Cena 55 srešev V.b.b. kulturno - politično glasilo- domačih dogodkov 2. leto V Celovcu, dne 23. avgusta 1950 Številka 3b Evropa za lastno obrambo $i poteguje za njo. Potrebno se nam za to zdi, da na kratko spet opišemo pomen zadruge za naše kmetijstvo, ker smo prepričani, da bo le prekmalu prišel čas, ko bo moral iskati kmet svojo zaslombo in rešitev v zadrugi. Zadruga povečava pridelke Ko so ob koncu preteklega stoletja nastajale naše kreditne zadruge, so s svojimi posojili pomagale predvsem povečati kmetijsko proizvodnjo. Ceneni krediti so omogočili kmetu nabavo dobrega semena, nakup kmetijskih strojev in nakup dobrih plemenskih živali. Nujna posledica tega je bila, da je ustanovitvi posojilnic sledila ustanovitev zadružnih skladišč za umetna gnojila, semena, sredstva za uničevanje in zatiranje raznih škodljivcev, močna krmila itd. Nastale so torej nakupne, nabavne in prodajne zadruge, v zvezi z boljšo proizvodnjo živine pa živinorejske, mlekarske in pašniške zadruge. Kakovost pridelkov Kmalu pa ni bilo več zadosti, da je kmet pridelal čim več, na uspeh gospodarstva je vplivala tudi kakovost teh pridelkov. Cim bolj je namreč založen trg, tem važnejša postaja kakovost naših pridelkov; kakovost zagotavlja prodajo, kakovost pa zagotavlja tudi višje cene. Pred nekaj desetletji v mestih še ni bilo mogoče dobiti nepokvarjenega mleka. Ni bil temu kriv kmet, ampak prekupčevalci z mlekom, ki so mleku po potrebi prilivali vodo, ga posnemali ali pa so mu dodajali tudi moko. Šele mlekarske zadruge so prinesle dvoje: Naj-preje kmetu zagotovljen odjem vsake količine mleka, nato pa potrošniku zagotovilo nepokvarjenega, torej naravnega, pristnega mleka. S plačilom mleka po vsebini maščobe v mleku pa so vplivale zadruge tudi na to, da je dobil kmet vzpodbudo kupovati in krmiti močna ali krepka krmila. — Na drugi strani pa so zadruge tudi dale kmetu zagotovilo pri nakupu semena, umetnih gnojil, krmil in sredstev za uničevanje škodljivcev, da bo dobil za svoj denar samo kakovostno dobro blago. Enotnost pridelkov Zadruge so torej vplivale na povečano proizvodnjo, in vplivale so na izboljšanje te proizvodnje. Ako pa je neko blago dobilo zaradi svoje kakovosti stalne odjemalce, je treba odjemalcem tudi zagotoviti, da bodo to blago v tej kakovosti mogli dobiti v vsaki količini. Tako je nastala takozvana standardizacija ali enotnost blaga oziroma raznih kmetijskih pridelkov. V zvezi s to enotnostjo pridelkov imamo razne tipe ali znamke ali marke masla, sadja, vina, marmelade, moke, klobas, krompirja in še/mnogih drugih pridelkov. Zato stremijo danes pridelovalci zaradi lažje in boljše prodaje za večjo količino kakovostno dobrega, toda enotnega blaga. Pri tem jim morejo v veliki meri in izdatno pomagati zadruge, ki morejo najbolj vplivati na kmete, kakšno blago naj proizvajajo. Z nakupom oziroma s prevzemom večje količine pridelkov od svojih članov pa morejo zadruge v svojem skladišču napraviti ali ustvariti tak tip pridelkov, ki ga potrošniki najraje, kupujejo in ga tudi najboljše plačajo. Predelovanje pridelkov Kmet ima priznano pravico, da sme svoje pridelke pripeljati ali pa prinesti na trg in da sme svoje pridelke sam prodajati. Ako pa sme to napraviti posameznik, zakaj to ne bi bilo dovoljeno dvema ali večim kmetom skupaj? Zakaj nadalje ne bi smel kmet svojih pridelkov napraviti trajnejših, zakaj jih ne bi smel predelovati, da jih more nato prodajati po ugodnejši ceni takrat, ko je tega blaga manj na trgu ? Vse te posle pa more najboljše izvršiti kmetijska zadruga. Tako zadruge predelujejo sveže mleko v maslo in sir ter tudi v mlečni prah. Sveže sadje predelujejo zadruge v suho sadje, v marmelado in sadni mošt ali vino, krompir v krompirjeve kosmiče, škrob in špirit, sladkorno peso v sladkor, oljnata semena v olje. žito v moko, pa tudi les, volno in živino predeljujejo zadruge v trajnejše in večvredne proizvode. Kadar kmet ne more svojih pridelkov prodati takih, kakor jih je pridelal, vedno bo takrat tu zadruga, ki bo te pridelke prevzela in jih tako predalala, da bo mogel dohiti kmet čim boljšo ceno. Uravnavanje cen Pravilno bi bilo, da bi potrošnik dobil svoje življenjske potrebščine naravnost od proizvajalca. To pa je seveda nemogoče in je zato nujno, da pri posredovanju nastanejo večji ali manjši stroški. Ti stroški pa naj bi bili čim manjši in je zato tudi nujno, da je med proizvajalcem in potrošnikom čim manj posredovalcev in ti posredovalci morajo delati s čim manjšim dobičkom. To vse pa je mogoče samo, ako prevzema kmetijske pridelke zadruga, ki jih nato naravnost prodaja potrošnikom. Glavni namen zadruge je torej, da zagotovi svojim članom odjem njihovih pridelkov, ker s tem zagotovi obstoj njihovega gospodarstva, zagotovi obstoj kmečkih domačij. Zadruga pomeni torej z drugimi besedami povedano zagotovitev stalne in pravične cene za kmetijske pridelke. Zadruga trguje za kmeta Zadruga torej ne stremi za dosego čim večjega dobička, zahteva pa pravično ceno. To pa je tudi najmanj, kar vsak proizvajalec, vsak kmet sme zahtevati. Ako pa je mogoče to pravično ceno doseči samo s pomočjo veletrgovine, mora nujno tudi kmetijska zadruga in zveza kmetijskih zadrug stremeti za tem, da poveže najpreje vse kmete-pro-izvajalce v zadruge, vse zadruge pa v močno zvezo zadrug, ki more doseči pravično ceno za kmetijske pridelke. Tako postaja kmet nehote tudi trgovec, vendar pa trgovec samo v dobrem in pravilnem smislu, ki je, da hoče doseči za svoje pridelke čim bolj pravične cene, da ne išče pri tem prekomernih dobičkov in da poizkuša z izključitvijo številnih posredovalcev omogočiti potrošniku nakup svojih proizvodov po čim nižji ceni. Tak trgovec v dobrem smislu, pa bo kmet samo takrat, ako in kadar bo spoznal važnost kmetijskih zadrug in kadar bo vse svoje pridelke prodajal zadrugi in bo vse svoje potrebščine kupoval pri zadrugi, pri kateri bo sam odbornik in bo tako tudi sam odločal o nakupni in prodajni ceni, o iz-I gubi in dobičku. Stubvkfalt v pmmm Že smo skoraj neposredno pred sadno letino. Pri tem pa moramo žal ugotoviti, da se naše upanje na zelo dobro sadno letino ni izpolnilo. V spomladi je sadno drevje obilno cvetelo in je obetalo zelo dobro sadno letino. Prišla pa je suša meseca junija, deloma že tudi preje in sadni nastavki so začeli odpadati. Toplo vreme pa je ugodno vplivalo tudi na razvoj sadnih škodljivcev, ki so znatno pripomogli, da je bilo naše upanje na zelo dobro sadno letino vedno manjše. Marsikako drevo, ki je lepo odcvetelo, ki raste v globoki zemlji in kjer tudi nismo mogli opaziti sadnih škodljivcev, pa tudi iz neznanih razlogov ni obdržalo številnih sadnih nastavkov. Ti neznani razlogi pa so največkrat v tem, da sadnemu drevju nismo ob pravem času in v zadostni meri gnojili, da bi jim tako spet nadoknadili sile, moči in hranilne snovi, ki so potrebne za obilno sadno letino. Gnoj in vlaga Za dobro sadno letino v drugem, to je naslednjem letu, moramo začeti skrbeti že v juliju in avgustu prejšnjega leta. Za dobro sadno letino v letošnjem letu bi morali torej skrbeti že lansko poletje in za dobro sadno letino v jeseni leta 1951 moramo skrbeti že letos. — V mesecu juliju in avgustu nastaja namreč cvetno popje, torej sadni nastavki za prihodnje leto. Sadno drevje mora zato v tem času črpati iz starih zalog, da more tvoriti v veliki meri nove nastavke. To pa omogočimo s pravilnim gnojenjem. Žal moramo ugotoviti, da zelo veliko število sadnega drevja v naših krajih le bolj životari in da neprestano „gladu-je“. To pa je posledica tega, ker tudi sadjar žal opazuje sadno drevo le v spomladi, kako cvete in pa v jeseni, kako je obrodilo. Le preredko pa se spomni sadjar na to, da mora za sadno drevo tudi skrbeti, da mu mora preskrbeti hrano in da ga mora varovati pred „nevarnostmi življenja“, to je pred številnimi škodljivci. Ko bomo torej v jeseni opazovali drevo, kako je obrodilo, ne pozabimo napraviti tudi že načrta, kako bomo sadnemu drevju v pozni jeseni gnojili in kako mu bomo nadomestili one hranilne snovi, ki mu jih leto za letom s sadjem odvzemamo. V poletnem času sadna drevesa večkrat zelo trpijo zaradi pomanjkanja vlage, drevesa so morala zlasti v letošnjem poletju prenašati veliko ,,žejo“. Nujno je zato potrebno, da varujemo sadno drevo pred preveliko sušo. Ako je zemlja pod drevesno krono prerastla s plevelom in raznim zeliščem, je razumljivo, da ti pleveli odvzemajo zemlji veliko količino vlage, ki bi jo nujno potrebovale korenine sadnega drevja. Zato skrbimo za večjo vlago pod sadnim drevjem s tem, da odstranjujemo izpod drevja plevel. Zlasti v onih krajih, kjer je zemlja plitva in kjer je zato daljša poletna suša toliko bolj nevarna, pa ohranjamo čim več vlage v zemlji, ako zemlja pod sadnim drevjem ni poraščena s travo in plevelom. Pridelki trave na tej površini gotovo ne odtehtajo manjšega sadnega pridelka. Seveda pa zemlja pod drevjem ne sme biti steptana: iz take zemlje v poletni vročini vlaga ravno tako izpuhteva kakor pa, če bi jo črpale iz nje korenine trave in plevela. Zato skrbimo, da bo zemlja pod sadnim drevjem zrahljana, ker tako najbolj ohranimo vlago v tleh. Da je zadostna vlaga v tleh velikega pomena za dobro uspavanje sadnega drevja, morejo povedati iz lastne skušnje sadjarji po opazovanjih in po izkušnjah letošnjega vročega poletja. Preredčimo veje! Ako nam čas dopušča in ako je sadje na koščičastem sadnem drevju že pobrano, je zelo priporočljivo, da v poznem poletju preredčimo veje teh sadnih dreves. Izkušnje zadnjih let so namreč pokazale, da se rane, ki nastanejo pri obrezovanju sadnih dreves, pri koščičastem sadju zacelijo mnogo lažje in preje v poletju kakor pa pozimi. Na koščičastem sadnem drevju se pojavi po obrezovanju v zimskih mesecih večkrat gumijast izcedek z vsemi zelo škodljivimi posledicami. To nevarnost moremo najlažje in najbolj zanesljivo preprečiti s tem, da obrezujemo koščičasto sadje v poletnih in ne v zimskih mesecih. Vrtne jagode Pozno poletje, to je mesec avgust in september, je najprimernejši čas za sajenje žlahtnih vrtnih jagod (Ananaserdbeeren) . Jagode rodijo drugo in tretje leto največ, nato pa začnejo slabeti in pridelki pojemajo. Zato moramo del jagodnega nasada vsako četrto ali vsaj vsako peto leto obnoviti. Za obnovo vzamemo sadike od živic onih grmičev, ki so dobro rodili. Ako te sadike presadimo skupaj z grudami zemlje, se te sadike hitro razrastejo in bodo že v prihodnjem letu rodile. Drugače pa ne pustimo, da bi se ži-vice pri jagodah preveč razrastle. Zato poleti trebimo tiste dolge, tja po tleh se plazeče živice, ki prepredejo vso gredo, ako jih ob pravem času ne porežemo in posameznim grmičem jemljejo moč. Pustimo pa pri najboljših grmičih samo toliko živic, kolikor mislimo, da jih bomo potrebovali za. sadike za obnovo jagodne grede. Škodljivci O zatiranju listnih in krvavih uši, monilije in jabolčnega črvička smo govorili že v prejšnjem mesecu („Naš tednik“ štev. 29). Vse to velja še tudi sedaj. Zlasti moramo biti previdni, da z odpadlim sadjem in s kuhinjskimi odpadki sadja ne raznašamo raznih sadnih škodljivcev. Tega sadja in sadnih ostankov tudi ne smemo kar brez na-daljnega vreči na kompost, ker bi mogel tako postati kompost gnezdišče brezštevilnih sadnih škodljivcev. Zato tako odpadlo sadje in sadne ostanke sežgimo ali pa vsaj zakopljimo, Z dozorevanjem sadia pričnemo spet z napravo sadnega mošta. Zato pravočasno pripravimo vse potrebno orodje in posodje. Pii tem pa ne smemo nikdar pozabiti, da jo prvi predpogoj za nroiz-vodnjo dobrega sadnega mošta oziroma sadnega vina čim večja snažnost. Zato vse potrebno orodje, zlasti pa vse sode pred uporabo temeljito očistimo z vročo raztopino sode in jih nato dobro iz-plaknimo s čisto vodo. S tem smo že v naprej preprečili veliko bolezni sadnega mošta in smo si tako zagotovili dobro sadno vino. NOVO ZDRAVILO PROTI PREHLADU Britanski znanstveniki so odkrili novo zdravilo za prehlad, ki lahko naglo ozdravi to bolezen. Zatrjujejo, da izgine prehlad po tem zdravljenju črez noč. Določeni krogi označujejo to odkritje za važnejše kot odkritje penicilina. Dosedanji poskusi so dokazali, da se lahko s tem novim zdravilom uspešno pobija bacil prehlada; pri poskusih z nahodnimi psi je uspelo ozdraviti 80% | hudih primerov. Hudi nahod povzroča neki nevtropičen bacil, podobni virusi iste vrste so pa povzročitelji influence, otroške paralize, ošpic, škrlatinke, koz in nekaterih bolezni na jetrih. (Nadaljevanje) Na križpotju sva se z Jokom poslovila. Jaz sem zavil stran v Podlesce, Jok pa je šel po glavni cesti naprej. Ravno ogledujem krajevne table, ki mi povedo, da sem sedaj doma. Berem pa po nemško: Podlesitzen, kar zaslišim za seboj klic: ,,Jur! Zlata duša, od kod pa je tebe prineslo.“ Obrnem se in vidim Kramarjevega Lenca, ki je bil izseljen in se je mesec dni pred menoj vrnil v domovino. Prisrčno sva si segla v roke. Dopisovala sva si bila na Hesselberg in pozneje v Nürnberg, kjer se je on učil delati po primeri Kane Galilejske iz vode vino, katero smo potem na fronti kupovali kot ,,Maketenderware“ za priboljšek. Lene jadikuje, da je bos in nujno potrebuje coklje. „Pogledal bom, kako mi je gospodarila Mojca z mojo „zalogo“, sem mu odgovoril. ,,Ker si ti prvi naročnik, boš tudi prvi dobü." „Torej do- Kvalitetno prvovrstna vina po najnižjih cenah dobite v vinski kleti HANS BRU CELOVEC—KLAGENFURT Priesterhausgasse ber začetek,“ sem si mislil, „že medpo-ioma naročila, to bo kar v redu.“ Sklenil sem, da se bom takoj lotil dela, toda prišlo je nekaj vmes. Pred bajto je sedela Mojca, ki me je kljub starosti takoj spoznala. Kar so nesle stare noge, mi je prihitela nasproti. V bajti pa je bilo vse pri starem, v moji čumnati so bile ohranjene vse svetinje in vse pajčevine, kakor sem jih bil pred leti pustil. Mojca torej moje uradno bivališče le ni prevečkrat obiskala. Ob svidenju mi je pravila eno in drugo. Na moje vprašanje, kaj je z mojimi plohi za coklje in kaj z usnjem, ki sva ga svoj čas dala na stran, mi napol glasno šepečne, da mi ima v tej zvezi mnogo povedati, za danes pa bo najbolje, da grem spat, ker sem gotovo truden in nesposoben za take diplo- matske razgovore. Pri tem pa je skrivnostno pomežiknila. Spal sem zopet prvo noč v svoji stari postelji in — če se ne motim — tudi na istih rjuhah, katere sem pustil pred dobrimi štirimi leti. Spal pa sem dobro in bo sem se prebudil, je bilo že poldne drugega dne. Mojca je že čakala na avdienco, da da obračun o svojem poslovanju. Občudovati sem moral diplomatski talent stare ženice, smo mi moški, ki nase kaj damo, daleč zadaj. Najprej pravi: „Delal ne boš, ker se to sedaj ne izplača, škoda je vsakega ploha, še bolj pa usnja, ki bi ga porabil. Peljala me je v skrivno skladišče, tam prevrgla nekaj pušlov hraške. Kup usnja se je prikazal in podplatov, da je bilo kar veselje gledati. Sapo mi je pobralo to skladišče. „Kako pride to sein?“, sem dejal. „Ko se je vršil glavni umik iz Jugoslavije,“ je pripomnila, „je za vasjo obtičal avto. Bilo je že Ua večer in ravno sem nesla mleko od sosede. Okrog avtomobila pa je skakal in preklinjal nek pruski oficir, kako „drago“ je plačal to usnje v Jugoslaviji. Prepeljati ga je hotel bombardiranim rojakom v domovini in sedaj ta smola. Da človek res ne more izvesti dobrih načrtov. Ni si upal shraniti usnja v kaki večji hiši in je prosil mene, da bi ga vzela v varstvo, pozneje enkrat bo prišel ponj. — Ni ga bilo. In dvomim, da bi še kdaj prišel,“ je Mojca pripomnila. ,,To je eno,“ je dejala. V mali shrambi za hišico, kjer sem shranjeval zelenjavo in krompir, kar smo ga doma pridelali, je bilo tokrat polno krompirja. Tudi tega si nisem mogel razložiti. Mojca pa mi je vedela tudi v tem vprašanju pojasnila. „V gošči so partizani,“ je dejala, „in ta naci je imel pred njimi strah, še posebno, ker so včasih kaj rabili iz njegove shrambe, Neki večer mi pripelje kar dva voza krompirja. Dovolj ga ima, je rekel, in jaz ga gotovo rabim, rajši ga da meni, kot pa drugim, ni rekel ravno partizanom." Moja prva misel je bil „prašič.“ Prašiča morava dobiti, da bo ta krompir V A\ e !I L O 'J na 1. prosvetni večer, ki bo v soboto dne 2. septembra 1950, točno ob 8. uri zvečer v prostorih Mohorjevega doma (Viktringer Ring 26) v Celovcu. Večer bo združen s proslavo 150 letnice rojstva škofa Antona Martina Slomška. Razvedrili se boste ob petju „Koroških Slavčkov“. K udeležbi prisrčno vabi vse koroške rojake, zlasti v Celovcu bivajoče Slovence, kulturni odsek Narodnega sveta. pojedel. Mojca pa je bila drugega mnenja. „Saj nimaš pravice rediti prašiča,“ je pripomnila, „saj nimava dovolj lastne zemlje. Jur, zdaj pa dobro poslušaj,“ je nadaljevala. „Ta krompir bova žgala v žganje, to je danes najboljša obrt. In usnje bova zamenjala za druge stvari, za denar danes itak ne dobiš nič. S tem lahko napraviš iz bajte vilo in to brez velikega truda.“ Začela mi je Mojca razlagati sedanje gospodarske možnosti in občudovati sem moral njene načrte, ki so se tudi meni kar dopadli. Po njenih navodilih sva začela, sijajno se je vse obneslo. Šel sem najpreje k zidarskemu mojstru g. Opeki. Poznal sem njegove slabosti in videl, da ima bolj plav kakor rdeč nos. Obrazložil sem mu svoje načrte glede prezidave bajte. „Ni materiala, ni ljudi, ne gre,“ je rekel. Za po-skušnjo sem porinil pred njega pol litra. ,,Z Norveškega sem sedaj prinesel zate. le poskusi," sem mu povedal. Zjasnil se mu je obraz: „Jur, take kapljice pa še nisem pil.“ Zedinila sva se, da mi poskrbi cement, opeko in apno. Jaz pa sem mu dal besedo, da mu prinesem pet litrov norveške kapljice. Še nobena pogodba ni bila s takim navdušenjem podpisana. Napotil sem se k mizarju, imel je številno družino in me je hladno sprejel. Tožil je. da ne on in ne družina nimajo obutve. Obljubil sem mu da mu poskrbim usnje in podplate in če rabi coklje, mu jih napravim. Takoj je bil voljan. Tako sem obiskal vse obrtnike in prav kmalu sem prinesel Mojci veselo vest, da je ona le prav pogruntala. Kar si je kdo želel, to sem mu ponudil, reči pa moram, da se je večina le odločila za kapljico, kljub prepotrebnemu obuvalu. Kar ne bi verjel, to se je zgodilo. Av-tovozač je imel naenkrat bencin, da je vozil, cement je bil v zalogi, da ga je bilo treba kar nabasati in to vse za ceno nemških mark. Začeli so z delom. Jaz pa sem jim od časa do časa prinesel četrtinko in delo je šlo od rok, da sem se kar čudil. Tako sem si tisto jesen postavil zidano hišico, spodaj dve sobi in kuhinjo ter shrambo, zgoraj dve sobi, pod stanovanjem seve lepo klet, ko sem vendar cement kupil za tri marke Žakelj. Z Mojco pa sva okoli vseh svetih potegnila v novo lično hišico, po ideji in zaslugi stare ženice, ki imajo dostikrat več svetovnega pregleda kot državni prvaki. „BERKELIJ“ NOVA KEMIČNA PRVINA Nova kemična prvina, ki jo proizvajajo kemičnim potom v velikem ciklo-tronu (= priprava za razbijanje atomov) univerze v Kaliforniji in jo nazi-vajo trenotno z imenom „berkelij“, je 77. kemična prvina, ki jo je človek iz- našel ter je najtežja snov, ki so jo doslej odkrili na zemlji. Ta proizvod so dobili, ko so „bombardirali“ delce „kurija“ (prvino 96) z delci alfa (jedri helijevega atoma), ki so se pomikali skoraj s svetlobno brzi-no, to je 300.000 km na sekundo. Dr. Seeborg in njegova pomočnika, dr. Thompson in dr. Chiorso, ki sta delala poskuse, slovijo po celem svetu zaradi iznajdb drugih novih prvin kot so: neptunij, plutonij, horicij in kurij. Nobene teh prvin pa ni mogoče dobiti v naravnem stanju. Plutonij pa je — kakor znano — ena glavnih prvin za atomsko proizvodnjo. Qla ŠlilpJki cBiSlrifl Po polju grem, lahak je mrak, le pes še tu in tam zalaja. Dobrač ves siv v ozadju vstaja, še vedno čil je in krepak. Nasproti Ojsternik, ozira k Mariji se v višarsko stran, pod njim zvonik bel in droban, kot molek prošnje k Njej nabira. In polja žit vseh vrst imajo; diše kot nagelj naš z naizb, saj Bog vesel je v kotu izb, ko vsi po naše z njim žebrajo. Večer je, v Bistrici zvoni, Dobrač bedi v objemu Čajne, kdo zdaj bo mislil že na spanje, ko dečva s fantom žobari. iiiiiiimimiMimimiiiiiiimiiimiiiimiiimmiiiiiiiiiimiuimimmiimi Ideja Pod predsedstvom avstrijskega cesarja Franca I. se je vršila seja ministrskega sveta. Vsi zemljevidi Evrope so ležali na mizi. Ministri so napeto sledili Metternichovim predlogom. Hotel je. nove zemlje in zahteval nazaj nekaj provinc, katere je Napoleon razdelil novim kraljem. Cesar je imel lastni zemljevid in se je zdelo, da je zatopljen v zanimivo Metternichovo izvajanje. Trenutno je zaprl knjigo, tako da je zaropotalo, in vzkliknil: „Imam jo!“ Vsi so se obrnili proti cesarju in mislili, da ima sijajno misel. Metternich se je drznih vprašati in zaprosil, da Nj. Veličanstvo razloži svojo idejo. „Poglejte; žival je mrtva!“ je dejal in jim pokazal pajka, ki ga je ubil, ko je zaprl knjigo. prinašajo g dobiček « ll!!ll!!!lll!l!ll!Iiiilš!lllilliiill!lii!lll!llll!llilllll!iili!l!i!llill!lllllli!lll!llll Karel Manser: IZVIREN ROMAN IZ ZILJSKE DOLINE 39. Dovolj je še gruntarskih, ki bi se ne branile priti na Podlipnikovo zemljo. Od Šmohorja do Podkloštra jih Podlipnik vsako noč, preden zaspi, našteje vsaj deset, * Ponujala se je zima z mrzlim vetrom, z dolgočasno meglo, s hudo slano in z zmrzlino. Dnevi so postajali za Podlipnika muka. Na vas skoraj ni imel kam iti, doma ni mogel prestajati. Misel iz noči je pričela živeti v njem tudi že podnevi. Greta se ni spremenüa, le Foltej je bil videti resnejši in nekam vase zaprt. Na svetega Štefana dan je bila Greta obvekana. Podlipnik jo je presenetU v veži, ko je nenadoma stopil iz kamre. Splašila se je, toda veka, ki jo je davil, ni mogla ustaviti. „Sta ste sprla?“ je hrknil v zadregi. Odkimala je. Rada bi zbežala, se skrila, odšla nekam, da bi jo nihče ne videl, toda Podlipnikove oči so visele na njej s toliko silo, da se ni mogla niti premakniti. „Kaj je potlej?“ se Podlipnik ni premaknil. „Saj sami veste," je skoraj kriknila. „Ne moreš pomagati,“ je rekel votlo Podlipnik. „že leto je od tega,“ je zavekala na glas. „Težko je“ je lovil, Podlipnik svoje nočne misli. ,,Včasih se pokaže upanje, ko ga človek najmanj čaka,“ „Žinjate?“ je hlipnila. „Zbivaže pojdi na Višarje. V škodo ti ne bo.“ Podlipnikov glas je bil mrzel, čeprav bi rad videl, da bi bil mehak. Greta je obvekana planila v izbo, Podlipnik pa je s trdim korakom odšel na dvor. Folteja ni bilo doma. Zima s svojimi belimi nočmi je napravila prvo razpoko med Foltejem in Greto. Spomin, ki se je zbudil v Greti, v Folteju ni več našel tal. Zdel se mu je tuj. Gretino trpljenje je bilo že preveč daleč, da bi vzbudilo v Folteju grozo in strah za Gretino življenje. To je bilo pred letom. Zdaj je vstala v Folteju samo zagrenjenost, zdravnikova resnost in njegove trde besede. Padla je prva beseda, ki je načela razkol. „Če ne bo otrok, smo Podlipniki mrtvi.“ Foltej Grete ni mislil žaliti, toda molčati ni mogel več. Vedel je, da je očetova misel ista, da je še bolj brezobzirna, še bolj trda. Očetov napor, da bi znova zagrabil za vajeti, je napravil tudi njega čudno trdega. Kaj hočejo oče, je uganil po govoricah, ki so se prenašale po vasi. Oče računajo, da ne bo otrok, da bo morda Greta umrla pred njim in da Podlipnikova kri živi v Kočarjih. In te krvi se boje. Boje se, da bi utegnila priti na Podlipnikovo zemljo in zadihati, kakor Podlipniki še niso. Foltejeva beseda je padla in Greta je vekala. Foltej njenega veka ni prenesel. Utonil je iz hiše. Tako se je Novo leto pri Podlipniku začelo z dvojnim razkolom. S prepadom, ki se je odprl med Foltejem in Greto in z borbo, ki je gorela med Foltejem in Podlipnikom. Foltej si je želel samo dela. Dela, da bi lahko garal, da bi se lahko upiral očetu, da bi lahko vsaj čez dan pozabil na težo. ki je vstajala ponoči. Molk v hiši mu je jemal pamet. Greta se je štirinajst dni kar vlačila po hiši in skoraj ni spregovorila besede. Podlipnik je s trdimi, sivimi očmi presojal oba in molčal. Ni bilo moč zdržati. Velika noč je bila mrtva, boj z oče- tom se je prenesel že v izbo. Podlipnik se ni hotel vdati, toda Foltej je odbijal očetove udarce z nasmehom. Koj po Veliki noči je Greta odšla na Višarje. Z materjo. Ko se je vrnila, se je zdela Folteju kakor spremenjena. Ko sta zvečer legla, je Foltej v temi mehko rekel: „Greta, ne žinjaj, da te imam manj rad kakor včasih. Sama največ trpiš. Oče so, ki me pritiskajo. Vem, da me hočejo obrzdati kakor včasih. Bolj so Podlipnik kakor jaz.“ Gretin glas je bil miren: „Kakor bo božja volja, Foltej. Veliko sem premolila. Vem, da si Podlipnik in da se bojiš, da bi ne umrlo, kar je Pod-liknikovega.“ In potlej je še tiše rekla: „Saj je Mojčin otrok tudi tvoj, saj je tudi Podlipnikov.“ Nato se je obrnila v zid. Ni vekala, toda Foltej je vedel, da se je vrnila skoraj brez telesa. Zadrgnilo ga je v grlu in ni našel besede, da bi jo povedal. Z roko je šel prek oči, potlej pa z mokro dlanjo poiskal Gretina lica. Zjutraj je Foltej zanesel zibel nazaj na podstrešje. Greta sama. .ga je prosila. Oče so ravno namerjaM oditi iz veže na dvor. „Kam jo neseš?“ (Dalje prihodnjič) Steutoske oddaje v tadiu ČETRTEK, 24. avgusta: 14.30—15.00 Poročila; predavanje za gospodinje; glasba. PETEK, 25. avgusta: 14.30—15.00 Poročila; pregled svetovnega tiska. SOBOTA, 26. avgusta: 9.00—9.30 „Po širnem svetu" NEDELJA, 27. avgusta: 7.15—7.45 Duhovna obnova; jutranja glasba. PONEDELJEK, 28. avgusta: 14.30—15.00 Poročila; sodobna vprašanja. TOREK, 29. avgusta: 14.30— 15.00 Poročila; zdravniško predavanje; glasba. 18.30— 19.00 Slovenska pesem. SREDA, 30. avgusta: 14.30— 15.00 Poročila; predavanje za gospodarje; zanimivosti. ^dhmidt »Velika hiša malega človeka" Radioaparati za vsakogar. Tovarniško novi 4 cevni Super od 526 S naprej. — Popolnoma prenovljeni aparati od 200 S dalje. , Najbolj moderna popravljalnica. Žarnice za dom in preprodajo. CELOVEC - KLAGENFURT Bahnhofstr. 22 — Tel. 29—48 Vljudno obveščam cenjeno občinstvo in vse prijatelje športa, da sem odprl sprejemnico za športni toto štev. K 106 v športni trgovini Glöckner OTTO MURK Celovec, Klageniurt, Alter Platz 25, tel. 32—51. Prosim za obilni obisk Karl Ameisbidiler NAJVEČJA IZBIRA MOŠKIH SRAJC z orig. italijanskim krojem ovratnika Celovec - Klagenfurt Burggasse ELEKTRO- IHIBUtUSB NIEHL NADALJE MEHURJE DiHAMO-StlB]« IN ms-BparatB NUDI: SELINKHEK pri SIUTZ-U mmii - immusit RENNGASSE5 SLABI UČENCI SO VOJNI HUJSKAČI Kakor je nedavno poročal list madžarske komunistične kmečke stranke napišejo imena učencev, ki imajo dobre rede, v šoli v ulici Timar v Budimpešti na tablo tistih, „ki podpirajo borbo za mir“. Imena tistih pa, ki imajo slabe rede, napišejo na drugo stran table, to je na stran ,,vojnih hujskačev“. ZA KOGA BI BILO LJUDSTVO? Gospod Pieck, predsednik vzhodnonemške republike in gospod Grotewohl, ministrski predsednik, sta se peljala z letalom nad vzhodnim področjem Nemčije. Tako pripovedujejo v Berlinu. „Če bi imel tono čokolade — je dejal Pieck Grotewohlu in bi jo vrgel iz letala, vse žene in vsi otroci na vzhodnem področju Nemčije bi bili zame.“ „Če bi imel tono cigaret in bi jo vrgel iz letala, bi bili vsi možje na.vzhodnem področju zame," je odgovoril Grotewohl. Nato se je obrnil k njima pilot in pripomnil: „Če bi pa vrgel vaju oba iz letala, bi bilo pa vse ljudstvo zame." MALI OGLAS MIZARSKEGA POMOČNIKA, poštenega in krščanskega, vajenega stavbe-nili in pohištvenih del, nujno išče mojster (Slovenec) v bližini Borovelj. Plača po dogovoru, za stanovanje in hrano preskrbljeno. — Ponudbe poslati čimprej upravi „Našega tednika“ pod značko „Zanesljiv“. IŠČEM dobro slovensko dekle od 18 do 22 let, ki bi bila pripravljena priti za menoj v Avstralijo in se poročiti z menoj. V poštev pridejo samo resne ponudbe; slika zaželena. — Naslov se dobi pri upravi lista. FILME DOBITE PRI FOTO'FILMO HUBERT WANDERER D0M6ASSE 4 C EL 0 V E C - KL A GE NF 0RT Razpošiljanje po pošti TOVARNA HARMONIK mANZ HUB AS IN SUN CELOVEC - KLAGENFURT St. Veiter Straße 56-58 Izdeluje nove harmonike in izvržuje vsa popravila Izvoz v vse države KUPUJEM KOZE IN KOŽUHOVINO po najvišjih dnevnih cenah Htm Mm TRGOVINA Z USNJEM Celovec-Klagenfnrt, Osterwitzg. 4 Prevzamem kože tudi v strojenje. fkadtoa kvarna SANONIG nudi: la ženske svilene dokolenke v vseh barvah S 14.99 BEUAK-VILLACH Weißbriachgasse 12 IDE CIIILILIIA BARVE IN LAKE DOBITE sedaj ludi v Kanalfaler- naselbini v TRGOVINI WOLFGANG MOROCUTTI CELOVEC - KLAGENFURT, Siebenhügelrirabe 73 ; • živ , V 'v .. ^ V. • ‘ pAfttauila fßta-attfuxdw Filmi - Razvijanje Folo-potrebščine IHiedermann BELJAK-VILLACH, Kirchenpl. 5 Karl Rurnig CELOVEC—KLAGENFURT Burggasse 5 TRGOVINA ZA DOBRE MOŠKE MODNE PREDMETE IIIIIM Mßjcakeje KUPITE bombažne rjuhe, lanene rjuhe, modre in bele kuhinjske brisače, blago za bluze in za srajce, gotove srajce, brisače za posodo, molino. preproge iz krp P tko&Hiti ERICH FRITZ PLIBERK - BLEEBURG Imel bom tudi stojnico na Pliberškem sejmu (Wiesenmarkt) K 1 M O 1 Celovec - ttlagenfurt STADTTHEATER Predstave ob 16., 18. in 20. uri, Do 24. VIII. „Bravo George“ Od 25.—31. VIII. „Der Bagnostrfifling'' PRECHTL Do 27. VIII. „Das indische Grabmal* (2 Teil) CARJNTHIA LICHTSPIELE Do 24. VIII. „Opium" Od 25.—31. VIII. „Was jedes Mädel möcht* PETEKHOF Do 24. VIII. „Die Klause von Parma (2. Teitl) Od 25,—31. VIII. „Abenteuer im wilden Westen“ &3eSja8z - Viftacfk BAHNHOFLICHTSPIELE Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30; ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri. Do 24. VIII. „Brief einer Unbekannten“ Od 25.-28. VIII. „Der letzte Schuß“ Od 29.-31. VIII. „Der Aulstand der Komanchen“ STADT-KINO Do 24. VIII. „Tödliches Gold“ Od 25.-28. VIII. „Die Zeit steht still“ Od 29.—31. VIII. „Bomba, das Kind des Urwaldes“ Efife Filmbühne Do 25. VIII. Zaradi obnove prostorov zaprto. Od 26.-29. VIII. „Tulsa“ Od 30,—31. VIII. Zaradi obnove prostorov zaprto. Apollo Lichtspiele Predstave ob 10., 12., 14., 16., 18. in 20. uri. Do 24. VIII. „Sprung ins Leben" (Jugend am Abgrund) Od 25.-28. Viffi „Mädel'lür Irohe Stunden“ Od 29.—31. VIII. „Frau Sylvelin“ illllllllllilllllllllliilllllllll bahati Lzbizi TSCHERNUTTER CELOVEC—KLAGENFURT Karfreitstraße 1 uimiiiiimiuiMiiiimiummHiiiiiiiiiiMniMMiiiiHimiiiiiiiiiiiuiiimiiii Pogonska sredstva sredstva za mazanje RUMWOLF & I k M? m s UVOZ MINERALNIH OLJ Celovec - Klagenfurt Stauderhaus Telefon 24—98 in 18—48 M ■>. ,, ?*' h’,' ; 'V' ; ‘ ■ -M List izhaja vsako sredo. — Naroča se pod naslovom „Na5 tednik", Celovec, Viktringerring 26. — Cena mesečno 2 šil. Lastnik in izdajatelj Narodni urednik dr. Valentin Inzko, Celovec, Viktringerring 26. — Tisk: „Carinthia", Celovec. Völkermarkter Ring 25 Telefonska številka uredništva in uprave 43«58. — Poštni čekovni urad štev 69 793. svet koroških Slovencev. Odgovorni