PUST V PTUJSKI OKOLICI.
(Vogrinec Anton, Lancova vas pri Ptuju.)
Pust je dan veselja. Kakor Božič, tako imamo tudi za pust običaje, 
ki so še ostali iz starih časov.
Že v nedeljo pred pustnim torkom se začnejo ljudje pripravljati za 
pust. To je »mastna nedelja«. Fantje hodijo od hiše do hiše zbirat svilenih 
trakov, šopkov iz umetnih cvetlic in starinskih svilenih robcev, s katerimi 
jih vaška dekleta okrasijo.
Beseda »pust« je pri nas zelo malo poznana. Navadno rečejo »fašenk«. 
Tega dne se veliko vedežuje ali »šatri«, kakor pravijo. Na pustno jutro vsi 
zelo zgodaj vstanejo. Fantje in dekleta nanosijo na polje drv, kjer naredijo 
velik kres. Najrajši imajo takšna drva, ki jih je voda prinesla. Otrok to jutro 
ni treba buditi, ker navadno prej vstanejo kakor odrasli. Otroci morajo
lepo očistiti kurnike, smeti pa odnesti na zelnik in jih tam zažgo na tistem 
mestu, kjer je kdo prejšnje leto ukradel kakšen pridelek. To delajo zato, 
da pokradena zemlja zopet rodi.
Med tem pa, ko imajo drugi svoje opravke na polju, pripravlja gospo­
dinja doma tečen zajuterk. Že pred solnčnim vzhodom skuha svinjsko gla­
vo ali glavino, pri kateri mora skrbno paziti, da ji voda preveč ne vre, ker 
drugače bi ji vse prihodnje leto nagajalo slabo vreme, kadar bi imela de­
lavce na polju. Tudi žganci morajo biti h glavini; zelje se ne sme jesti. Tisti, 
ki je na pust zelje, pravijo, da je s fašenkom zelja zagrabil in je vse leto 
malo prismojen. Zato pa jedo na krhlje zrezano repo. Koder se tega jutra 
vleče megla, tam bo poleti toča pobila. Zato streljajo v njo, da jo razpršijo. 
Gospodinje ne smejo tega dne šivati, ker se bojijo, da bi kure ne nesle. Ne­
katere gospodinje zbijejo na vsezgodaj obroč s polovnjaka, ga denejo na 
lopar, s katerim devljejo kruh v peč, in vse skupaj postavijo na dvorišče. 
Na sredo loparja nasujejo pšenice, da vse kure z enega mesta jedo. S tem
36

povzročijo, da vse leto kure v istem gnezdu neso. Katera hoče imeti veliko 
piščet, mora ukrasti sosedi iz drvarnice tresk, da jih položi pod kokljo, da 
se piščeta bolje valijo. Sosedi, ki so ji bile ukradene treske, ne bo nobena 
koklja dobro piščancev zvalila. Tudi mora to jutro priti ženska prva k hiši, 
da se kure bolje redijo. Gospodinje imajo toliko skrb za kure, ker jim dajejo 
največ dobička.
Ko se zdani, vzame gospodar majhno žagico, s katero požaga sadnemu 
drevju vse suho vejevje in ga očisti škodljivega mahu. Nato ga okoplje in 
pognoji. Navsezadnje še drevo strese, da bolje obrodi. Ako gospodar na 
pust ne stopi na tujo zemljo, bo mu lahko spraviti krmo in snopje suho pod 
streho. Tudi gospodinja ne sme nikamor iti, da ima pri delu zmiraj siečo.
Že na pustni pondeljek hodijo plesači. Napravljeni so ravno tako ka­
kor orači, ki jih bom pozneje opisal. Ti v vsaki hiši plešejo. Imajo ?vojega 
godca, korante in pobiralca jajc. Ko pridejo v hišo, vse najprej lepo po­
zdravijo, jim želijo tristo mecljev pšenice, petsto žita, sedemsto klobas itd. 
Nazadnje pa še rečejo: »Zdaj, ko boste toliko vsega imeli, da bi še vam 
Bog dal toliko otrok, da bi to vse pojedli!« Potem zaplešejo in odidejo 
dalje. Navadno se peljajo na lepo okrašenem vozu.
Na pustni torek pa hodijo orači. Po vsej vasi naberejo zvoncev, ki jih 
privežejo na plužno oje. Dekleta jim okrasijo čake z umetnimi cvetlicami. 
Na vrhu čake si vtaknejo šop petelinovega perja. Ob robovih čak imajo 
pripete raznobarvne trake. Oblečeni so v bele srajce. Po srajcah in ok^og 
pasu imajo navezane stare svilene robce. Pobiralec jajc je v žensko oprav­
ljen. S seboj nosi jerbas, iz katerega seje pleve in v katerega devlje jajca. 
Pokar nima drugega kakor bič, za klobukom šopek cvetlic in bel pred­
pasnik. Nekateri imajo preko suknje tudi robec prevezan. Plug je lesen. 
Na plužnicah je pritrjenih dvoje okrašenih drevesc. Koranti imajo oblečene 
narobe obrnjene zimske suknje (kožuhe). Na {Slavi imajo kožo z živalske 
glave. V rokah nosijo palice, na katerih so ježeve kožice. Palice so jim v 
obrambo, ali pa za nagajive otroke. Med neprestanim petjem in vriskrmjem 
hodijo od hiše do hiše. Ko pridejo orači pred hišni prag, pokar zapoka, 
konji pa vriskajoč skačejo s plugom naokrog. Eden izmed kurantov pluži, 
drugi pa z leseno brano vlači. Za njim seje sejalka ajdove pleve kot repno 
seme. Nazadnje še kurant s palico pred pragom, pokaže, koliko repe bode 
zrastlo in orači odidejo. Sejalka in kuranti pa gredo v hišo, kjer dobijo jajc 
in denarja. Med stokratnim »boglonaj« poskačejo preko plota k sosedu 
za orači. Kuranti jako radi kaj ukradejo. Posebno všeč so jim klobase, ki se 
suše v kuhinji. Radi tega gospodinje skrbno zapirajo kuhinjska vrata pred 
njimi. Za orači se podi gruča radovednih otrok, ki jih morajo kuranti s pa­
licami odganjati. Orači hodijo samo do poldneva. Popoldne je že maške- 
rada. Tako premine dan v samem veselju. Zvečer gre vse mlado in staro v 
gostilno. V nekaterih hišah imajo zvečer pojedine. Spečejo belo kuro 
in nakuhajo mesa. Seveda tudi krapov ne manjka. Sosedje se med seboj 
obiskujejo. Ko pa se vsega najedo, še ti gredo v gostilno. V gostilni na­
pravijo slamnatega moža, ki mu fašenk pravijo in ga položijo na »trage« 
(nosilnica). Zdaj ga vsi pivci jokajoč neso na pokopališče. Zunaj ga med 
jokom zažgo. Nato gredo vsi zopet v gostilno, kjer obhajajo veselo sedmino 
za umrlim fašenkom do polnoči. V četrtek (po pepelnici) je mali fašenk, 
ker pojedo vse, kar jim je na veliki fašenk ostalo.
37