-vjestitelja.
Ureditev položaja egzarhijskih učiteljev.
Prijedlog Sime Simiča. delegata učiteljskoga zbora iz Debra. o regulisanju položaja egzarhijskih učitelja da se predloži ministru prosvjete putem glavnoga odbora na nadležno riješenje.
Predlog o rekviziciji za pasivne kraje.
Prijedlog Jurja Mravinca. delegata ličkoga učiteljskog društva, o zahtjevu za rekviziciju žitarica i drugih životnih na-mirnica za prehranu krajeva. kojima prijeti glad. ne spada u kompetenciju UJU, ali se jednoglasno zaključuje predložiti skupštini, da putem javnosti apelira na državne faktore i privatnu inicijativu. da se u interesu održanja našega naroda i
LISTEK.
Andrej Rape.
(Ob 50 letnici njegovega rojstva.)
Andrej Rape. okrajni šolski nadzornik za ljubljansko okolico, praznuje dne 30. novembra t. 1. /petdesetletnico svojega rojstva. Rape je s svojim vztrajnim in požrtvovalnim delom potegnil tako globoko brazdo na našem šolskem polju, da je dolžnost našega glasila, da se spominja tega rojstnega jubileja, ki vzbuja čuvstva odkrite hvaležnosti v srcu vseh, ki so deležni uspehov neumornega dela našega prijatelja in tovariša Andreja.
Rojen ie bil Andrej Rapč v Rafolčah pri Lukovicii dne 30. novembra 1872. 1. Maturiral je na ljubljanskem učiteljišču 1. 1894. Njegova prva služba je bila v Zalem-logu; stalno mesto je dobil v Olševku pri Kranju in od tu je bil pa imenovan 1. 1903 kot nadučitelj v Smlednik in 1. 1908 je pa prišel na III. m. deško osnovno šolo v Ljubljani, danes ie pa zelo čislan in spoštovan okrajni šolski nadzornik za ljub-
ljansko okolico. Na to mesto ga je dvignila njegova sposobnost in izredna marljivost v šoli in izven šole. Takoj v prvih letih svojega učiteljevania je stopil pred slovensko publiko s pesniškimi in pripovednimi prispevki v »Vrtcu« in »Zvončku«. Zelo marljiv sotrudnik je bil tudi »Domačemu Ognjišču« in »N a š i Bodočnosti«. Temu listu je bil tudi eno leto urednik in lahko povdarjamo: najboljši urednik, ker je kot izkušen učitelj in vzgojitelj natančno razumel smer in potrebe listu, ki je bil namenjen šoliod-rasli mladini. Poleg tega ie pridno zalagal s članki pedagoške vsebine tudi »Popotnika« in »Učiteljskega Tovariša«. Rapet> va delavnost se je gibala in se giblje vedno z najboljšim smotrom pred očmi: z vsemi najboljšimi silami koristiti slovenskemu šolstvu, učiteljstvu in narodu. Pa tudi kot okrajni šolski nadzornik opravlja svoje delo tako točno in vestno, da ga čisla prijatelj in da mu neprijateli ne more do živega.
Z Rapetovim imenom je najtesneje združena naša mladinska književ-
nost. Pod naslovom »Mladini« je izdalo »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta« sedem Rapetovšh mladinskih knjig, ki jih vse mladina s /pridom in veseljem prebira. Njegov »D a n e«, ki ga je izdala naša bivša Zaveza, je dobil prvo darilo. Skratka: Rape je v pravem pomenu besede rojen mladinski pisatelj; v zgodovini naše mladinske književnosti mu ostane zagotovljeno častno mesto. Svoje pedagoško in didaktiško znanje je pokazal tudi pri sestavljanju »Šolskega lista« in »Četrtega berila«. Ra-oetovo delo na šolskem in narodnem polju ie zgled in vzor šolskega in izvenšol-skega dela naprednega slovenskega učitelja. Iz src vseh. ki svojega Andreja poznamo in cenimo, se razlega ob petdesetletnici njegovega rojstva enodušni klic: Krepko naprej do novega jubilej a ! Naj ga spremlja ista »volja ne-ubita« tudi v bodočnosti!
Pristopite k „Jugoslovanski Matici!"
FR. SUHER :
O pomenu risanja.
II. Risanje duševnovzgojnl predmet.
a) Snovanje predstav.
1.	Zgled: Iz naravoslovne ure je znan učen» cu »hrošč«. Pa če bi moral natančno navesti njegove dele, ne ve marsičesa, niti ne, koliko tarz-nih členov ima na nogi. Pri praktičnem nastopu trdi gojenec, da ima čebela želo v glavi. Ako bi moral učenec risati hrošča in ako bi se pripravljal gojenec (gojenka) risaje, tedaj bi bil vsak primoran, predmet ogledati natančno, in na jasnem bi si bil o teh narisanih rečeh.
2.	Zgled: Oblike lista si šele ogledamo dobro, ako ga rišemo.
3.	Zgled: Oro —, hidografija in topografija ter njihovo razmerje v deželi si šele predočimo nazorno, ako narišemo zemljevid.
4.	Zgled: Pojm kvadrata, romba, kakega geometričnega telesa se razjasni, ako vse to rišemo.
5.	Zgled: Pokrajino bomo znali popisati dobro, ako smo jo prej risali ali slikali.
6.	Zgled: Kolikokrat gledaš na svojo žepno uro; pa ni gotovo, da veš, kaka je na njej številka štiri ali šest. (Znan dovtipl)
njegove prosvjete gladom ugroženi kra-jevi sto torije snabdiju najpotrebnijhn ži-
votnim naanirnicaima.
*
Predlogi »Odbora za predloge« skupščini:
1.	S obzirom na veliku skupoču da se što oriie regulišu materialni odnosi učl-te!;istva. koji su ovako neizdrživi i prijete kataštrofom.
Naraščanje draginje ¡n učiteljstvo.
2.	S istih razloga da se glavni pokrajinski gradovi Zagreb. Ljubljana. Sarajevo i Split, kao i sva okružna mjesta 1 pasivnim krajevima uvrste u prvi skuparin-ski razred;
u drugi, skuparinski razred da se uvrste sva veča mjesta s razv:jenim industrijskim poduzečima;
u treči skuparinski razred sreska za životne prilike teža mjesta.
Stanarina enaka za vso državo.
3.	Stanarinski dodaci da se protegnu na svu kralievinu prema stanbemm raz-redima za učitelistvo. koje nema stana u naravi i ogrijevnih drva.
Jednoglasno prihvačeno.
Nuja notreba enotnega šolskega zakona.
Jedinstveni školski zakon da se neiz-ostavno donese več u jesenskom zasije-danju Narodne Skupštine. Zaključeno jednoglasno predložiti da skupština ovo energično zatraži od svili mjerodavnih faktora u interesu državne i narodne prosvjete.
Ferijalni Savez.
Dosti je bilo predlogov, nasvetov glede F. S., a taktičnega se do sedaj ni ukrenilo še ničesar. Ne čakajmo prepotrebne ugodnosti, ki ni samo za dijaštvo važna, ampak v prvi vrsti za učiteljstvo, katerim življenska usoda ni ublažila ¡n izpopolnila denarno podlago ki ie potrebna ravno v sedanjih težkih časih.
Ko so letošnji abiturijenti organizirati poučno potovanje po naši državi, sem pričakoval. da se bo tudi kak učiteli oglasil s parolo: Tudi mi. izmed katerih mnog ni prekorac la niti meje Slovenije hočemo spoznavati naše južne brate, Istinlfto videti s krvo nasičeno Kosovo polje in drugi* kraje ki so polni zgodovinskih dogodkov.
Veselilo me je. ko so se abiturijenti ojunačili za ekspedioijo in so jo tudi častno rešili; vsak se bo v poznejših letih živo spominjal bratske gostoljubnosti Srbov. prirodnih bogastev, njih šeg itd. Nekoč sem slišal, pri metodiki; čim bolj nazorno boš poučeval, tem bolj bodo učenci sprejemali in trajnejše obdržali snov.
Mi nismo še vedno učenci, ki strem -mo. da izpofoolnujerno to kar ie zagrešilo učiteljišče. Požirali smo suhoparne črke pri zemljopisnih urah in sedaj ko smo se naveličali teorije, hočemo vsaj stotino tega na lastne oči tudi videti! Nai bo dovoli razlage za samo ob sebi umevne resnice
Marsikdo poreče: »Čakajmo na F. S.« Kakor hitro razširi F. S. svoj delokrog na učiteljstvo. če sploh to dočakamo, io bo vsak učitelj udaril po svoiem programu tia kamor bo zaželelo srce ali razum. Uspeh notovania ¡posameznikov bi bil v primeri z uspehom skupnega potovanja naravnost minimalen.
Lansko leto sem tozadevno predlagal pri učiteljskem društvu N. in sem se pri predlogu omejih samo tia F. S. in v teko-
čem šolskem letu sem zopet predlagal pri učiteljskem društvu M., maj ne čakamo na F. S., ampak nai brez F. S. organiziramo izlet v ¡prihodnjih velikih počitnicah, katerega nai priredi slovensko učiteistvo. Z velikimi počitnicami ne bomo tako razpolagali, ker nas čaka — mlajše učiteljstvo — po novem zakonu o ustroju vojske vojaško službovanje ."'n v počitnicah marsikdo želi videti kraje tudi izven naše države; pozneje ga pa potovanje itak ne veseli. Aranžma za potovanje ni težak in to /potovanje je lahko v prihodnjih počitnicah že »fakt«. pričakujoč od mer oda.!-ni|i faktorjev materijelne ugodnosti. Trdno sem prepričan, da s tem predlogom ne bom osamljen in da bom našel oporo vsaj pri mlajšem učiteljstvu. Zato tovariši(ce). skrbite, da postane to vprašanje aktualno. Vse nasvete in ¿predloge pošiljajte na naslov: Slavko Mrovlje. učiteli. Vel. Lašče.
Vsi. ki imate resno voljo pri ranžira-nju sodelovati in se potovanja sigurno udeležite, na delo in o velikih počitnicah se vidimo.
S tovariškim pozdravom S. M.
Vestnik za učiteljski naraščaj.
UČITELJEVA PRIPRAVA NA POUK.
Od mnogih strani se zahteva priprava na pouk, toda skoraj nikdar ne vidimo in čitaino navodil, kako .se ima ista izvršiti.
Zato gotovo ne bo odveč, ako podamo v naslednjem nekaj migljajev za prepotrebno pripravo v omenjeno svrho.
Vsaka taka priprava naj bo praktična, pregledna in večkrat uporabna. Ob začetku šolskega leta ima učitelj zbrati in razvrstiti učno i snov, vsaj za važnejše predmete, da bo imel ce-: lo leto jasen cilj in dobro vidne obcestne mej-I rake pred seboj. Datuma in učnega tedna ni tre-| ba navajati, ker ne moremo predvideti dogodkov, ki često ovirajo potek rednega pouka. Pri seznamu in izberi beril naj se ozira seve tudi na realistično snov, proza se naj menjava z ve-I zano besedo, etična berila z opisnimi i. dr. Določi naj se, katera berila se bodo nadrobno obravnavala in katera !e kursorično čitala.
Takšna, nekako naj bi bila splošna priprava, obvezna tudi za starejše učitelje.
Se razume, da se bodo morale mlade učne osebe delj časa pomuditi pri taki pripravi, a to jim mnogo hasni, ker se na ta način najprej seznanijo z učno snovjo.
Kar se tiče tedenske ali dnevne priprave, je pa sledeči način najbolj priprost in praktičen. Zvezek večjega formata se naj razdeli za posamne predmete. Na eni široki strani zapisujem tudi lahko snov več predmetov v navpičnih predalih. Ako imam več oddelkov, se le ti predali razpolovičijo itd. Na levo stran (v rubriko) se zabeleži datum, v predal pa bolj ali manj natančna navedba snovi za eno ali tudi več ur, kakor pač nanese značaj lekcije in obsežnost formalnih stopenj. Če treba, se napiše vanj tudi dispozicija in na kratko skicirana učna slika. Par primerov naj nam to bolj pojasni! 10. učni teden: Čitanje: »Drago zelišče«. Učence opozorim uvodoma na nekatera zdravilna zelišča (pelin, kadulja, kamelice...) ki jih rabimo zoper bolezni. Danes bomo čitali o nekem posebnem zelišču, ki nam olajša težave in nadloge. Sledi metodično podavanje. Učence je dovesti do teh k zaključkov: Dekli sta bili enako krepki ter sta nosili enako težko breme, a Urša ga je brez godrnjanja • nosila, ker je bila potrpežljiva. Pojem potrpežljivosti je razviti. Pomen te kreposti za posamnika in družbo. Zgledi iz življenja otrok. Prispodoba: Potrpežljivost je drago (zdravilno) zeljce.
Slovnica: Izpeljava pridevnika s priponami -—av, —iv (—ljiv) in en. Tvoritev iz samostalnikov in glagolov je pri podavanju grupirati. Primere vzamemo iz slovnice, iz beril ali druge otrokom znane snovi (3 ure). (Dalje prih.)
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t Denar učit. na obrt. nad. šolah v Ljubljani. Dne 13. nov. t. 1. je imelo učiteljstvo ljublj. obrt. nad. šol sestanek na katerem ie sklenilo izjavo in stavilo rok za izplačilo zaslužka za mesec julij t. 1. mestnemu magistratu. Šolska vodstva so dobila sedai na to vlogo dopis, da se izvrši izplačilo 24. nov. t. 1. da pa magistrat še tudi ni dobil prispevkov od prizadetih faktorjev.
Iz Jugoslavije.
—	Ne norčujte se! Zadnjič smo ob-javMi oklic glede cenejših živil (masti, moke in sladkorja) uradništvu. Če bi znali kako se namerava razdelitev, bi ga ne! Danes doznavamo. da so vso akcijo že zopet zavojevale »uradniške« zadruge, v prvi vrsti za svoje člane. »Osrednja Zveza« se je Odločno borila proti temu in ji je bilo tudi obljubljeno da bodo živila razdeljena po resorih. Toda pri nas ie že vse tako. da »ta;ini« elementi obrnejo vse, kar je določeno v obči blagor — v ožji. ali celo zasebni blagor. Dvomimo, da bodo režijski stroški- manjši preko »uradniških« zadrug, poleg tega se temu priključi še ono špe-kuliratije za pridobivanje članov, ki pridejo »prvi v poštev« itd. itd. Na Hrvatskem se že izpeliuije akcija tako. da dobe oni uradniki, ki niso člani zadrug, živila preko svojih resorjev. Kako bo pri nas, vse molči — »tajni« elementi se ipa igrajo z »akcijo za uradništvo«. — K vsemu postopanju danes ne moremo drugega izjavit. nego da izrečemo svoj iaven protest, da se tako norčuje iz uradništva.
—	Na smrt bolna učiteljica s 142 Din mesečne plače. (Slika naših socijalnil razmer.) Tipično sliko neurejenih razmer in bede. v katero lahko zaide učiteljstvo po krivdi drugih, nam kaže slučaj tovarišice J. St. v Mariboru. Naj o njem govore suha dejstva: Imenovana je poučevala leta 1920./21. v zaključnem razredu dekliške šole. Vsled pomanjkanja prostorov, je bil njen razred nameščen v neki sobi pri podstrešju, ki ni bila nikoli namenjena za razred. Dotična soba ima cementna tla in centralna kurjava šole sploh ni napeljana v to sobo. Zato temperatura ni nikoli presegala 9°, največkrat pa se je poučevalo pri 7° ali 8°. V takih razmerah ie samoob-sebi umevno, da so nastopile posledice, ki so morale priti. Mlada učiteljica je za božič 1920 zbolela na pljučnem vnetju in legla v posteljo. A ker je bila tovarišica pre-vestna in marljiva, ie ni dolgo držalo doma. Ze po enem mesecu je šla zopet v šolo. četudi ni bila še popolnoma zdrava. In seveda zopet v isti mrzli razred! Naravno, da je nastopila v takih razmerah reakcija. Dobila ie pljučni katar, iz katerega se je razvila ¡etika. Po kratkih tednih ie legla v bolniško posteljo. na katero je nrikljenjena že skorai dve leti. To poglav-ie ie sicer pretresljivo trpko a vendar se ie moralo razvijati v takfl razmerah prav tako in nič drugače. Še boli pretresljivo in trpko pa ie drugo poglavje tragedije mladega živlienia naše tovarišice katerega pa so zakrivili neizprosni /paragrafi in neusmiljeni birokratizem. kateremu je paragraf vse, življenje pa nič. — Prišlo je ukinjenje draginjskih doklad vsem. ki so bili že nad 6 mesecev na dopustu. In kakor ie že pri nas običajno, da pridejo na-redbe. ki sežejo globoko v naše meso zelo pozno in.se še boli nožno izvedejo tako ie bilo tudi tukai S 1. okt. 1920 so ji ustavili draginjske doklade in obenem
odredili, da mora vrniti znesek 4716 K, katerega je bila ipreveč prejela na draginjskih dokladah. Ta znesek so ii odtegovali, in je prejemala mesečno le 932 K. — Ker oa nesreča nekoli ne pride sama. ampak ima navadno neprijetno spremstvo zato se ie pridružil temu udarcu še drugi. Hčerka je podpirala svojo mater 70letno upokojenko in prejemala tudi zanjo draginjske doklade. Morala je še te vračati. — Bolna tovarišica ie uvidela da tako ne more ne živeti ne umreti. Da bi zadostila neusmiljenim paragrafom, je nastopila aprila letos z največjo težavo zopet pouk. Z majem sp ji zaradi zopetnega nastopa službe nakazali cele prejemke. Da. ko bi mogla opravljati službo! A tega ni mogla. Samo 14 dni je vzdržala z največjim naporom, potem /pa zopet legla. Celo plačo z draginj-skimi dokladami pa je dobivala še tri mesece. V tem času »pa se ie zopet zavrtelo uradno kolo in ji prineslo zopetno ukinjenje draginjskih doklad in njihovo vrnitev, teh doklad. in tako dobiva sedaj m e s e č-n o 142 Din — prejemkov. Kako živi s to malenkostjo bolnik ki rabi tečne hrane, postrežbe, zdravnika in zdravil v sedanjih razmerah, o tem naj si napravi sodbo vsakdo sam. — Ne mislim pisati je-remijad. Pribijem samo eno: Slučaj tovarišice J. St. je kulturen in socijalen škandal. ki- je mogoč le v današnjih razmerah, kjer je paragraf vse. realno življenje pa nič. Če se ie na eni strani moralo zadostiti neizprosnim /paragrafom, b i s e b i 1 a m o-rala dobiti na drugi1 strani sredstva, da se ta udarec omili na ta ali oni način, pa naj bi se dobila ta sredstva v kateremkoli fondu, ali pod kateremkoli imenom. To ie eno. Drugo pa je. da bi morali tudi odtegljaji imeti neko mejo. preko katere bi se ne smelo iti. Če oblast zakrivi, da preveč izplačuje cele mesece, potem nai se odtrguje in vračuje, kakor se more oa naj traja vračevanje makari leta in leta. — Tretje pa zadeva našo stanovsko organizacije. Naša stanovska in človeška dolžnost je. da pomagamo svojim tovarišem in tovarišicam v podobnih slučajih. In vendar nimamo y tem oziru prav nikake naprave razun prostovoljne zbirke. Ta slučaj nam kaže, da bodemo morali svojo organizacijo izpopolniti tudi v tem oziru. V samopomoči ie rešitev! Kako in kai je treba ukreniti, o tem nai razmišljajo merodaijni faktorji. — Hren.
—	Naročnike »Narodne Prosvete« v Sloveniji, ki so še na dolgu za list opozarjamo. da dobe te dni od pov. UJU označen znesek, ki ga dolgujejo in prosimo, da v smislu dopisa čimprei poravnajo naročnino. kakor je označeno v dopisu.
—	Okrajnim učiteljskim društvom. Okrajno učiteljsko društvo v Murski Soboti ie sprejelo na svoiem zborovanju dne 11. nov. t. 1. resolucijo, priobčeno v današnji štev. »U. T.« med »društvenimi vestmi«. Vsa okr. učit. društva naprošamo tem potom, da se na svojih zborovanjih pridružijo naši resoluciji ter z nami zahtevajo uvedbo strogo iredentistične vzgoie v naše šole. Ena tretjina naših bratov ječi pod krutim jarmom suženjstva; niihova usoda ie v naših rokah in v rokah nam izročene mladine. — Učit. društvo v Murski Soboti.
—	Delo Glavnega Prosvetnega Sveta. U Glavnom Prosvenom Savetu završen je zakonski projekat o uredenju Glavnog Prosvetnog Saveta — N. P.
—	Promoviran bo za doktorja filozofije v četrtek, dne 23. nov t. 1. opoldne v veliki dvorani ljubljanske univerze g.
Zakaj vse to? Če smo primorani, upodabljati predmet, tedaj ga moramo ogledati natančno. Risanje zahteva natančno nazorovanje. Iz natančnih nazorov pa nastanejo jasne predstave, le iz jasnih predstav so možni jasni pojmi, iz jasnih pojmov pravilne sodbe in iz teh pravilni zaključki. Risanje neguje vse zmožnosti predstavljanja; vzgojuje torej um.
b) Vzgoja spomina.
1.	Obliko si zapomnimo iz nazornega nauka, predmet iz prirodopisja, geografične pojme, znanje, ki se tiče dežel itd. lažje in trajneje, če vse, kar se na to nanaša, narišemo, ko se učimo.
Učitelj element, razreda je obravnaval jesen in njene darove: gozdno in poljsko sadje (korenje, repo, jabolko itd.). Dokler se je samo govorilo. si niso mogli otroci zapomniti teh imen, ker so bili tujega učnega jezika malo zmožni. Ko pa jim je učitelj vse te predmete narisal na tablo, so znali imenovati vse, kedar je kazal risbe predmetov. Še pri ponavljanju, ko je že bilo vse zbrisano, so gledali vedno na tisto mesto, kjer je bil narisan prej predmet, ki so ga morali imenovati. (Z g 1 e d i v i z u e 1 n i h tipov.)
2.	Narobe je risanje preizkušnja za to, ali so naše predstave o kakem predmetu jasne ali ne. Kar si predstavljamo prvotno jasno, to moremo tudi preprosto narisati.
3. Čim večkrat reproduciramo svoje predstave r i s a j e . tem lažje se izvrši reprodukcija v govoru. (Foerster zahteva, naj bi se otroci zanimali za io, kako risanje resničnost podpira.)
Torej: Kakor z govorom, gojimo spomin tudi z risanjem s to razliko, da risanje mnogo jasneje reproducirá predstave nego jezik. (Absolutna resnica.) Mislimo v podobah, ne z besedami. Naše misli se morejo zato predstavljati jasno samo s podobami. Z vsakim reproducira-njem predstav gojimo spomin. Risanje je takošno reproduciranje v najdovršenejšem zmislu besede; zato torej gojimo z njim spomin.
c) Gojitev domiselnosti.
1.	Otrok slika žabo z rdečo barvo. Nekdo ga vpraša: »Žaba je vendar zelena, zakaj jo rišeš rdečo?« Otrok odgovori: »Pa rdeča žaba je lepša nego zelena«.
2.	Otrok ilustrira izmišljen dogodek: Dečka se pogovarjata. Gresta krast jabolka. Zlezeta na drevo. Nabašeta si polne žepe. Lastnik jih prežene. Ko bežita, obvisita v plotovi luknji. Tepe-na sta.
3.	Iz izrezkov barvastega papirja se sestavljajo obrazci in se potem rišejo. Iz naravnih oblik listov, cvetov, metuljev itd. se tvorijo kra-
silni prveci, ko jih idealiziramo in štiliziramo. Porabimo jih v sestavljenih okraskih.
4.	Učenec vidi pred sabo hišo in jo nariše v par črtah. Telo se nariše s ploskvo ali pa še celo z odmišl.ienimi črtami.
5.	Učenec riše shematično električen kolovrat.
Ko se riše rdeča žaba, se ilustrira dogodek, kombinira z barvastimi papirji itd. deluje kombinirajoča domiselnost.
Če se ilustrira ali pa riše predmet na pamet pa tudi mnogokrat drugače, deluje determinirajoča domiselnost. Ko rišemo hišo shematično, idealiziramo, štiliziramo itd. deluje abstrahirajoča domiselnost.
Kakor noben drug predmet občeizobrazo-valne šole, vzgaja risanje gojenčevo domiselnost.
d) Vzgoja lepočutja.
Kakor v nobenem drugem predmetu, je tukaj prilika, da vpliva na otroški okus in lepo-čutie zgled.
To se zgodi: 1. tako, da se izbirajo iz pri-rode za risanje najlepši predmeti. Učitelj jih izbira sam. pa navaja tudi učence, da jih iščejo. 2. Učitelj ponazorava način upodabljanja na svojih narisih, na vzornih risbah učencev in na umetniških delih. 3. Učenci tekmujejo med sabo.
4. Navajajo se, da bi ljubili snago, čednost in red v vseh svojih delih. Če tudi v nobeni uri vsega pouka ne smemo pozabiti na to, da negujemo 1 e p o č u t j e, vendar ni predmeta, ki bi bil bolj primeren, da goji zmisel za lepoto in da to tudi more pokazati, nego risanje.
e) Delo.
Živimo, da delamo. Začetek dela je igra. Prve otroške risbe so igrače, zabava. Čečkarije pa so začetek tistega posla, ki postane pravo resno risanje. Ako ta otroška opravila po načrtu vodimo, tako da prehajajo od lažjega na težje, tedaj tudi morajo uspeti. Vsak uspeh v delu pa vzbudi veselje do dela Prednost pred vsem delom v šoli ima risanje zato, ker je uspeh viden.
Zato tudi ponajveč otroci radi rišejo; imajo torej veselje do koristnega dela. Vsako delo pa ima največji vzgojni pomen. »Lenoba je vsega hudega mati«; »lenoba je vse hudobije začetek« in še več je takih pristnoslovenskih pregovorov. Zaposlenost z risanjem odvrne marsikakega učenca od slabega početja. Ker je uspeh viden, bodri k tekmi. Otrok, ki se ne poprime drugega dela, pa vendarle včasih rad riše. To uči šolska praksa. Zato ima predmet vpliv na red in disciplino. Risanje torej
Stane Rane. učitelj na III. m. deš. li. šoli v Ljubljani, sin okr. šol. nadzornika g. Andreja Rapeta. — Čestitamo!
—	Vse prijatelje »Zvončka« nujno prosimo nai nam prijavijo imena novih naročnikov vsai do 1. decembra, da nam bo mogoče prvo številko prihodnjega letnika natisniti v zadostni nakladi. — Kdor še ni poravnal naročnine, naj to gotovo stori do 1. decembra, ker mu sicer ne bomo dostavili zadnje (12.) številke letošnjega letnika. — Tovariši in tovarišice na delo!
—	Iz Vel. Lašč. Pred kratkim se je od nas poslovil inož-poštenjak, tov. Franc Stefančič ki ie kot nadučitelj služboval dolgih 19 let na tukajšnji šoli. Bil ie priznano marljiv in vesten učitelj ter obče znana in priljubljena osebnost trdnega značaja. Ob priliki poslovilne konference učiteljstva je poklonil 75 Din. ostalo učiteljstvo Da je zložilo 90 Din za tukajšnjo revno šolsko mladino. — Na presrčnem poslovilnem večeru, ki so se ga udeležili vsi tisti, ki so poznali v njem in n;'egovi družici mirne in značajne duše, se ie nabralo za Sokolski dom v Vel. Laščah 134 Din 75 p. — Vrlemu učitelju in dobremu tovarišu, kot tudi njegovi družici, želimo obilo sreče in zadovoljnosti na novem službenem mestu. Sosedom Ribtrčanom pa zamoremo le čestitati na taki pridobitvi.
—	Iz Semiča. 16. dne pr. m. je umrl vpokojeni šolski ravnatelj tovariš Matko
Bartel. Delaven in vesel, kakor ie bil vse življenje, je delal in bil dobre volje do poslednje ure. Dopoldne je še uradoval v posojilnici, obiskal, kakor vsak dan, svoje tovariše. Dri obedu nekoliko zapel, ob 16. uri pa ie njemu zapel mrtvaški zvon. Kako je bil spoštovan in priljubljen, ie dokazal niegov pogreb. Tovariši, mnogo tovariševih pogrebov sem že videl, a tako veličastnega, kakor je bil Bartel-iev. še ne! Šolska mladina, požarna bramba. delavsko društvo, polnoštevilni posoiilniški in občinski odbor, nad 30 tovarišev. 12 duhovnikov in nebroi liudstva je spremilo tovariša k počitku. Ob grobu se ie od njega poslovil predsednik Belokranjskega učiteljskega društva tovariš Barlč in v imenu ljudstva prior nemškega vitežkega reda Valerij Učak. Spavaj sladko vrli tovariš!
—	Prekmurci! Naše — Mursko-so-boško — društvo šteje 97 članov. Med nami ie 24 »članov« ki še niso vplačali ni vinarja članarine za tekoče leto. 17 je sa onih. ki so poravnali članarino le delno.
—	K temu se pripominja, da ie tov. bla-gajničarka zaostaleže ponovno opominjala seveda, brezuspešno. Prijatelii(ice). dolžniki in dolžnice! Tako ne gre! — Naša blagajna mora zadostiti glavni blagajni v Ljubljani, ta zopet v Beogradu. — Ako kdo misli, da ie lahko član društva brez članarine, se moti! — Če ne bo to pomagalo pridemo v kratkem na dan z imeni.
—	Odbor.
—	Kapa »Hyg« za pokončavanje glavnih tiši. Opozarjamo vse šole na današnji inserat ter priporočamo to izborno sredstvo vsem šolam v nabavo. — Ni je menda šole, kjer bi se ne pojavile že med učenci uši, ki povzročajo šoli, staršem in učiteljstvu mnogo neprilik. Kapo za uničevanje uši priporočajo vsi šolski zdravniki in je v uporabi na neštetih šolah. Vsaka šola naj bi se okoristila z enkratnim malenkostnim izdatkom s to pripravo, ki jo priporoča tudi višji šolski svet. Vsa šolska vodstva dobe v kratkem natančnejše podatke in navodila.
—	Na Vernih duš dan se ie zbralo v Učiteljski tiskarni nekai voditeljev osnovnih šol. ki so pooblastili tovariša Janka Zi-rovnika, naj opozori viš. šol. svet. da so
iim bile ukinjene opravilne doklade. ki so jim v dekretih priznane in se vštevajo tudi v pokojnino in zaprosi, da stori primerne i korake, da se to ukinjenje razveljavi in se naknadno izplačalo zaostale doklade.
— Razpis nadučiteljske službe pri Sv. Vidu p. Ptuju. Nadučiteljska služba na ; šestrazredni osnovni šoli v S v. Vidu p r i P t u j u se ie po pomoti razpisala kot štirirazredna.
Naša samoizobrazba.
—s »O domoljublju«, predaval pri Okrajnem učiteljskem društvu za Prekmurje v Murski Soboti, dne 11. novembra t. 1. tov. Tone Lazar.
—s »O postanku in razvoju družabnega reda«, predaval pri Gornjegrajskem učit. društvu, dne 4. novembra t. 1. tov. Sotler.
—s »Protestantska doba in njeno šolstvo v Sloveniji«, predaval pri Kamniškem učit. društvu dtie 8. novembra t. 1. tov. Ciril Petrovec.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Iz knjige nasilja. (Ob obletnici ra-
pallske pogodbe — 12. novembra 1922). Izdal »Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani«. Natisnila Učiteljska tiskarna, 1922.
—kpl Mati narave pripoveduje. Prirodopis-ne pravljice. Spisal K. Ewald. Slovenski mladini povedal P. H. — Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. — 24 Din.
—kpl Antologija savremene jugoslovenske lirike. Dr. Mirko Deanovič i Ante Petravlč. Iz-danje knjižare Vinko Jurič — Split. 1922. Cena 30 Pin.
—kpl Tiskovna zadruga v Ljubljani. V naši založbi je ravnokar izšla knjiga Anton Me-lik: Jugoslavija II. del (zemljepis) 1. snopič. Strani 296. Cena 21 Din, po pošti 1.51 Din več.
—kpl Planinski koledar. Uredil Fr. Kocbek, nadučitelj v p. v Gornjem gradu. Založil Bruno Rotter v Mariboru, Krekova ulica 5. Cena 6.50 Din, s pošto 7 Din.
—kpl Za Miklavža primer" n dar mladini je najnovejša kniiga »Mati narava pripoveduje«, prirodopisne pravljice. Spisal K. Ewald. Slovenski mladini prevedel P. H. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Cena lepo vezani knjigi 24 Din.
—kpl V. Repa: Cesky rychlopis. Cena 0.20 Kč. •- Tisk. Bisk. knihtistarna C. Budejovice. -Näkl. Vlastnim.
—kpl Družba sv. Cirila in Metoda razpošilja koledar za leto 1923. s prošnjo, da ga blagovolite sprejeti in porabiti priloženo položnico. Cena koledarju je 10 Din. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Kdor bi ne hotel obdržati koledarja, naj ga izvoli v teku 8 dni vrniti v istem zavoju s pripomnjo: Nazaj! Ne sprejmem! Takih vrnitev ne želi, marveč se nadeja prijaznega sprejema in plačila vodstvo. — Kdor koledarja ni prejel, naj piše ponj! Ne zabite C. M. D.!
—kol Slovenski pesniki in pisatelji. (Primerno za Miklavža mladini!) — Za mladino prirejata Fran Erjavec in Pavel Flere. Tiska, izdaja in zalaga »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Doslej so izšli: II. zvezek: Fran Levstik, ilustr. A. Koželj, cena elegantno vezan 20 Din. III. zvezek: Matija Valjavec, ilustr. R. Šubic, elegantno vezan 30 Din. V. zvezek: Fran Erjvec, ilustr. F. Podrekar, cena elegantno vezan 40 Din. V tisku je: X. zvezek: Josip Stritar, ilustr. S. Šantel. Pripravljata se: VII. zvezek: Simon Jenko, XII. zvezek: Janko Kersnik. Zbirka bo obsegala vse najboljše slovenske pisatelje in bo ilustrirana od prvih slovenskih umetnikov, tako, da bo podala popolen pregled slovenske književnosti in upodabljajoče umetnosti. Ne smela bi manjkati v nobeni slovenski hiši. Primerno kot Miklavževo darilo mladini!
Naše narodno prosvetno delo.
Šolski odri in pevski zbori.
—po Otroški odri ne deluiejo le dobro, marveč izvrstno. H a j d i n a pri
Ptuju. Bilo je dne 23. julija t. 1. Neznosno vroč nedeljski popoldan. Vsi prebivalci ptujskega mesta so se pred žgečim soln-cem takorekoč poskrili po svoiih stanova-
vodi učenca do delavnosti, zato je velikega pomena v vzgoji.
f) Ljubezen do prirode in domovine.
Nabožna čustva.
Novodobni risarski pouk prevzema svoje pobude le iz prirode. Na ta način vodi učenca, da mora prirodo opazovati, jo spoznavati, jo občudovati. Ker jo pozna natančno, zlasti njeno lepoto in niene skrivnosti, se izcimi spoštovanje do nje in končno ljubezen.
Z ljubeznijo do nje pa se vzbudi tudi ljubezen do domovine. Kdor je študiral krasoto domovine s svinčnikom in čopičem v roki, temu se t/ode vtisnila neizbrisljivo v srce. Le kdor jo dobro pozna, mora ljubiti kako stvar. Risanje daje hrane ljubezni do domovine.
Z ljubeznijo do prirode in domovine se vz-bude pa tudi nabožna čustva. Čustvo za lepo vzbudi čustva do izvira vse popolnosti in lepote, g) Uživanje umetnosti.
Vir umetnosti je bil vsikdar študij prirode. Kdor hoče umetnino umeti in jo uživati, mora poznati tudi vire, iz katere umetnost zajema. Sicer ne more poznati razmerja med prirodo in umetnostjo. Zato pa si je tudi nadel ris. pouk nalogo, prirodo študirati,
zvezo med prirodo in umetnostjo razumeti pomagati in narod vzgojevati, da res občuti užitek, ko motri umotvore.
Šola je že gojila od nekdaj zmisel za umetnost; storila pa je to in stori še danes enostransko. Za pesništvo skrbi snov iz či-tanja, za godbo petje; gledališče goji dramsko umetnost. Prirejajo se predstave za učence in predstave, kjer sami nastopajo. Za ples in ritmično gibanje skrbi telovadba.
Upodabljajoča umetnost ostala je pastorek. Naj bi se to predrugačilo z opazovanjem umetnin, in da se umetnine razumejo, naj pomaga risanje, sploh pouk v upodabljanju.
Narod naj bi dobival hrane za najplemeni-tejša čustva, ko bi posečal cerkve, muzeje, zbirke slikarij in skulptur in druge umetniške zavode, da bi se ne vdal tistim nižjim čustvom, ki so
za njegovo vzgojo in za narod propad.
*
Iz vsega zgoraj navedenega posnamemo. Risarski pouk pospešuje kot vsakemu razumljiv jezik vse dušne zmožnosti najbolj tako, da čisti nazore in predstave, in učinkuje na čustvo vzgojno in plemenito, ker daje vsem višjim čustvom hrane.
(Dalje prihodnjič.)
njih. Meni pa kljub vročini ni dalo obstanka doma. Le ven le ven iz zaduhlega zidovia v prosto naravo! Izprehod me popelje preko dravskega mostu po cesti v prijazno poljsko vas. na Hajdino. V neposredni bližini vaške cerkve na nekoliko vzvišenem terenu sredi zelene trate zapazim lično poslopje, katerega je ljudstvo naravnost oblegalo. Mnogo ljudi pa ie bilo še videti na številnih potih in so ti imeli vsi svoje korake usmeriene tjekaj. V vojni dobi bi bil mislil, da se tam deli podpora. Mikalo me je. da poizvem. kaj bi naj to bilo. kai to pomenilo. Radovednost mi je utešil naglih korakov za menoj prišedši pristen »polanec», ki mi je kratko z nekakim posebnim ponosom in povdar-kom razložil, da je to poslopje naš (haj-dinski Izobraževalni dom v katerem imajo naši (hajdinski) šolarji danes neko predstavo ter bo treba nekoliko hitreje stopiti da se nič ne zamudi, ker bo, kakor so to otroci že doma znali povedati. prireditev »hudo« lepa. Kmalu nato sem že stal ali bolj resnično povedano, nekako plaval v do zadnjega kotička zasedeni. nabito polni, dokai obsežni pritlični dvorani, priril pa sem se notri s pomočjo drugih na nek čuden način — skozi okno kaiti skozi vrata zaradi prena-polnienosti dvorane ni bilo mogoče.
Hrup po dvorani se ie nenadoma polegel. Pred zastor ie stopil šolski vodja, srovoril navzočim nekoliko primernih, na-vdušujočih besed v pozdrav in obrazložil na kratko vzpored in namen prireditve. Po danem znamenju se je zastor dvignil. Nastala je grobna tišina. Na oder so v najlepšem redu prikorakali šolarji-pevci. 40—50 po številu. Brez kakršnegakoli prerivanja ¡ie vsak zavzel svoi mu že poprej določen prostor. Že samo ta discipliniranost ie napravila na gledalce zelo dober utis. Kai pa šele petje! — Nismo se mogli dovolj načuditi vsestranski dovršenosti istega. Učitelj Pogručc je kot vod-ia pevskih točk pokazal svoje zmožnosti na glasbenem polju in neumorno delavnost. ki zasluži nedeljeno priznanje. Kot pevske točke so bile na vzporedu Škraupova: »Kje dom ie moj«, Fleišmanova: »Beseda sladka domovina«, Koroška narodna: »Gor čez izero«. Novotnyjeva: »Krasen pogled na ta nežan svet« in kot zaključek Narodna himna: »Bože pravde«. Odmore v oddih pevcem so izpolnile de-klamaicije. Kot deklamatorji so nastopali učenci in učenke od početnega do najvišjega. to ie 6. razreda ter prednašali Končan: »Otrokovo domoljubje«, *** »Nekaj o nosku«, *** »Jaz pa nekaj vem«, Zupančič: »Pripovedka o nosku«, Č e r-nej : »Bogdanček Jugoslovan ček«. %* »Na izletu«, Gregorčič: »Siromak in Življenje ni praznik«, Aškerc: »Svetinja« in Maister: »Na straži«. Otroci so nastopali neprisiljeno, samozavestno in prednašali ljubko blagoglasno, gladko, s pravilnim nepretiranim naglasovanjem ter se lahko reče, da so tu poedini razredniki tekmovali za najboljši uspeh. Pila se ie poznala in ie docela prišla na svoj račun.
Kai pa nai še h koncu rečem o igri »Lažnjiva Milena«, s katero se je prireditev zaključila. Po moji popolnoma nepristranski sodbi je bila igra krona celi prireditvi. Da se zamore z navadno in priprosto vaško deco v tem pogledu doseči takšen uspeh, do tega dne nisem ver-iel. Mladi igralci so igro v celem obvladali in zato so nastopali mirno in brezhibno. Poglobitev v igro ie bila popolna. Igrali so s srcem in to ie bilo tisto, da je igra tako učinkovala. Koliko potrpežljivosti. truda in časa pa ie bilo v dosego takega uspeha treba, bode pa najbolje vedela učiteljica Anica- Bezjakova. ki je igro vodila in pa njene tovarišice sotrudnice. Izrednemu moralnemu uspehu nasproti je stal v ravnotežju gmotni uspeh, saj je nesla ta prireditev ako sem prav slišal, 1000 Din. Za razmere na deželi nekaj posebno redkega. Vodstvu hajdinske šole. tamošniemu učiteljstvu sploh celi šoli pa ie na dovršenem splošnem uspehu časti-tati. Le tako po začrtani poti naprej! Na ta način bo mladina kmalu naša in z njo tudi narod. — Prihodnjih prireditev pa ne prirejajte le za domačine in za tiste, ki na nie le slučajno pridejo, kakor na pr. iaz. ampak tudi za svoie sosede, zato iste primerno in pravočasno razglasite! Zdravo!	Klošterski —.
—po Iz prijaznega Št. Vida pri Gro-belnem smo iz časopisov posneli sledečo novico: V nedeljo. 22. oktobra so priredili naši fant;ie in dekleta v šoli žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Dolgo časa že ni bilo pri nas nobene igre. zato so prišli ljudje od vseh strani da vidijo zopet domače fante in dekleta na odru. Ti so za-
res dobro igrali. Kar čudili smo se mirnosti in sigurnosti s katero so nastopali. Vsak se ie vživel v svoio vlogo kakor star, že izkušen igralec. Gledalci so bili izredno zadovoljni in izrazili so željo, naj se igra ponovi. Le škoda, da je slabo vreme v nedeljo. 29. oktobra odvrnilo mnogo ljudi, ki bi sicer prišli k ponovitvi. Hvaležni smo igralcem za prireditev, ki je bila nam lep užitek dobrodelnosti pa je prinesla lepe dohodke. Glavno delo in skrb obeh prireditev je imel seveda učitelj in igrovodja Franio Pogačnik, ki delujeta že skorai dve desetletji. Pa tudi drugo učiteljstvo ie vrlo pridno na delu za bla-eor in napredek naroda. Vsem činiteljem na kulturnem polju čast in hvala!!
Književnost in umetnost.
—k Iz knjige nasilja. (Ob obletnici rapallske pogodbe.) Cilji laškega nasilja. — Knjiga nasilja.
—	Cerkvene razmere. — Naša društva. — Politično življenje. — Laška justica. — Krnski dogodki. — 12. novembra 1920.
—k Antologija savremene jugoslovanske lirike. !z predgovora: Opča želja za uzajamnim upoznavanjem tekovina svih delova našega naroda navela nas ie. da se latimo ovog pokušaja. Budiči da do sada nismo imali antologije, u kojoj bi bio skupno sabran izbor iz sva tri dela naše književnosti, hteli smo da ovom knjigom u prvom redu pridonesemo našem medusobnom poznavanju i zbliženju na književnom polju. — Nismo išli za tim da dademo potpun pregled razvitka naše novije lirike, več smo voleli da pružimo strogim izborom ono, što je po našem sudu najbolje u našoj savremenoj lirici. Vodeni ovim estetskim kriterijem morali smo ili potpuno izosta-viti ili uvrstiti tek neke pesme izvesnih pesnika, koji su samo za svoje doba mogli nešto da zna-če, te im poezija nije mogla da preživi ukus periode, u kojoj je nastala. Pri izabiranju pesama pojedinih pesnika bio nam je takode uvek mero-davan estetski momenat, i zato se nije moglo svakog pesnika ujedno i potpuno prikazati i oka-rakterisati, kako bi to zahtevale književna kritika i povest književnosti. — Ograničili smo se na savremenu liriku nešto zbog toga, što su starija kao i novija lirika več bar nekako poznate i po dosadanijm antologijama, a nešto i zato, što su one danas više predmetom specialnijeg zanimanja, dok je savremena poezija donekle najak-tuelnija, te može više da zanima i našu širu pu-bliku. — Jedna medu največim poteškočama pri sastavlianju ovog prvoi. pokušaja, da se u jednoj antologiji skupno prikažu sve tri grane naše lirike, bila je tome, što još nemarno jedne povesti književnosti, koja bi zahvatila i skupno obradila celu našu troimenu književnost. Zato smo svr-stali zasebno i paralelno pojedine skupine, srp-sku, hrvatsku i slovensku, prema tome kako su se one zasebno i paralelno razvijale, iako su bile u medusobnim vezama. — Razdelili smo zbirku u tri dela prema historičkim periodama, koje teku donekle paralelno kod sva tri dela naše književnosti. Od realizma, preteče novog pokreta u poeziji. prelazimo preko Moderne na današnji stadij naše najnovije lirike. Ovakova je razdeoba is-pravniia, kada se prikazuju skupno sve tri grane naše lirike, jer pesnički proizvodi jedne periode imaju medusobno više srodnosti, pa bili iz na kojeg dela naše troimene lirike, nego li pesme dviju raznih perioda a istoimenog ogranka.
—	Nužno ograničen.ie opsega knjige onemoguči-lo nam ie da uvrstimo nekoje dobre, ali odulje pesme (n. pr. Zupančičevu »Dumu«, Nazora »Kiklopa«, i dr.). Jednako je izostala i po koja dobra pesma dobrih pesnika, da ustupi mesto relativno slabijoj, iako dobroj pesmi koieg manjeg pesnika, jer bismo se inače bili morali ograničiti na premalen broj pesnika. — Dajemo javnosti ovaj pokušaj, jako svesni nemogučnosti da se ovakovom radnjom zadovolji ijednog pesnika, ipak u nadi, da če ovaj prvi pokušaj pospešiti i olakotiti dalji rad na ovom polju te da če ga se uskoro doterati i upotpuniti. — U Splitu decembra 1921.
—k 2. Sv. »Učitelja« — za oktobar 1922. god. Mih. M. Stanojevič, Osnovi za izradu nastavno? plana i programa za narodne škole. Drag. Brankovič, N. Sad, Eksperimentalna Psihologija kao prirodna nauka. Dr. Paja Radosav-ljevič, Nju-jork, Moderne metode za odabiranje vrlo darovitih «taka. Andra Gavrilovič, Beograd, O Gunduličevoj Etici. Čed. Bušetič, Prilep, Pri-prema za početno čitanje i pisanje. Ch. Letour-neau, Detinii mentalitet u prev. od H. P. Milo-ševiča uč. — Školski život. Vuj. Peškovič, Beograd, Na početku nastavnog rada u osnovnoj školi. — Prosvetni pregled. Kraljevina SHS. — Bugarska — Sjedinjene Američke Države — Fran-cuska — Engleska — Švajcarska. — Književni pregled. A) Doma čihknjiga. Sreten Dinič, Iz carstva mraka, ref. Dim. D. Dim. B) Stranih. F. A. Soukup, Uvod do ethiku, ref. BI. M. Radojeviča. — Književne bera, Ludwig von Bethowen, ref. Drag. P. Iliča. — Beleške: Nova žen. učit. škola. — Regulisanje crkveno-školskih pitanja s Rumunijom. — Izložba u Obdaništu. — Preuredenje Gl. Prosv. Sa-veta. — Zakon o grad. školama. — Priznanja godina službe. — Turški udžbenici. — O osnovama južno-slovenske kulture. — Proslava Kuma-novske bitke. — Ispiti zrelosti u srednjim školama. — Nastava pevanja. — Statistika.
—k Anton Melik: Jugoslavija (Zemljepis). II. del. I. snopič. Pota in cilji 11—12. zvezek. Strani 296. Drugi del Me-likove Jugoslavije je pravkar izšel in prinaša v prvem snopiču podroben popis pokrajin in mest v Sloveniji. Istri. Hrvatski in Slavoniji. Dalmaciji ter Bosni in Hercegovini. Popis ostalih pokrajin naše države izide v drugem snopiču še pred Božičem. Delo -se odlikuje po točnih in natančnih podatkih na podlagi ljudskega štetja iz leta 1921 ter bo dobro služil ne samo šolam temveč tudi trsrovcem in vsakomur ki hoče spoznati našo državo. Finejša izdaja celega drugega dela izide pozneje
—k »Mati narava pripoveduje«, prirodopisne pravljice. Pripovedke, ki jih diči izredno
čist in lep jezik so pravkar izšle in imajo sledečo vsebino: Kukavica, Pajčica, Matica, Podlesne vetrnice, Stari ko!, Morje, Zemlja in repatica, Vrabec. Na dnu morja, Kobilice, Deževnik in štrk, Megla, Stara vrba, Pet velesil.
—k V. Repa: Cesky ruchlopis: Prvni dil rychlopi.su, totiž iiplnapismo neboli školni, vhodne pro posledni tridy Skoly obecnč. Druhy stupen ry-chlopisu jest pismo korespondenčni a tfeti stu-peri pismo debatni. Obe jsou jednodušši a snad-nejši než v dosavadnim tesnopise českčm. Pro posouzeni soustavy stači prvni stupen, pismo uplne. Dojde-li prizniveho prizniveho prijeti, vyjde pismo korespondenčni i debatni, cela nauka asi na 20 strankach. Pismem timto (po nc-patrne uprave) stenografovati možno kteroukoli reč slovanskou. Prace tato jest cesky vydanim rychlopisu všeslovanskeho.
—k Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za !. 1923. Vsebina: Rodoslov našega kraljevskega doina Kraljevine Jugoslavije barve in grb. Koledar. Pristojbine. Lestvice. Narodnemu delu. O kraljevi svatbi (pesem). Vekoslav Legat (s sliko). Mir božji (pesem). Mi in naši sosedje na severni meji. Tam na vasi... (pesem). Gesli Družbe sv. Cirila in Metoda (s sliko). Podlimbar-skemu (pesem). Kako sem se seznanil s Podlim-barskim? Pod tujo peto. Dva prezgodnja groba: 1. Marica Osetova (s sliko). 2. Ivan Jakše (s sliko). Spomini na Goriško. Vestnik Družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Inserati.
-k Planinski koledar za 1. 1923. Uredil Fr. Kocbek Vsebina: Vozli za vrv. Koledar. Kliuč za vremensko napoved. Hoja po gorah (R. Badjura). Turistovski promet v obmejnem pogorju. Varujte gorske cvetke. Zdravljenje bolezni v gorah. Žepna lekarna. Znamenja v sili. Slovensko planinsko društvo Organizacija T. K. »Skala«. Organizacija Jugoslov. zimskošportnega sa-veza v Ljubljani. Hišni red v planinskih kočah. Odredbe Osr. odb. za obisk koč. Vodnik od koče do koče v Sloveniji. Planinske koče v zasedenem ozemlju. Vodnik za planinske kraje Slovenije. Planinski kraji v zasedenem ozemlju. Seznam vodnikov in aspirantov S. P. D. Seznam slovenskih gora. prehodov in sedel. Planinsko slovstvo. Oglasi. — Načrti potov: Triglav. Karavanke, Savinjske Alpe, Ojstrica. Dom na Vršiču.
- k Izšla je 11. štev. Zvončka, ki ima sledečo vsebino: 1. Ivan Albrecht: Pedenj-človek korenjak. Pesem. 2. Jos. Vandot: Kekec na volčji sledi. Planinska pripovedka s 5 podobami. 3. Desanka: Zapel je zvon... Pesem. 4. Miroslav Kunčič ¡-.Jesenska slutnja. Pesem. 9. Pouk in za-V petem razredu. Spomini hvaležnosti. 6. V šoli pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Podoba. 7. Vladislav: Naša Anka. Pesem's podobo. 8. Miroslav Kunčič: lesenska slutnja. Pesem. 9. Pouk In zabava. 10. Kotiček gospoda Dabropoljskega.
—k Kralj Peter I. Osvoboditelj. Spominu Velikega Kralja Osvoboditelja — Ujedinitelja zbral in priredil Jakob Dimnik, šol. ravntelj. V Ljubljani 1922. Izdalo in založilo »Društvo za zgradbo učiteljskega kon-vikta v Ljubljani«. Tiskala Učiteljska tiskarna. Cena 16 Din brez poštnine. To je naslov lično vezani, 130 strani obsegajoči spominski knjigi, ki bo dobro služila šolskim in učiteljskim knjižnicam, čitalnicam, bralnim društvom, narodnim knjižnicam ter tudi vsakemu posameznemu učitelju in učiteljici ob naših državnih praznikih in pri zgodovinskemu pouku. Knjiga, ki jo krase slike kralja Petra I. Osvoboditelja, kralja Aleksandra I. In Karadjordja (Črnega Jurija), ima štiri poglavja in sicer: I. Njegovo Veličanstvo Kralj Peter I. Osvoboditelj umrl. (23 sestavkov.) — II. Veličastna zadnja pot kralja Osvoboditelja. (10 sestavkov.) — III. Iz življenja kralja Petra I. Osvoboditelja. (36 zgodovinskih pripovedk in anekdot.) — IV. Karadjordje (Črni Jurij) — ded kralja Petra I. (20 anekdot, med temi 12 v srbohrvatskem jeziku.) Knjiga, ki ji je dala Učiteljska tiskarna prav lično opremo, je zanimiva po vsebini, času primerna in potrebna, zato jo prav toplo priporočamo. Naroča se v Učiteljski knjigarni in v vseh drugih knjigotržnicah.
Naša kulturna organizacija.
—ko Odborova seja Slov. Šol. Mat.
se je vršila dne 2. novembra 1922 v Ljubljani. Iz poročil in ukrepov na seji posnemamo: Odbor je odobril zapisnik zadnjega občnega zbora in zadnje seje. — Publikacije za 1922: »Posebno u k o s 1 o v j e z e 1 j e p i s a« šol. nadz. F i n k a ie dotiskano in broširano. III. del dr. Pivko-Schaupove »Telovadbe« je dotiskan ter v broširan.iu. Benkovičev »Botanični s 1 o -v a r«. ki Dodaja seznam slovenskih, nemških in latinskih rastlinskih imen. (I. del: slov.-nem.-lat., II. del: nem.-slov.-lat., lil. del: lat.-slov.-nem.) je stavljen in nekatere tiskovne pole dotiskane; obsegal bo 6 tiskovnih pol ter bo pripravna pomožna knjiga posebno še radi tega. ker Glowac-kega »Flore«, ki je izhajala svojčas v S. Š. M., ni mogoče končati, kajti rokopis so sorodniki Glowackega v Galiciji izgubili. Za »P e d a g. Zbornik« je zbranih rokopisov za 5Vz pol. Strogo znanstven spis ie med njimi le eden. Tekom 5—6 tednov bo gotova tudi ta kniiga. Od letos naprei bo Letopis zopet broširan sku-pai z »Zbornikom«, vendar tako. da si ga bo mogel odstraniti sam, kdor si ga me bo hotel dati vezati ž njim skupai. Kmalu po Novem letu 1923 bo mogoče začeti z razpošiljanjem knjig. — Blagajna izka-
zuie od zadnje seje dohodkov 37.643.55 Din ter izdatkov 28.300.01 Din. tako da znaša prebitek 9343.54 Din. Dolgovi za publikacije leta 1921. so poplačani. Kalkulacija iz že vposlanih članskih seznamov za 1922. kaže da bo društvo imelo približno toliko članov kakor lansko leto ter da bo letnina krila stroške za tisk in papir. — Društvo bo po prijaznosti ljubljanskega mestnesra šolskega sveta oziroma magistrata kmalu dobilo svojo lastno sobo v I. mestni deški osnovni šoli na Ledini v Ljubljani: tam bode spravljena društvena knjižna zaloga in tam se bo nahajal društveni arhiv. — Z a leto 19 2 3. izidco te-le knjige: »T e 1 o v a d-b e« zaključni del V a 1 e s: »Poskusi iz rastlin,s tvain rudninstva« ali pa Košir: »Šolsko vrtnarstvo in kmetijski pou k«, d r. J. Bezjak: »Dušeslovje in vzgo-ieslovje« (knjiga, ki bo porabila tudi kot šolska knjiga na učiteljiščih), I. zvezek »Pedagoških klasikov«: John L o -cke: Spisi (v prevodu prof. Fr. Je-rovška) ter Letopis. Pedagoški Zbornik za to leto izostane. Ker ie treba iz spisov J. A. Komenskega napraviti izbor, se ni mogla začeti zbirka »Pedag. klas.« z izdaio tega pisatelja, kakor ie bilo svojčas sklenjeno, nego bo sledil J. Locke-u še prevod Spencerjeve »Education« (Vzgoja). tako da počnejo izhajati spisi Komenskega s publikacijami za leto 1927. — K temu še iz literarnega programa za poznejši čas: Zemljepis naše države ¡najbrž v S. Š. M. ne izide, j ker začneta učitelja Plesničar in Grum v ' kratkem z izdajo tozadevnega dela. — ( Natis metodike računstva t L. Lavtarja I ie za enkrat še tudi problematičen, spisuje j pa, kakor se poroča, krajše in porabnejše i ukoslovje računstva marib. učit. prof. ' Vrščai. ki ga bo menda prepustil S. Š. M. | — Naprosil pa se je šol. nadz. Fink, da | pripravi 2. izdaio svojega »Ukoslovja v element, razr.« ter »Posebno ukoslovje j slovenščine v osn. šoli«, ker naklada teh j knjig že pohaja. — Končno se je zvišal po ključu »Društva leposlovcev« pisateljem času primerno honorar, in sicer na origin. spise 375 Din za tiskovno polo, za prevode 250 Din. za poročila v Letopisu 200 dinarjev.
Gg. poverjeniki in poverjenice naj blagovolijo blagajniku čimprej poslati seznam članov ter njih letnino.
Dr. M. K.
Naša gospodarska organizacija.
—g Zgradba »Tvornice učil« v Ljubljani. »Slovenski Narod« poroča: Tovarna za učila. Na Ljubianskem polju je dala zgraditi »Učiteljska tiskarna« (odnosno financirala) dvonadstropno stavbo, ki je ravnokar pod streho. V tem poslopju se otvori prihodnjo pomlad tvornica za učila torej podjetje, kakršnega v Sloveniji (Tudi ne v Jugoslaviji! Op.) še nimamo.
0	vseh mogočih industrijskih podjetjih se ie zadnja tri leta pri nas pisalo, ¡pa če pogledamo okolu sebe po Sloveniji, vidimo, da moramo še vedno najneznatnejše potrebščine kupovati in drago plačevati pri tujcih. Seveda: Učiteljska tvornica učil ne bo nesla vsak teden milijon kron dobička, zato pa v temvečjo čast učiteljsvu. ki je — brez milijonskega kapitala — z občudovanja vredno energijo ustvarila (Podjetje, ki dela čast stanu in šolstvu v Sloveniji, splošnosti pa je v veliko korist. — Pričakujemo da bodete enako kakor nam je pomagala tiskarna d vigniti tvornico. obe podjetji nam kaj skoro pomagali dvigniti naš Učiteljski konvikt. Usoda ie v rokah agii-nostl učiteljstva zato na delo tovarišice in tovariši po geslu: Svoji k svojim!
—g Darila »Učiteljskemu konviktu« v Ljubljani. 7% obveznice državnega investicijskega posojila (s kuponi od meseca septembra 1922): Ivan Erbežmk. strokovni učitelj v Ljubljani, 1 a 100 Din; Rudolf Horvat, str. učitelj v Ljubljani. 1 a 100 Din: Andrei Flajs. šolski voditeli na Kopanju, 1 a 100 Din; Fran Flere, nadučitelj v Kranjski gori, 1 a 100 Din; Josip Jarh. nadučitelj ¡pri Sv. Roku ob Sotli, 1 a 100 Din: Iva Premelčeva. učiteljica na Viču,
1	a 100 Din; skupaj 6 obveznic a 100 Din in prej izkazanih 21 obveznic a 100 Din = 2700 Din. Hvala! Nadaljnje obveznice hvaležno prejema odbor za zgradbo »Učiteljskega konvikta« v Ljubljani.
Darujte 7% državno posojilo Učiteljskemu konviktu in Učiteljskemu domu!
Iz naše stanovske organizacije.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
+pov. SEJA OŽJEGA SOSVETA POV. UJU V LJUBLJANI, dne 17. novembra t. 1.
Navzoči: Dimnik Ivan. Fegic Mirko, Gnus Anton. Jelene Luka. Luznar Fran, Močnik I.. Rus Vilibald.
1 Volitve učiteljskih zastopnikov v višji šolski svet. Sklene se poslati toza-; devno poročilo predsednikom okrajnih učiteljskih društev in nato sklicati sejo širjega sosveta.
2.	Terjatve »Narodne Prosvete« Od Glavnega Odbora UJU je bil predložen pov. imenik vseh naročnikov »Narodne Prosvete« v Sloveniji, ki so še naročnino na dolgu. — Sklene se. da bo centralna uprava poverjeništva UJU v Ljubljani opozorila po dopisnici vse dolžnike in iim bo označila vsoto dolga, v principu se pa vztraja na stališču, da ima denar kasirati le uprava »Narodne Prosvete«, ki ima :z-vršiti nadaljno terjatev. — To se sporoči upravi »Narodne Prosvete« in se hkrati poiasni tudi druge netočne postavke v dopisu.
3.	Naročitev »Narodne Prosvete«.
Sklene se predlagat' širjemu sosvetu, da si vsako okrajno učiteljsko društvo odslej naprej samo naroči ido en izvod »Narodne Prosvete« v svrho društvene informacije.
4.	Načelno stališče napram »Narodni Prosveti«. Odobrilo se ie načelno stališče napram »Narodni Prosveti« predno jo je mogoče še boli in splošno razširiti v Sloveniji in se ie napravil sklep, da se noro-čilo priobči v »Učiteljskem Tovarišu« v srbohrvatskem jeziku.
5.	Meščanskošolsko učiteljstvo. Ožjemu sosvetu ie bil predložen imenik učiteljstva meščanskih šol. ki je organeizirano v pov. UJU v Ljubljani. Ugotovilo se ie, da je od okroglo 200 vsega učiteljstva meščanskih šol v Sloveniji organiziranega ori pov. UJU v Ljubljani 56 meščansko-šolskih učiteljev in učitelje.
6.	Referent iz Slovenije za ministrstvo prosvete v Beogradu. Ožji sosvet je vzel na znanje poročilo pov. tov. ravna-telia Luke Jelenca o korakih, ki sta i h s strokovnim tajnikom napravila tozadevno v Beogradu. Povdarialo se ie. da nam je tak uradnik v ministrstvu prosvete neobhodno in nujno potreben, to nam kaže posebno zadnii slučai črtania prosvetnega budžeta za Slovenijo, ki je usodepolno za naše šolstvo in kateremu je kriva le pre-maia informiranost odločilnih krogov. Zastopnik ie potreben v interesu šolstva v ministrstvu, v interesu organizacije in kontakta s Slovemio. za Glavni Odbor UJU, v interesu tiska UJU. da pridobi sodelavcev v Sloveniji za naši centralni gasili »Narodno Prosveto« in »Učitelja« n tudi je potreben z ozirom na rredvideno oreosnovanje Glavnega Prosvetnega Sveta v Beogradu, ki hoče oredvidevati tudi zastoDstvo pokrajin. — Sklene se sestaviti Drošnja na ministrstvo nrosvete ki naj vsebuje utemeljitev v navedenem smislu, katera se ored loži Glavnemu Odboru UJU, da jo v smislu skleoa seje Glavnega Odbora z dne 31. oktobra t. 1. oredloži ministrstvu orosvete. — Pov. UJU je pooblaščeno. da stori najenergičnejše korake, da se tej zadevi ugodi in se ugodno reši.
7.	Zvišanje naročnine za »Učiteljskega Tovariša«. Gavni blagajnik in upravnik listov utemeljuje, da se predlaga širjemu sosvetu zvišanje naročnine za »Učiteljskega Tovariša« neorganiziranim naročnikom za tuzemstvo na 40 Din in inozemstvo na 60 Din letno.
8.	Stik ožjega sosveta z okrajnimi učiteljskimi društvi. Zborovanj vseh okrajnih učiteljskih društev naj se po možnosti vsai enkrat v letu udeleži po en član ož-iega sosveta po možnosti strokovni tajnik ali kak drugi. — Sklene se. da pošlje na željo društva ožji sosvet svojega zastopnika na zborovanje, če prevzame društvo eno četrtino stroškov.
9.	Seia širjeea sosveta oov. UJU v IJubljani. Lokalni člani ožjega sosveta se pooblaste da v smislu nekaterih že določenih točk sestavijo dnevni red za sejo širjega sosveta, ki se ima vršiti v decembru t. 1.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniii.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARN-BERŠKI OKRAJ. Vsled sestanka radi meščanske šole za marnberški okraj, ki ga je sklical g. okr. glavar za dan 25. t. m. (sobota) v Maren-j berg — odpade naše za 5. t. m. določeno zborovanje. — Dnevni red se izpremeni v toliko, da bo predaval a) ravnatelj Humek o risanju in b) bo poročal tov. Hren o državni skupščini v Sarajevu. Udeležba je za vse člane obvezna. — Tajnica.
+ UČITELJSKO DRUŠTVO ZA CELJSKI OKRAJ zboruje na praznik dne 8. decembra t. 1. točno ob 9. dopoldan v mestni osnovni šoli v Celju. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Stanovske in društvene zadeve ter dopisi. 3. »Slovenski učitelj v delih Ivana Cankarja« podava tovariš Roš Fra-nio. 4. »Moji mali« predava tovarišica Zdolšek Marija. 5. Predlogi in slučajnosti. 6. Iz vprašalne skrinjice. Pol ure pred zborovanjem pevska vaja, katera ie za vse pevce obvezna. Polnoštevilne udeležbe pričakuie zanesljivo odbor.
+ BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZBORUJE 25. dne novembra 1922. ob 13. url v Metliki. Dnevni red: 1. Odobrenje zadnjega zapisnika. 2. Poročilo predsedstva. 3. Moji doživljaji v ruskem vjetništvu — poroča tovariš Janez Rigler. 4. Slučajnosti. — NB.: Blagajnik Slov. Šoiske Matice bo pobral udnino za 1. 1922., tovariš blagajnik pa članarino za tretje in četrto četrtletje 1922. — Odbor.
+ UČITELJSKO DRUŠTO ZA SVETO-LENARTSKI OKRAJ zboruje pri vsakem vremenu dne 7. decembra t. 1. v Sv. Lenartu Slov. goric, začetek točno ob 10. uri. Vzpored: 1. Poročilo predsednikovo od zadnjega zborovanja; 2. letni račun: 3. sprejem novih članov ter ugotovitev vseh članov radi izkaza, kateri se mora pred novim letom poslati poverjeništvu; 4. tajniško poročilo; 5. poročilo delegata tov. Jož. Velnarja o blejski skupščini UJU; 6. referat Franja Jakopiča; 7. Volitev. Tovariši(ce), kateii (e) bi se zborovanja ne udeležili(e), naj šol. vodstva poročajo, da še bodo 1. 1923. društveniki. Nedruštvenikov v našem šol. okraju ne trpimo! Zakonci, ako žele žene mesto Učit. Tov. dobivati Zvonček, se naj zglase. Zavedne pričakuje v polnem številu t. č. predsednik Franjo Kranjc.
LOGAŠKO UČIT. DRUŠTVO — KROŽEK LOGAŠKI ie zborovalo v soboto, dne 14. oktobra v Dol. Logatcu. Kljub slabemu vremenu se je zborovanja udeležilo lepo število članov. Sestanek je bil poučen za vse, zlasti pa za šolske voditelje, ker je tov. Hladnik iz Zirov refe-riral o temi »Šolski voditelj«. Sprejete resolucije so se odposlale na pristojno mesto.
Koncem zborovanja se spominja okr. šol. nadzornik Punčuh meseca avgusta umrlega tov. Božiča, ki je zboroval v Zireh nad 35 let. Prisotno učiteljstvo sprejme predlog, da daruje vsak član okr. uč. društva 10 Din za upostavitev nagrobnega spomenika. Poleg tega bode tudi društvo samo prispevalo primeren znesek k narast-lim stroškom.
Prosi se, da tudi njegovi, tovariši in nekdanji učenci počaste spomin umrlega tov. in učitelja s primernim zneskom. Prispevke sprejema društvena blagajničarka Alojzija Modičeva v Dol. Logatcu.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik; Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana
Zamenjava.
Kateri izmed učiteljev ali učiteljic iz Ptuja ali v okolici bi hotel zamenjati učiteljsko mesto s tovarišico na deželi. Naslov pove „Uredništvo Učiteljskega Tovariša."
BE
KAPA „HYG"
)
uši
zajamčuje zanesljivo hitro in temeljito odstranjen je glavnih uši brez truda in skoraj brez stroškov. Iznajdba šolskega zoravnika dr. Schneli-a. Neobhodno potrebno sredstvo zlasti na osnovnih in drugih šolah.
Kapa ,Hyg'
s točnim navodilom dobavlja ž Din 34-- komad.
glavno zastopstvo:
Continental,
(
c. 5.
i^VIKTOR BOHINEC!^
Zaloga vseh vrst pneumatike, podpetnikov, dežnih plaščev za moške in ženske ter raznih drugih gumij. izdelkov.