k < 4 k ISSN 0040-7712 9 770040 771208 SEPTEMBER 2003 LETNIK XLII CENA 400 SIT +- DS / I‘3G&71 KAZALO 186671 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih SEPTEMBER 2003, LETNIK POŠTNINA PLAČANA V CENA 400 SIT, PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac Glavna urednica: Maja jug - Hartman Nas/ov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 400 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2000 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641 745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 8000 SIT (40 EUR). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Vesna Aljančič Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Formatisk, d. o. o. Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: I niMMŽr^kkjtegoriji višinskih maket kot prototipna raketa. Foto: Anton Sijanec KAZALO 2 VELIKA MODELARSKA NAGRADA ŠKOFJE LOKE. 4 OGLED MARKLINOVE PROIZVODNJE 6 PARNIK NADVOJVODA IVAN 8 PIRAMIDNI ZMAJI 10 PROJEKT BUMPER 14 OHIŠJE MEŠALNIKA IN VEZAVA 25 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - PZLP.11C AKRILNE BARVE VALLEJO MODEL AIR AKRILNE BARVE MISTERKIT mm 26 USTVARJAJMO S STEKLOM (1. DEL) ZGODOVINA STEKLARSTVA IN REZANJE STEKLA 30 LESENA LATERNA 33 KAKO NAREDITI ŠARNIRJE ZA LETALSKE MODELE 34 ENOSTAVNA VIJAČNA SPONA 35 BRUŠENJE LESENIH PALIČIC NA MANJŠI PREMER 36 LONČKI ZA PISALA 37 ŠKATLA S ŠKOLJKAMI 38 NAKIT IZ MASE FIMO 40 BARVILO, KI PLEZA iTEHi 1 september 2003 OcoTžoTTJ 2ČD 1 Velika modelarska nagrada Škofje Loke Škofja Loka, 1. 6. 2003 SAŠO BABIČ Tudi to poletje se je Modelarsko društvo Čuk iz Škofje Loke potrudilo in na prvi junijski dan priredilo svoj že tra¬ dicionalni modelarski miting - Veliko nagrado Loke. Fantje so letošnje sreča¬ nje združili z dopoldansko tekmo v zračnih bojih. Prijavljenih je bilo štiri¬ najst pilotov, ki pa so nastopili v treh tekmovalnih skupinah, zato se je tekma v močni vročini precej razvlekla. Boji so bili kljub majhnemu številu tekmo¬ valcev precej napeti, videli smo tudi kar nekaj rezanj trakov. Zanimivo je, da so se kljub novim pravilom, ki omogočajo večjo prostornino motorjev, spet začeli pojavljati modeli z motorji 2,5 cm', ki pa so presenetljivo konkurenčni. Tako je na primer Marko Frank z modelom mustang, izdelanim po Timovem načr¬ tu, in z motorjem MWS 2,5 cm' prišel do visokega drugega mesta, Primorec Matjaž Corel pa je z enakim modelom kljub padcu letala zaradi napačne frek¬ vence v finalu zasluženo pristal na viso¬ kem petem mestu. Zmagal je veteran Andrej Pervinšek pred debitantom Mar¬ kom Frankom, tretje mesto pa si je kljub prečkanju varnostne črte z veli¬ kim modelom blackburn firebrand z odlično in zelo napadalno vožnjo pri¬ boril Sergej Skledar. Za ohladitev po na¬ porni tekmi je poskrbela kratka nevih¬ ta, ki so jo nastopajoči izkoristili za ob¬ vezno malico, nato pa se je začel mode¬ larski miting. Sodelovalo je več kot trideset mode¬ larjev z različnimi modeli. Posebej velja omeniti tri mojstrovine iz domačih de¬ lavnic pravih modelarjev. Največ zani¬ manja je bil deležen par Fokkerjevih trokrilnikov Janija Mediča in Klemena Ranta. Žal Janijev model, ki je bil skoraj dokončan, ni poletel. Kljub temu sta modelarja pokazala predanost svojemu konjičku. Makete starih letal so na mo¬ delarskih prireditvah precej redke in so prava popestritev že običajne predsta¬ vitve sodobnih akrobatskih modelov. Starodobniku lepo pristoji zvok štiri¬ taktnega motorja, model pa za letenje in še posebej za uspešno pristajanje, da se ne prekucne čez nos, potrebuje pre¬ cej mirno ozračje. Oče in sin Mencin sta predstavila odlično akrobatsko maketo ruskega akrobatskega letala suhoj Su-26 mx last¬ ne konstrukcije z razpetino kril 1,8 m in maso nekaj pod 5 kg. Model je grajen popolnoma klasično, žene pa ga ben- David in njegova Karmen, ki mu nudi ogromno podpore, pozirata z modelom Jak 54 proizvajalca Jonathana z motorjem ZDZ 80 cm3- Med najopaznejšimi izdelki na mitingu sta bili maketi Fokkerjevih trokrilnikov , ki sta ju izdelala Jani Medič in Klemen Rant. Čestitke za potrpežljivost in natančnost, naslednje leto pa pričakujemo tudi kakšen polet. 2 september 2003 ITIKI 1 REPORTAŽA cinski motor MWS 26 cm 5 z resonanč¬ no cevjo. Že samo risanje načrtov v CAD-programu je zahtevalo veliko časa in truda, poleg tega pa je tudi model izredno natančno izdelan in se v zraku izkaže s svojimi zmogljivostmi. Majhna masa mu omogoča odlično okretnost in hitre pospeške. Vredno posnemanja! RC-veša Andreja Jemca je doma izde¬ lan minihelikopter. Poganja ga brezkr- tačni motor Lehner 1020/20, ki se napa¬ ja z litij-polimernimi baterijami 3x E-Tec 1200 mAh. Model zlahka izvaja 3D-le- tenje in ostane v zraku več kot petnajst minut. Jasno je, da konstrukcija takega helikopterja zahteva dobro poznavanje mehanike leta in obvladovanje materia¬ lov. Kot zanimivost naj omenim, da so kraki glavnega in repnega rotorja izde¬ lani iz ogljikovih vlaken in votli. Ponavadi so organizatorji zagotovili po posameznih kategorijah več pokalov in jih podelili glede na ocene sodelujo¬ čih in sodnikov. To je vsako leto očitno povzročilo precej hude krvi, zato je bilo letos drugače. Vsak sodelujoči pilot je dobil glasovalni listek, ki ga je po koncu mitinga vrgel v sodniško skrinjico. Zma¬ govalec je bil tako samo eden in izbrali so ga modelarji sami. Brez konkurence je pokal odnesel domov David Kocjan¬ čič, ki je s svojim jakom 54 poskrbel za res lepo predstavo. Uspelo mu je celo za- lebdeti tik nad tlemi in se med visenjem modela na propelerju dotakniti njegove¬ ga smernega stabilizatorja. O varnosti ta¬ kih manevrov bi se veljalo malce zamisli¬ ti, še posebej, ker so v Ameriki taki pod¬ vigi pod višino nekaj metrov že dobro leto izključno zaradi varnostnih razlo¬ gov prepovedani. Kljub vsemu je David množico navdušil in si za svojo virtuoz¬ nost v zraku zasluži čestitke. Kljub izredno toplemu, soparnemu in nevihtnemu vremenu se je priredi¬ tve udeležilo kakih petdeset modelar¬ jev, gledalci pa so se kmalu začeli umi¬ kati z žgočega sonca. Nekateri so se morda ustrašili tistih nekaj kapelj dežja tik pred poldnevom, drugi so jih izkori¬ stili za kosilo in hladno pijačo. Čuke moramo pohvaliti za lepo izpeljano pri¬ reditev. Kot ponavadi so tudi tokrat po¬ skrbeli za petmetrsko zaščitno mrežo, pri kontroli frekvenc pa niso bili naj¬ bolj skrbni. Pri zračnih bojih so zaradi nepazljivosti v finalni bitki spustili v zrak dva modelarja na istem kanalu. Za Toni Bitenc se z ogrevanjem motorja pri¬ pravlja na aerovlek. Modelpiper supercub z registracijo, ki pravi da bosta »spet šla« v zrak... tak pripetljaj ni pravega izgovora, imeli pa so precejšnjo srečo, da to ni povzro¬ čilo loma kakega večjega in dražjega modela. Na takih prireditvah ne gre drugače kot z oddajo oddajnikov in res skrbno kontrolo frekvenc. Izredna akrobatska modela suhoj Su-26 sta skonstruirana in izdelana doma. Model po¬ polnoma klasične gradnje žene bencinski motor MWS 26 cm 3 z resonančno cevjo. Eden izmed manjših bencinskih motorjev MVVS 26 cm 3 se odlično obnese v kombinaciji z mode¬ li, ki tehtajo do 5 kg. Motor zanesljivo deluje in je preprost za rokovanje. Povsem domač izdelek Andreja Jemca je minihelikopter, ki zlahka obvladuje 3D-letenje, časi poletov pa presegajo petnajst minut. Vsi padci modelov so za gledalce spektakularni in pritegnejo veliko pozornosti, posebej še, če gre za helikopter - žal se dogajajo tudi take neprijetne reči. TISEl 1 september 2003 3 REPORTAŽA T~J Ogled Marklinove proizvodnje IGOR KURALT Člani kluba Marklin - Insider ter neka¬ teri drugi ljubitelji modelnih železnic smo se udeležili enodnevne strokovne ekskurzije z ogledom Marklinove proiz¬ vodnje v Goppingenu, ki jo je organiziral zastopnik Marklina v Sloveniji, podjetje Prometej, d. o. o., iz Ljubljane. Marklin je ena najstarejših tovarn za izdelavo model¬ nih železnic, saj je pred leti praznovala 150 let svojega obstoja. Skupno imajo za¬ poslenih 2200 ljudi, v zanje glavni sezoni (november, december) pa jih zaposlijo še okoli 300. V matični tovarni v Goppin¬ genu izdelujejo modele lokomotiv v ve¬ likosti Z, HO in 1 ter kovinske vagone. Z nakupom tovarne Trix iz Niirnberga so proizvodnjo modelov lokomotiv v veliko¬ sti HO preselili v Goppingen, kjer izdelu¬ jejo tudi modele blagovne znamke Trix. V Niirnbergu so se specializirali za mode¬ le Minitrix v velikosti N, proizvodnjo dru¬ gih modelov vagonov za vse sisteme in ve¬ jo za vsak izdelek točno določen potek ulivanja. Barvanje in lakiranje sestavnih delov je potekalo v zelo čistih prostorih v zapr¬ tih komorah in s pomočjo vrtenja. Zani¬ mivost tega postopka je, da se je del nekaj časa vrtel v eno smer, nato pa v drugo, tako, da so bili vsi skriti kotički na njem izpostavljeni barvnemu nanosu. Vsi po¬ barvani deli gredo skozi peč, kjer se barva zapeče, s čimer se poveča njena obstoj- Posebna zmes cinka , aluminija, bakra in magnezija se v peči razta- li in se nato v tekočem stanju dovaja v stroj za tlačno litje. Groba kontrola in obrezovanje ulitkov Ulitek osmih koles za insiderski model par¬ ne lokomotive BR 45 Fino čiščenje ohišja parne lokomotive BR 18.4 likosti, ki so iz plastike, pa izdelujejo v to¬ varni na Saškem, v Sonnebergu. Marklin ima tovarno tudi v madžarskem mestu Gyor, kjer pa izdelujejo tire, maksimodele in makete starih avtomobilov. Z ogledom smo začeli v livarni, kjer iz posebne zlitine cinka, aluminija, bakra in magnezija na visokotlačnih livarskih stro¬ jih nastajajo ulitki, ki jih takoj preverijo, ali so primerni za nadaljnjo obdelavo. Do¬ bre ulitke najprej grobo očistijo in jih ob¬ delajo na strojih CNC, nato sledi fino čiš¬ čenje in vnovična kontrola. Vse kovinske dele s postopkom galvanizacije osnovno zaščitijo proti oksidaciji. Na galvanskem oddelku opravijo tudi nekatera barvanja kovine (v sivi, zlati in srebrni barvi), kar traja od pol ure do treh ur, odvisno od barve. Na oddelku, kjer izdelujejo naj¬ manjše delčke, to so razni drobni vijaki, zobniki, drsni ležaji in drugo, je bilo vide¬ ti, kot v kaki urarski industriji. Struženje koles iz ulitkov je potekalo zelo natančno. Ko so bila kolesa sestavljena na oseh, so jih znova kontrolirali in centrirali. Za montažo so uporabili samo kakovostna kolesa. Ker se pri modelih uporablja tudi pla¬ stika - iz nje so razna stekla, izolacije in številni fini dodatki, pri hobijskih mode¬ lih pa celotna ohišja in še kaj na najso¬ dobnejših strojih ulivajo posebej priprav¬ ljeno plastiko v obliki granulata, ki ji do¬ dajo pigment, da ni prosojna. Da se izog¬ nejo nepravilnemu krčenju plastike, ima- nost. Ker na modelu nekaterih elementov zaradi zahtevnosti ne morejo barvati strojno, to opravijo ročno. Za napise, oz¬ nake in tudi nekatera barvna polja upora- Z enim vpetjem na CNC-stroju je mogoče ulitek obdelati s 25 različnimi operacijami od vrtanja do rezkanja. 4 september 2003 TI2.1 1 REPORTAŽA 4 Strojno vstavljanje ohišja lokomotive velikosti Z v barvarni s tam¬ ponskim tiskom Samodejno nanašanje večkomponentne barve v komori, kjer se ohišja lokomotiv vrtijo nekaj časa v eno, nato še v drugo smer Nekatere barve nanesejo s pomočjo posebnih šablon. Kontrolo modelov opravljajo z lupami. Tako lahko odkrijejo vse na¬ pake in po potrebi kako malenkost tudi popravijo. bijo tamponski tisk, ki zagotavlja visoko obstojnost in primerno čitljivost. Najstarejši oddelek s prvimi stroji v to¬ varni, kjer se je tudi začela proizvodnja modelnih železnic, je oddelek, kjer iz raz¬ ličnih vrst pločevine, debele od 0,01 do 2,5 mm, izsekavajo razne sestavne dele. Posamezni elementi prihajajo iz vseh oddelkov na grobo montažo, kjer modeli počasi začno dobivati končno podobo. Po opravljeni kontroli sledi fina montaža, kjer se, odvisno od modelov, vgrajuje vsa potrebna elektronika. Pri Marklinu za vso digitalno opremo uporabljajo Motorolin sistem, ki po vseh podatkih velja za naj¬ bolj zanesljivega, saj ima od vseh proizva¬ jalcev električne opreme za modelne železnice daleč najmanj okvar. Ko je mo¬ del v celoti sestavljen, sledi testiranje in končna kontrola modelov, pri čemer se kaj lahko zgodi, da kakšen model samo za¬ radi malenkostnega spodrsljaja pri monta¬ ži tudi zavrnejo. Zaradi hude konkurence na trgu si pač ne morejo privoščiti slabših izdelkov. Zadnja stopnja je pakiranje in dostava naročnikom. Pomembna sprememba v njihovi proizvodnji je, da so odpravili izdelavo modelov po tekočem traku ter uvedli sestavljanje po posameznih sklopih in samokontrolo. Izdelavi vsakega elementa sledi preverjanje kakovosti. V tovarni iz¬ delajo le toliko modelov v seriji, kolikor je naročil, nato se serija zaključi in se nikoli več ne ponovi v enaki obliki. S takim nači¬ nom dela in izdelave modelov iz kako¬ vostnih materialov si je Marklin pridobil ugled med ljubitelji in zbiralci modelnih železnic. Njihovi modeli po mnogo letih še vedno obdržijo svojo vrednost. Po končanem ogledu proizvodnje smo obiskali še Marklinov muzej, kar je bilo tudi svojevrstno doživetje za ljubite¬ lje tega konjička. PIKOVA NAGRADNA IGRA V zadnji številki prejšnjega letnika Tima smo v Pikovi nagradni igri zasta¬ vili vprašanje, v kateri državi stoji to¬ varna Piko. Odgovor ni bil težak. To je seveda Nemčija. Izmed prejetih dopisnic s pravilnim odgovorom smo izžrebali tri nagrajen¬ ce, ki jim je zastopnik Pika v Sloveniji, Trgovina Kovač iz Vira pri Domžalah, tel.: 01/729-51-24, že poslal obljublje¬ ne nagrade: Wikingov tovornjak vlači¬ lec (HO), Pikov vagon cisterno (HO) in Fallerjevo drevo (HO). Nagrajenci so: 1. Žiga Bobek, Krpanova 2, 3250 Rogaška Slatina 2. Aleks Huč, Dolenjska 9, 8210 Trebnje 3. Janez Smolej, Sp. Rute 27, 4282 Gozd Martuljek marki fn TRIX Zastopa in prodaja: Prometej, Križna 4, 1000 Ljubljana GSM: 041/672-238, faks: 01/545-13-75, e-pošta: prometej@prometej.si d. o. o., (TEMI 1 september 2003 5 MAKETARSTVO Parnik DAMJAN J. OVSEC »Nadvojvoda Ivan« Zelena in skrivnostna Ljubljanica, ki teče skozi slovensko glavno mesto ni dol¬ ga reka, saj meri le 43 kilometrov, vendar se veliko njenega toka skriva pod zemljo, saj se napaja celo z vodo iz Cerkniškega jezera in drugih ponikalnih voda. Za naj¬ različnejše prebivalce, ki so se naselili ob njej, pa je imela pomembno vlogo. Kot važno vodno in prometno pot so Ljubljanico uporabljali že Iliri in Kelti, za njimi pa Rimljani, ki so v tedanji Emoni ob njej zgradili pristanišče. Celo znameni¬ ti argonavti naj bi z zlatim runom pluli po njej na poti iz črnomorskih pokrajin. Iz¬ jemno pomembno vlogo je Ljubljanica odigrala v srednjem veku in kasneje, vse do začetka 20. stoletja. Promet s čolni in ladjami je začel usihati z uvedbo južne že¬ leznice leta 1857, vendar so do leta 1905 vzdrževali redno poštno povezavo med Jekom (Trnovskim pristanom) in Podpeč¬ jo, in sicer ob sredah ter sobotah. Čolnar Pikuš je vozil z enim ali dvema čolnoma poleg pošte v tej smeri tudi ljudi. V teh časih se je na reki odvijalo tudi družabno življenje, pojavljali pa so se tudi športni tekmovalni čolni. Vendar so časi, ko so med Vrhniko in Savo tovorili na de- settisoče ton najrazličnejšega blaga - ve¬ čina je šla z Reke ali Trsta na Dunaj - za vedno minili. Z dograditvijo Gruberjeve¬ ga prekopa in poglobitvijo Ljubljanice se je pretok vode povečal in plovba ni bila več tako enostavna in varna kot nekdaj. Svoje je poleg železniškega napravil tudi živahen cestni promet. Na Ljubljanici si v prvih desetletjih 20. stoletja in tudi še po drugi vojni videl sem in tja kakšen čoln, ki je prevažal opeko ali podoben gradbeni material, pa kakšen ribiški in športni čoln. Mesto je nenadoma po dolgih stolet¬ jih prenehalo živeti z reko, kar je seveda velika škoda. Zdaj, kot kaže, se stvari spet obračajo na bolje. Po Ljubljanici so v njenih odličnejših časih ob raznih slovesnostih plule tudi ve¬ like ladje, izdelane posebej za te priložno¬ sti, recimo v Trstu. Te so imele tudi po dva jambora z jadri in mnogo veslačev, vendar je bil največje čudo, ki je kdaj plu¬ lo po tej reki, v prvi polovici 19. stoletja, prav gotovo pravi pravcati parnik. Njego¬ va zgodba je zanimiva in vredna vse po¬ zornosti. Podjetnika, o katerem bo še tekla be¬ seda, sta si ga omislila zato, da bi prevzela nadzor nad potniškim in tovornim pro¬ metom na Ljubljanici. Parnik naj bi krep¬ ko skrajšal čas, potreben za vožnjo med Vrhniko in Savo ter s tem seveda močno ogrozil čolnarje, čeprav se potem to zara¬ di raznih razlogov ni zgodilo v pričakova¬ ni meri in je namesto parnega stroja na reki, kot rečeno, čolnarje precej huje pri¬ zadel parni stroj na kopnem, torej železni¬ ca med Ljubljano in Trstom. V oktobru leta 1840 se je na Ljubljani¬ ci začelo »novo obdobje«. Gladino zelene Ljubljana na razglednici iz leta 1908 reke je zarezal prvi parnik na Sloven¬ skem! Ljubljanski, v nemščini izhajajoči časopis Carniola je o tem posebnem do¬ godku poročal takole: »Prijazno jesensko sonce je 10. oktobra zvabilo na tisoče lju¬ di na oba bregova Ljubljanice, le nekaj korakov nad mestom, k zanimivi, tu še nikdar videni predstavi; napovedano je namreč bilo, da bodo tega dne opoldan spustili v Ljubljanico cesarsko-kraljevi privatni parnik, ki naj bi vozil iz Ljubljane do Vrhnike in nazaj«. Z angleško in avstrijsko zastavo okra¬ šena ladja je zdrknila v vodo z enoinčetr- turno zamudo. Po temeljitem preizkusu parnega kotla je dva dni kasneje zapuhala na poskusno vožnjo proti Podpeči. S po¬ sebnim dovoljenjem nadvojvode Johanna (pri nas so v časopisih zanj namesto Jo¬ han ali Janez raje uporabljali ime Ivan), ki ne novosti vnet cesarjev sorodnik, je par¬ nik nosil njegovo ime »Erzherzog Johann« ali po naše »Nadvojvoda Ivan«. Misel, da bi Vrhniko in Ljubljano po¬ vezali s hitro parniško zvezo, se je verjet¬ no porodila v glavah dveh Ljubljančanov, od katerih je bil eden pravzaprav Anglež (zato angleška zastava!) David Moline, ki je, poročen s Slovenko, imel v Ljubljani svojo tovarno za predelavo sladkorja, in drugega, ki se je pisal Nace Škarja (Ignatz Skaria) in je bil po poklicu trgovec. Kdo se je parnika prvi domislil je težko reči, vendar je bila kombinacija obeh mož, kot se je izkazalo, zelo posrečena za izpeljavo te težavne naloge. Že leta 1833 sta Moline (ki je bil tudi Prešernov znanec) in Škarja pisala deželni upravi in jo prosila, naj jima dovoli, da bi zgradila parnik ter dobila za 15 let iz¬ ključno pravico za prevažanje blaga in potnikov od Ljubljane do Vrhni¬ ke in nazaj. V pro¬ šnji sta navedla, da bo parnik pomem¬ bna »izboljšava na področju industri¬ je«. S tem sta seve¬ da mislila na trgo¬ vino in obrt. Zgraditi parnik pred 160 leti ni bilo ne lahko ne poceni. Parni stroji so bili takrat na vsem s Slovenci poseljenem ozem- Maketa rečnega starodobnika september 2003 iTIK.1 1 6 lju velika redkost. Vseh skupaj jih je bilo le osem. »Nadvojvoda Ivan« je bil dolg 28 me¬ trov, širok pa 4 metre. V Trnovem sta ga zgradila brata Prichard, ki sta zgradila tudi prve parnike za avstrijsko paroplov- no družbo Lloyd. Parni stroj s 14 konj¬ skimi močmi so zgradili v Glasgowu na Škotskem in ga z ladjo prek Liverpoola pripeljali v Trst, nato pa pretovorili v Ljubljano. Po prvotnem načrtu naj bi par¬ nik prevažal le potnike in lažji tovor, med¬ tem ko bi težkega naložili na velike čol¬ ne, ki bi jih pripeli na parnik, tako da bi jih ta vlekel za sabo. Po preizkusnih vožnjah je parnik 14. oktobra 1840 končno slavnostno odplul proti Vrhniki. Slovesnost ob tej priložno¬ sti je bila bučna, v slogu slovesnosti, ki so jih ob pomembnih dogodkih na Ljubljani¬ ci organizirali že v starejših časih. Moline in Škarja sta na krov parnika povabila predstavnike posvetne in cerkvene gos¬ poske in razne znane meščane, na brego¬ vih pa se je trlo ljubljanskih »firbcev«. Ob četrt na enajst dopoldne je ladijski topič naznanil parnikov odhod. Ko sta se zavr¬ teli lopatasti kolesi, je parnik med obil¬ nim puhanjem dima skozi visok dimnik počasi odplul z Brega. Pri Plavalni šoli, ne¬ koliko višje ob reki, je »Nadvojvodo Iva¬ na« pozdravila godba ljubljanskega cesar- sko-kraljcvega pehotnega polka. Parnik je nato povečal hitrost in brž izginil za ovin¬ kom. Prave hitrosti pa ni mogel razviti, ker je Ljubljanica preveč vijugala. Razda¬ ljo od Ljubljane do Vrhnike je prevozil v dveh urah in tričetrt - čolnarji so potova¬ li od 8 do 10 ur! Na svoji krstni vožnji se je parnik usta¬ vil še v Podpeči, kjer je bila prav tako slav¬ nostna prireditev. Tu so se nanj vkrcali novi gostje. Po več zdravicah je parnik odrinil naprej proti Vrhniki. Tam sta oba lastnika, Moline in Škarja, priredila na krovu parnika zakusko za svoje goste, ki so se jim pridružili še vrhniški veljaki. V Ljubljano se je parnik vrnil v manj kot dveh urah in pol, njegov prihod pa je spet oznanil topič. Pisec v Carnioli je obširno poročal o tem dogodku, opisoval prijazno vzdušje in opeval pokrajinske lepote na vožnji po reki Ljubljanici. »Nadvojvoda Ivan« je vztrajal na Ljub¬ ljanici 10 let, vendar imamo o njegovih kasnejših vožnjah malo podatkov. Znani so številni zapleti med lastnikoma parni¬ ka in čolnarji ter nekatere nesreče, ki jih je parnik doživel na svojih vožnjah po mu¬ hasti Ljubljanici. Že prvo leto so pristaniš¬ ki nakladači iz vrhniškega ceha zavrnili, da bi parnik raztovorili, obenem pa so to preprečili tudi Molinovim ljudem. Ljubljanica s svojimi ostrimi zavoji in neenakomerno globokim dnom, z vejami in lesom na vodi, je marsikdaj onemogo¬ čala varno plovbo, ker se je vejevje zaple¬ talo v lesena pogonska parnikova kolesa. Številne manjše nezgode so vplivale na upad števila dnevnih potnikov, ki so sicer v vožnji po reki zelo uživali. Nekajkrat se je pokvaril tudi kotel, in ko je končno celo eksplodiral, sta lastnika sklenila, da bosta parnik ukinila. Molinu in Škarji se podjetje, kot je videti, že na začetku ni prav obneslo. Če gre verjeti nekemu pi¬ smu Marije Škarja, sta lastnika parnik sku¬ paj s pravico do prevoza blaga in ljudi prodala že leta 1841. Komu, če to drži, ni znano. Po drugih podatkih naj bi parnik v prvotnem lastništvu nekaj časa krmaril ključar čolnarske bratovščine Jurij Lavrin. Parnik naj bi imel premalo dela (zaradi nesreč ali kar tako, kdo ve?). Po treh letih naj bi prenehal voziti. Kupil naj bi ga ljub¬ ljanski tesar Pajk in ga deloma porabil za »plavalnico in kopalnico«. Končno naj bi ga razkosal. Kip nadvojvode Johanna, ki je krasil parnik, je postavil na vrh hišnega vodnjaka, okna kajute je vzidal v podstreš¬ je svoje hiše v Švabičevi ulici 1, parni stroj opa prodal na Vrbsko jezero. Glede na te podatke težko sklepamo, kako naj bi potem parnik vztrajal na Ljub¬ ljanici celih deset let. Čeprav ti podatki na nek način razlagajo, zakaj se o parniku pozneje ni več pisalo, saj bi v desetletnem Motorni čoln barona Codellija na Ljub¬ ljanici leta 1906 obdobju pričakovali, da bi se, pa spet ka¬ snejši podatek govori o tem, da naj bi v Celovcu kupili cel parnik in ne le parnega stroja. Parnik naj bi razstavili in ga položi¬ li na velike vozove, t. i. parizarje, ter pred vsak voz vpregli štiri konje. Tako naj bi čez Ljubelj romal na Koroško. Iz drugih poročil zvemo, da naj bi »Nadvojvoda Ivan« v drugi polovici 19. stoletja vozil po Vrbskem jezeru. Najbrž je resnica nekje na sredi, ker na Koroškem ni podatkov o tem parniku, medtem ko je parni stroj res končal tam. Prav tako ne vemo natančno, kako je izgledala zunanjščina parnika. lllyrisches Blatt je leta 1840 prinesel sliko rečnega (ali jezerskega) parnika z enim jamborom in velikim dimnikom. Takšni so sicer vozili kje po Donavi ali drugod, vendar »Nadvojvoda Ivan« ni parnik na tej sliki. Verjetno je bil podoben. Do neke mere podoben, a gotovo drugačen je tudi Risba rečnega parnika v časopisu Illyri- sches Blatt iz leta 1840 parnik, ki ga vidimo naslikanega na razglednici iz leta 1908. Parnik spominja na ladje, ki so vozile po velikih jezerih, Ljubljanica, na katero so ga posadili, pa iz- gleda tako široka kot Mississippi ali vsaj Donava. Kakorkoli že, s parnikom na Ljubljani¬ ci ima mesto svojo »parniško« tradicijo in to ni kar tako. Naj zapišemo še to, da je prvi motorni čoln na Ljubljanici, na kate¬ rem je bilo prostora vsaj za 8 do 10 ljudi, uvedel ljubljanski baron in izumitelj An¬ ton Codelli (1875-1945), ki je v Ljubljano pripeljal tudi prvi avtomobil. TIHI! 1 september 2003 7 MAKETARSTVO Piramidni Tudi notranjščina ladjice je v slogu 19■ sto¬ letja. Parni stroj švicarskega proizvajalca, kakr¬ šen naj bi poganjal tudi bodoči parnik na Ljubljanici Kmalu spet s parnikom po Ljubljanici Tako zagotavljajo v Planji, društvu za eksperimentalni turizem, ki ima svoj se¬ dež na Prušnikovi 5 v Ljubljani (tel. 031/564-233)- V 20 letih svojega delovanja se lahko pohvali z vrsto uspešnih projektov in sodelovanj na sejmih, ves čas je plod¬ no sodelovalo tudi z grosupeljsko družbo G-M&M. Sedaj pa je pred njim doslej največji zalogaj - gradnja kolišča na Ljubljanskem barju. Več let trajajoče zbira¬ nje vseh potrebnih papirjev, mnenj, potrdil in soglasij gre naposled h koncu, zato bodo z deli morda začeli še letos, sicer pa takoj na začetku prihodnjega leta. Da se obiskovalcem do kolišča pri Lipah na Vrhniki ne bi bilo treba voziti z avtom, kar je nenazadnje tudi nekoliko nepraktično, so se v društvu Planja odlo¬ čili, da zgradijo plovilo po vzoru parnika »Nadvojvoda Ivan«, ki je po tej reki vozil po letu 1840. V Arhivu Slovenije so poiskali vse razpoložljive podatke in nato na podlagi primerjave s podobnimi parniki evropskega tipa (s pogonskimi kolesi ob straneh) začeli pripravljati potrebne načrte. Tako se že ve, da bo parnik, ki se bo imenoval »Nejko«, lahko sprejel do 50 potnikov. Dolg bo 15 m, širok 5 m, njegov ugrez pa bo znašal le 30 cm, tako da bo lahko brez večjih težav plul tudi takrat, ko bo v strugi manj vode. Višina parni¬ ka bo prilagojena vsem mostovom na Ljubljanici. Trup plovila bo v celoti zvarjen iz 3 mm debele ladijske pločevine, nadgradnja bo lesena, okovje in okraski pa iz medenine. Zaprta kabina, v kateri bodo potnikom postregli s pijačo in prigrizki, bo opremljena v slogu bidermajer. Pri izbiri pogonskega agregata, ki bi bil naj¬ primernejši, obenem pa bi ustrezal tudi zakonom in zahtevam okoljevarstveni¬ kov, so se obrnili na gospoda Uroša Filipčiča, strokovnjaka za parne stroje v Že¬ lezniškem muzeju Slovenije. Skupaj so se odločili za poseben parni stroj švicar¬ ske proizvodnje, ki bo vrtel dve bočni kolesi s premerom 3 m. Na vsakem bo 30 lopatic širine 30 cm. Tako za šolarje, ki bodo kolišče na Ljubljanskem barju obiskali v okviru nara¬ voslovne ekskurzije, kot tudi za domače in tuje izletnike bo vožnja s parnikom od Ljubljane do Vrhnike brez dvoma nepozabno doživetje. Ker so zgodovinski parniki na kolesa zaradi svoje oblike nekaj čisto poseb¬ nega, so med ladijskimi maketarji izredno priljubljeni. V katalogih večine pro¬ izvajalcev kompletov za izdelavo maket plovil prednjačijo ameriški parniki z enim velikim kolesom na zadnjem delu trupa (npr. model parnika Misisipi iz obdobja 1870-1920, ki ga trži Mantua Model Group, pri nas pa je naprodaj v ljubljanski trgovini Mantua model). Ker je tudi do primernih načrtov dokaj težko priti, smo se v uredništvu odločili, da v sodelovanju z društvom Planja pripravimo serijo prispevkov, v katerih bo podrobno opisana izdelava modela bodočega ljubljanskega parnika v merilu 1 :20. Matej Pavlič zmaji JANEZ SMOLEJ Pravijo, da ima vsaka škatla svojo zgodbo, pa tudi če leti. Ameriški znan¬ stvenik Aleksander Graham Bell, ki ga poznamo predvsem kot izumitelja te¬ lefona, je ob znanstvenem delu veliko svojega časa posvetil eksperimentira¬ nju z zmaji, velja pa tudi za konstruktor¬ ja pri nas manj znanih piramidnih mo¬ delov. Piramidni zmaji imajo skladno geometrijsko obliko, so stabilni, odliku¬ jejo pa se tudi po doseganju velikih vi¬ šin. Gradnja piramidnih zmajev dopu¬ šča delitev prostora znotraj ogrodja na več manjših piramidnih enot, ki zmaju povečajo dvižno silo. S takšnimi last¬ nostmi so se piramidni zmaji že pred uporabo meteoroloških balonov in sa¬ telitov uveljavili kot prenosniki naprav za zbiranje podatkov o moči vetra, zrač¬ nem tlaku in vlažnosti zraka. Najpre¬ prostejša različica Bellovih zmajev s pi¬ ramidnim načinom gradnje je model, ki ima podoben profil nosilne površine kot ploščati zmaji. Izdelava piramid¬ nega zmaja je enostavna tudi za mo¬ delarje začetnike, priskrbeti si morajo le modelarsko gradivo (smrekove letvi¬ ce), orodje (škarje, modelarski nož, rez- Ijača), lepilo za les (Mekol special) in klobčič močnejšega sukanca. Za manj¬ še modele izberemo letvice s prerezom 5 x 5 ali 6 x 6 mm dolžine do 1 m. Žaga¬ ne letvice lahko uspešno nadomestimo s tankimi palicami odrezanimi iz ravnih delov vrbovih vej, ki jim olupimo skor¬ jo in osušimo. Za nekoliko modificiran osnovni model uporabimo šest meter dolgih letvic s prerezom 5x5 mm in pet za polovico krajših (4x4 mm), ki jih vlepimo med daljše letvice na mestu njihovih razpolovišč. S tako izbranimi letvicami lahko naredimo optimalno lahko ogrodje. Pri osnovnem modelu lahko kot nadomestilo za tanjše letvice uporabimo vrvico, ki jo napnemo na nekoliko močnejše ogrodje (letvice s prerezom 6x6 mm). Preden ga začne¬ mo sestavljati, na letvicah oblikujemo ustrezne stične ploskve (risbe 1, 2 in 3). Letvice brusimo ročno s srednje grobim brusilnim papirjem, v katerega smo zavili košček ploščatega odpadne¬ ga lesa. Ogrodje bo trdno in obstojno, če lepilo nanesemo tudi v bližini stič¬ nih ploskev (10 mm), kjer letvice med¬ sebojno povežemo. Pri tem ne smemo pozabiti z lepilom premazati tudi suka¬ nec. Kot pripomoček za sestavljanje modela si iz tršega kartona naredimo enakorobo (10 do 15 cm) tristrano pi¬ ramido z odrezanim vrhom, ob kateri letvice veliko laže lepimo med seboj, september 2003 TTS.1 1 8 MODELARSTVO Piramidni zmaj v letu Pogled z zgornje strani Spodnji rob služi pa jim tudi kot opora med suše¬ njem lepila. Posebnost izdelave pira¬ midnega zmaja je tudi v tem, da imamo veliko možnosti pri nameščanju prevle¬ ke. Zmaj z njo dobi končni videz, zato se splača potruditi pri izbiri ustreznega materiala, ki naj v čim manjši meri vpli¬ va na zmajevo težo. Prozorne, obarva¬ ne ali poslikane prevleke iz PVC-folije ni težko dobiti. Časopisni papir se strga že v nekoliko močnejšem vetru, zato z njim zmajev raje ne prekrivajmo. Pri¬ meren papir za prekrivanje dobimo v specializiranih trgovinah s papirnimi gradivi (npr. Papirografika). Dragih proti vodi odpornih barvnih floma¬ strov, ki se hitro izrabijo, ne priporoča¬ mo, ker po nepotrebnem povečamo stroške izdelave. Ogrodje prekrijemo na dveh poljubno izbranih zunanjih straneh s trikotno enakostranično po¬ vršino, s prekrivanjem manjših pira¬ midnih enot (risba 4, slika) pa zmaju zagotovimo potrebno stabilnost in ve¬ likost nosilne površine, ki omogoča spuščanje zmaja tudi v šibkem vetru. Paziti moramo, da med sestavnimi deli zmajeve prevleke in letvicami ni preki¬ nitev. Pri lepljenju prevleke na ogrodje upoštevajmo, da so letvice na tisti stra¬ ni, ki ni pod neposrednim vplivom ve¬ tra. Gladka površina zmanjša zračni upor zmaja in prevleka se tudi v moč¬ nejšem vetru ne trga z letvic. Preden bo zmaj dokončno narejen, ga moramo še preizkusiti. Če je veter zelo šibak, se med spuščanjem pomikamo v nasprot¬ ni smeri, v brezvetrju, ko pri startu ra¬ bimo pomoč, pa zmaja vlečemo med tekom. Tak način vzletanja zmaja se ponavadi uporablja na tekmovanjih. Zmaja vodimo z vsaj 80 m dolgo vlečno vrvico prek dvodelne uzde z dolžino krakov 85 in 30 cm (risba 4), in če smo se držali navodil, bomo zadovoljni že po prvem preizkusu. V novejšem času je zelo priljubljeno računalniško načr¬ tovanje zmajev z risarskim orodjem v programskem jeziku CAD. Ustvarjamo si popolnoma originalne vrste zmajev z vsemi potrebnimi merami, a potrebuje¬ mo tudi znanje, ki si ga pridobimo samo s tradicionalnimi metodami izde¬ lovanja zmajev. i TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. TIMOV NAČRT 1 - motorni letalski RV-model basic 4 star. 650,00 TIMOV NAČRT 2 - RV-jadrnica lipa 1. 550,00 TIMOV NAČRT 3 - RV-jadralni model HOT-94 . 650,00 TIMOV NAČRT 4 - polmaketa letala cessna 180 .. 700,00 TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM I. 550,00 TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke . 550,00 TIMOV NAČRT 7 - RV jadralni model HOT-95 . 650,00 TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 9 - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model. 700,00 TIMOV NAČRT 10 - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis. 700,00 TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model gita. 650,00 TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3. 650,00 TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala utva-66H. 550,00 TIMOV NAČRT 15 - RV-model trajekta. 550,00 TIMOV NAČRT 16 - spitfire. 550,00 TIMOV NAČRT 17 - trener 40 . 650,00 TIMOV NAČRT 18 - lupo, elektromotorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 19 - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje. 650,00 TIMOV NAČRT 20 - potepuh, RV-model motorne jahte. 650,00 TIMOV NAČRT 21 - bambi, Šolski jadralni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 22 - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda. 650,00 TIMOV NAČRT 23 - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom. 650,00 TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje. 550,00 TIMOV NAČRT 25 - messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje. 550,00 TIMOV NAČRT 26 - RV-polmaketa aeronca L-3. 550,00 TIMOV NAČRT 27 - fokker E III, RV park-fly polmaketa. 650,00 TIMOV NAČRT 28 - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi. 550,00 TIMOV NAČRT 29 - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče. 550,00 [TULI 1 september 2003 9 PRILOGA JOŽE ČUDEN Raketa A-4 Leta 1943 so se dogodki na frontah dru¬ ge svetovne vojne odvijali povsem drugače, kot so predvidevali voditelji tretjega rajha. Vedno bolj so se zavedali, da izida najbolj krvave vojne ne bodo več mogli obrniti v svojo korist. Prodiranje rdeče armade na vzhodu, porazi na severno afriški fronti ter izkrcanje zahodnih zaveznikov v južni Italiji so zamajali temelje nacističnega imperija. Nemška armada se je umikala na vseh fron¬ tah. Približevanje sovražnika mejam rajha je razjarjenega Hitlerja gnalo v iskanje novega uničevalnega orožja. Zatekel se je k zadnje¬ mu obupanemu dejanju, ki naj bi po njego¬ vem mišljenju lahko preusmerilo tok do¬ godkov na bojiščih. Čeprav dotlej ni kazal preveč navdušenja nad raketnim orožjem, je julija 1943 odobril najvišjo prednostno stopnjo proizvodnji raketne oborožitve. Balistična raketa velikega dometa A-4 (Aggrcgat-4), pozneje bolj znana pod ime¬ nom V-2 (Vergeltungsvvaffe ali povračilno orožje), ki so jo razvijali nemški strokov¬ njaki, je bila strogo varovano tajno orožje tretjega rajha. Na srečo povračilno orožje V-2 ni več moglo odločilno vplivati na razvoj za¬ ključnih vojnih operacij. Kljub grozljive¬ mu uničevalnemu namenu pa ostaja rake¬ ta A-4 zapisana v zgodovini kot izjemen tehnični dosežek nemških znanstvenikov, inženirjev in tehnikov, na temelju katere¬ ga so po končani vojni začeli graditi svojo raketno tehniko predvsem Američani, de¬ loma pa tudi Sovjeti. Oboji so namreč ra¬ Maskirno pobarvane operativne rakete A-4 v montažni hali Raketa A-4 je služila kot temelj za izvedbo projekta Bumper. keto razvijali naprej, kar jim je omogočilo hitrejši napredek v vesoljski tekmi. Bogat vojni plen Med zadnjimi vojnimi operacijami v drugi svetovni vojni na ozemlju rajha so za¬ hodni zavezniki zasedli tudi podzemeljsko Po koncu 2. svetovne vojne so Američani domov odpeljali skupaj z vodilnimi raketnimi strokovnjaki okoli sto zaplenjenih raket A-4. V pu¬ ščavi White Sands so postavili raketno izstrelišče in tam v obdobju od aprila 1946 do septembra 1950 opravili 47 izstrelitev teh raket. 10 september 2003 TIRI 1 Detajli na raketi A-4, kije razstavljena v miinchenskem tehniškem muzeju tovarno raket Mittehverk pri Nordhausnu ter pri tem dobili v roke bogat plen - ka¬ kih sto nedotaknjenih raket A-4. Kljub spo¬ razumu na Jalti, po katerem je ta kraj spa¬ dal v sovjetsko zasedbeno območje, so Američani rakete na skrivaj odpeljali v ZDA, pri čemer so se celo sprli z Angleži, ki so zase zahtevali polovico raket, saj so bili seznanjeni s to ameriško akcijo. Zaplet so rešili po diplomatski poti in konec juni¬ ja 1945 je transport z raketami prispel v puščavo White Sands v državi Ne w Mexi- co, kjer so Američani zasnovali svoje novo raketno izstrelišče. Zaplenjene rakete so pomenile v letih po vojni temelj za nadalj¬ nji razvoj ameriške raketne tehnike. Cilj zaveznikov je bil med drugim tudi zajeti vodilne nemške raketne strokovnja¬ ke. Ti so se spomladi leta 1945 umaknili v alpski kraj Oberjoch, kjer so se predali Američanom, saj so bili prepričani, da bodo prav v ZDA najlaže nadaljevali svoje delo. Tako so Američani brez truda prido¬ bili pomembne nemške znanstvenike in jim seveda zagotovili vso pomoč in neome¬ jena sredstva za nadaljnji razvoj raket. Wernher von Braun, idejni in tehnični tvo¬ rec rakete A-4, ter njegovi sodelavci so od¬ nesli s seboj v ZDA še nekaj zabojev dotlej skrbno skrite tehnične dokumentacije. Preizkušanje raket A-4 v ZDA Dotlej največje ameriške sondažne ra¬ kete aerobee in wac corporal so bile od¬ ločno premajhne in prešibke za kake re¬ snejše vesoljske ambicije. Uresničevati so jih lahko začeli le na temelju napredne nemške tehnologije in s pomočjo zajetih nemških raketnih strokovnjakov na čelu s von Braunom, kasneje očetom ameriške¬ ga vesoljskega programa, ki so jim v »zlati kletki« omogočili nadaljevanje njihovega v rajhu začetega dela. Odločnejše poskuse prodora proti robu vesolja so tako Američani izvedli s pomočjo zaplenjenih nemških raket A-4. Prva je poletela 14. aprila 1946, naslednja, ki je bila že opremljena z instrumenti za sprejemanje podatkov o gornjih slojih at¬ mosfere in jih je tudi radijsko prenašala na Zemljo, pa je 28. junija 1946 poletela že 110 km visoko. Program izstreljevanja raket A-4 je trajal vse do septembra 1950. Poleti so omogočili znanstvene raziska¬ ve kozmičnega in sončevega sevanja, ra¬ ziskave ionosfere, merjenje sestave, go¬ stote, temperature in tlaka zraka v višjih plasteh atmosfere, fotografiranje površja ter razne biološke poskuse. Opravili so 47 izstrelitev, od teh sedem celo 160 km vi¬ soko. Leta 1950 so opravili na raketah do¬ ločene izboljšave, povečali prostor za koristni tovor z 0,45 m 3 na 2,25 m 3 ter 22. avgusta dosegli največjo višino leta 214 km. Projekt Bumper Raketa A-4 je že zaradi svoje moči od¬ pirala velike možnosti za eksperimentira¬ nje. Februarja 1946 sta Frank Malina in TIKI 1 september 2003 11 a PRILOGA Prva stopnja bumperja 7 med prevozom na vzletno ploščad Pripravljanje druge stopnje bumper wac Montaža druge stopnje wac na nosilno raketo A-4 Preoblikovana konica na A-4 je omogočala namestitev druge stopnje. Martin Sommerfeld iz JPL 0et Propulsion Laboratory) začela načrtovati dvostopenj¬ sko raketo. Ameriška raketa wac corporal je lahko nosila manj tovora kot aerobee in neprimerljivo manj kot A-4, toda po veli¬ kosti je bila ravno primerna, da bi jo lah¬ ko uporabili kot dodatno pogonsko eno¬ to na vrhu A-4, ki bi služila kot prva stop¬ nja dvostopenjske rakete. Dosegla naj bi hitrost 9 mahov in višino okoli 460 km. Oktobra istega leta je ameriška vojska odobrila sredstva za izvedbo projekta z imenom Bumper. Z njim naj bi rešili probleme stopnjevanja raket, vžig in loče¬ vanje druge stopnje na večji višini ter preizkus stabilnosti in aerodinamičnih lastnosti raket pri večjih hitrostih. Na raketi A-4 v ta namen niso bile po¬ trebne kake posebne modifikacije, saj wac corporal s sistemom za stopnjevanje ni tehtal več kot tono, kolikršna je sicer bila masa tovora v glavi rakete, potrebne¬ ga za stabilni let. Preoblikovati je bilo tre¬ ba le konico na A-4 za namestitev zgornje stopnje. Wac corporal naj bi letel hitreje in višje kot kadar koli prej. Inženirji JPL so morali rešiti problem stabilnosti v zgornjih slojih atmosfere, segrevanja zara¬ di trenja in mehanike stopnjevanja. Zara¬ di številnih sprememb je raketa wac cor¬ poral postala bumper wac. Zaradi letenja v redkejšem ozračju nad višino 40 km so ji namestili štiri stabiliza¬ torje s površino, ki je bila za polovico več¬ ja, kot jih je imel izvirni wac corporal, pa še ti bi služili svojemu namenu samo prvih 20 sekund leta druge stopnje, kasneje bi le naključna sprememba potisne sile lahko vplivala na let rakete. Med rezervoar za go¬ rivo in oksidant so na trupu namestili dva majhna motorja na trdo gorivo, namenjena za rotacijo rakete. Poseben mehanizem je zagotavljal, da sta se vžgala hkrati in vzdr¬ ževala enak tlak v zgorevalnih komorah. Šobi motorjev sta prekrivala okrova dia¬ mantne oblike. K rotaciji je pripomogel tudi nagib stabilizatorjev za 0,9°- Najbolj škodljive stranske sile bi lahko nastale ob vžigu in ločitvi stopenj, zato je bil začetni pomik stopnje voden s pomočjo tirnic, vgrajenih v nos rakete A-4. Med poskusom 9. marca se je površi¬ na rakete bumper wac zaradi trenja segre¬ la na tako visoke temperature, kakršne srečamo v pečeh. Težavo so rešili s skrb¬ no izbiro materialov, brez uporabe kakih posebnih zaščitnih sistemov. Mehanski sklop za stopnjevanje je zahteval modifikacije tako pri A-4 kot pri bumper wacu. Na spodnji del wacovega trupa so namestili štiri komplete s po tre¬ mi kolesci, ki so se prilegala tirnicam v notranjosti glave A-4. Instrumentni odsek A-4 je bil preurejen, da je bilo dovolj pro¬ stora za konični odbojnik plamenov, ki je zaščitil sistem za vodenje rakete ob loče¬ vanju stopenj. Vratca na straneh odseka so omogočila odvajanje izpušnih plinov, ne da bi poškodovali katero koli od raket. Tirnice so bile zaščitene s štirimi zaš¬ čitnimi okrovi. Pritisk, ki bi nastal ob vstopu zraka v odprtine za stabilizatorje na glavi, je pretil, da odpihne okrove in predčasno sprosti kolesca iz tirnic, zato so čez utore tik nad stabilizatorji dodali majhne zapahe, ki so držali skupaj okrove vse do vžiga druge stopnje. Prvi bumper A-4/wac je poletel s test¬ nega poligona White Sands 13. maja 1948. Zgornja stopnja je bila zgolj ma¬ keta, ki jo je poganjal majhen raketni mo- 12 september 2003 fTIKJi 1 Izstrelitev bumperja 8, 23-julija 1950, pred kamerami nestrpnih časopisnih poro¬ čevalcev Bumper 8 na vzletni ploščadi na Cape Canaveralu tor, namenjen za simulacijo ločevanja sto¬ penj. Vse je delovalo brez napak. Drugi polet z imitacijo druge stopnje ni uspel, kot je bilo načrtovano. Zaradi predčasne prekinitve delovanja motorja A-4 in po- jemka je zgornja stopnja zletela iz ležišča, ne da bi dobila povelje za vžig iz sistema za krmiljenje A-4. Zaradi vztrajnosti je še nekaj časa letela navzgor in nato padla na puščavska tla. Bumper B-3 je prvi dvignil pravo rake¬ to wac s tekočinskim raketnim motorjem, čeprav ne povsem napolnjeno z gorivom. Tokrat je A-4 delovala brezhibno, a je zatajil wac, pri katerem je prišlo do eksplo¬ zije v zgorevalni komori in se zato raketa ni ločila od prve stopnje. Kasnejša analiza je pokazala, da je bila eksplozija neizogib¬ na, ko je motor vžgal v vakuumu in so go¬ rivne komponente ob vstopu v zgorevalno komoro v hipu izparele. Težavo so kasneje odpravili z uničljivo membrano na izpuš¬ ni šobi, ki je do vžiga motorja zagotavljala ustrezen tlak v komori. Naslednji polet ni uspel, ker je A-4 razpadla, tako da je bilo treba na preizkus popravljenega waca po¬ čakati do nadaljnjega. Izstrelitev bumperja B-5 so izvedli 24. 2. 1949 ob 15.14. Med dviganjem A-4 je vgrajeni akcelerometer beležil njegovo hitrost. Enainšestdeset sekund po startu je izstrelek dosegel predvideno hitrost in akcelerometer je omejil potisno silo na 72 kN. S tem je bilo zagotovljeno pospe¬ ševanje, pri katerem bi wacove gorivne komponente ostale na svojem mestu, prav tako tudi sama rake¬ ta v svojem ležišču v glavi A-4. Sistem krmiljenja A-4 je nato posredoval ukaz za wacov vžig. Plamen motorja je prežgal žico in signaliziral, da se prekine de¬ lovanje motorja A-4. Wac je šinil naprej, zdrsnil iz vodil, njeni sta- bilizatorji pa so sprostili zapahe na zaščitnih okrovih. Ko se je wac ločil od A-4 so se vžgali rotacijski motorji, ki so za¬ gotovili vrtenje rakete okoli vzdolžne osi s 330 vrt./min. Ra¬ dar na tleh je spremljal vzpenja¬ nje rakete, sprejemniki pa so zbirali tele¬ metrijske podatke o njenem gibanju in se¬ grevanju njene konice. Ker omejitev mase koristnega waco- vega tovora na le 23 kg ni dopuščala vgradnje znanstvenih instrumentov, so za raziskavo ionosfere lahko uporabili le od¬ dajnike na raketi. Ker je raketa dosegla re¬ kordno višino, so lahko znanstveniki s po¬ močjo radijskih signalov izvajali nepo¬ sredne meritve v sloju ionosfere (plast F), ki so ga prej lahko preučevali le na teme¬ lju odbitih radijskih signalov. Peti bumper je dosegel višino 393 km, kar je bila dotlej največja višina, do katere je poletel kak objekt, ki ga je izdelal člo¬ vek. Te višine kasneje niso presegli še vr¬ sto let. Telemetrijski prenos podatkov je bil prekinjen 11 minut po izstrelitvi, ko je raketa že padala skozi atmosfero. Šest me¬ secev kasneje je delavec, ki je iskal raketo, našel njene ostanke. Pred padcem na tla je raketa postala nestabilna, zaradi česar sta se repni del in motor pri udarcu ob tla zmečkala, a vseeno ostala prepoznavna. Šesti bumper je zaradi napake na A-4 spet doživel katastrofo. Bumperja 7 in 8 naj ne bi izstrelili z na¬ menom doseganja višine, temveč zaradi preizkusa hitrosti. V obeh primerih naj bi se A-4 med letom nagnila skoraj vodo¬ ravno, preden bi vžgali drugo stopnjo. Bumper wac bi nato z veliko hitrostjo letel skozi nižje sloje atmosfere, s čimer bi pri¬ dobili podatke o aerodinamiki pri doslej še nedoseženih hitrostih. Pri takem letu bi drugo stopnjo zaneslo daleč proč od iz- strelišča White Sands, zato je za tovrstne eksperimente in lete na večje razdalje, ki so se obetali, nastala potreba po novem izstrelišču. Odločili so se za Cape Canave- ral na Floridi, redko naseljeno obalno ob¬ močje s toplim vremenom skozi vse leto. Izstrelišče je bilo nared 19. julija 1950, ko je bil za polet pripravljen tudi bumper 7 - ali skoraj pripravljen. Osebje z izstrelišča White Sands je pred očmi in kamerami nestrpnih časopisnih poroče¬ valcev devet ur odpravljalo težave, ki so se pojavljale druga za drugo. Končno so ob 18. uri in 19 minut vžgali motor, ki je ugasnil dve sekundi kasneje, in B-7 so od¬ peljali nazaj v hangar. Štiri dni kasneje je bila na vzletni ploš¬ čadi že raketa B-8. 23. julija ob 9.28 je s Cape Canaverala tako poletela prva rake¬ ta. A-4 je poletela proti nebu, se v loku nagnila, druga stopnja se je ločila, toda odpovedal je vžig motorja. Ugotovili so, da naj bi šlo za strukturno napako na spodnjem delu wacove glave. Da se napaka ne bi ponovila, so se strokovnjaki lotili natančnega pregleda spoja glave s telesom na wacu B-7. Edi¬ ni preostali bumper so pripravili za izstre¬ litev 29. julija. Ob 6.44 je B-7 končno po¬ letel. Raketa se je usmerila proti vzhodu, nekoliko bolj, kot je bilo načrtovano. Na višini 14.600 m se je vžgal wacov mo¬ tor in raketo pognal pod kotom 10° (pol manj od predvidenega) nad horizont. Bumper wac je dosegel sicer nekoliko nižjo hitrost od pričakovane, a vseeno re¬ kordnih 5230 km/h. S projektom Bumper so zaključili upo¬ rabo raket wac corporal. Bolj pomembno pri tem je, da je bil bumper prva dvosto¬ penjska raketa na tekoče gorivo, ki je po¬ letela do praga vesolja. Kombinacija von Braunove rakete kot prve stopnje in do¬ dane JPL-jeve rakete wac za drugo stop¬ njo je bila predhodnica rakete juno 1, ki je manj kot leto kasneje utirila prvi ame¬ riški umetni Zemljin satelit in v osvajanju vesolja napovedala tekmo tedaj na tem področju vodilni Sovjetski zvezi. TISTI 1 september 2003 13 ELEKTRONIKA Ohišje diskomešalnika in vezava ROBERT RESMAN Gradnja ohišja V nasprotju z drugimi komponentami, za katere lahko ohišja poljubnih velikosti in oblik kupimo, je ohišje mešalnika ne¬ koliko drugačno, zato ga izdelamo sami. Na risbah vidimo, da je oblika dobro za¬ mišljena in primerna za vgradnjo vseh komponent. Osnova je zaradi lažje izdela¬ ve narejena kar iz lesa. Najbolje se obnese bukovina, če pa želimo obdržati videz lesa, lahko uporabimo tudi hrastovino ali kak drug les. Najprej iz 12 mm debele deščice izdelamo bočni stranici G. Pri iz¬ delavi pazimo, da sta oba dela popolnoma enaka. Prav tako iz 12 mm debele deščice izdelamo tudi čelno stranico. Zadnja no¬ silna ploskev priključkov je narejena iz vezanega lesa debeline 4 mm. Dele zlepi¬ mo z belim mizarskim lepilom, pri čemer pazimo na pravokotnost stranic. Ščitnik priključkov C oblikujemo iz 15 mm debe¬ le deščice in ga prilepimo na zadnjo stra¬ nico. Zgornje in spodnje ploskve gladko obrusimo, da se nanje lepo prilega alumi¬ nijasta pločevina debeline 2 mm. Zgornjo ploskev primerno ukrivimo ter vanjo zvr¬ tamo in izrezkamo vse odprtine za poten¬ ciometre in druge dele. Dimenzije odpr¬ tin najdemo na risbah, ki so narisane v merilu 1 : 2, in obenem upoštevamo di¬ menzije svojih elementov, ki jih bomo uporabili. Tudi na zadnji stranici iz veza¬ nega lesa pripravimo vse potrebno za montažo delov. Na spodnji strani stranice B z notranje strani prilepimo še letvico D s prerezom 8x8 mm. Če želimo ohraniti videz lesa, vse po¬ vršine dvakrat prelakiramo z dvokompo- nentnim brezbarvnim lakom za les. Po pr¬ vem lakiranju grobo površino gladko zbrusimo z brusilnim papirjem in nanese¬ mo naslednji sloj. Za barvanje uporabimo dvokomponentne akrilne barve v žele¬ nem tonu. Sam sem izbral črno, lepo pa učinkuje tudi siva kovinska barva. Na zgornji plo¬ skvi so potiskane skale potenciome¬ trov in drugi napi¬ si. Izdelamo jih lah¬ ko z uporabo letra- seta, s katerim na¬ pravimo vse črte in napise, vendar je to dokaj zamudna rešitev. Črke in oz¬ nake letraset, ki jih na površino nana¬ šamo s pritiskom na nosilno folijo, so poleg tega tudi občutljive za gro¬ bo ravnanje, zato je treba čez vse na¬ pise nanesti sloj brezbarvnega dvo- komponentnega laka za kovine, ki se mora dobro oprijeti barvne podlage. Druga rešitev je izdelava oznak s sitoti¬ skom. V ta namen sem pripravil predlogo za izdelavo filma in nato sita za sitotisk. Ker pa je predloga prevelika za objavo v reviji, jo interesenti lahko dobijo v elektronski ob¬ liki. Na podlagi predloge nam bo sitotiskar lahko odtisnil risbo na površino. Oba pokrova iz aluminijaste pločevine na lesen okvir pritrdimo z manjšimi lesnimi vijaki s križnimi glavami. Na spodnji strani¬ ci na vse štiri vogale prilepimo ali privijemo štiri gumijasta tesnila ali izrezane okrogle ploščice, ki služijo kot podstavki. Montaža Izdelano ohišje je pripravljeno za mon¬ tažo vseh elementov. Na zadnji stranici naj¬ prej montiramo priključke. Za vhodne in izhodne signale uporabimo »činč« vtični¬ ce. Za mikrofon uporabimo 6-mm vtičnico v monoizvedbi. Zaradi varovanja potrebu¬ jemo še ohišje varovalke in priključni ka¬ bel za omrežno napetost. Poleg slušalk si lahko omislimo tudi priključka za priklop dveh zunanjih zvočnikov. Na zgornjo čelno stranico najprej pri¬ trdimo signalno LED-diodo, ki signalizira vklop, ter glavno stikalo. Na notranjo stran pritrdimo transformator in napajal¬ nik. Te dele med seboj povežemo z meh¬ kimi bakrenimi žičkami. Omrežno nape¬ tost peljemo prek varovalke na glavno sti¬ kalo in naprej na transformator. LED-dio- do lahko za glavnim stikalom priključimo kar na omrežno napetost, vendar moramo zaporedno vezati upor 33-39 kW in moči vsaj 1W. Ne pozabimo ozemljiti tudi obeh aluminijastih stranic! Sledi montaža preklopnika, ki naj ima 7 preklopov v dveh sekcijah ali nadstrop¬ jih, in priključne puše za slušalke, ki je v stereoizvedbi in velikosti 6 mm. Zdaj lah¬ ko pritrdimo tudi vse drsne potenciome¬ tre, mešalno vezje in predojačevalnik za gramofon. S pomočjo matic na potencio¬ metrih pritrdimo še preostala vezja: oba kanala izenačevalnika, predojačevalnik za mikrofon in ojačevalnik za slušalke. Oba LED VU-metra vstavimo v odprtini tako, da LED-diode na zgornji strani pogledajo ven za 2 mm. Z notranje strani jih utrdimo s kontaktnim ali kar s sekundnim lepilom. Vse komponente so zdaj na svojem mestu in lahko začnemo z njihovim pove¬ zovanjem. Ker to opravilo lahko kaj hitro postane nepregledno, začnemo povezo¬ vati sistematično. Najprej vse sklope z mehkimi žičkami povežemo na maso, ki je tudi skupna točka vseh ozemljitev v ohišju. Če uporabimo potenciometre s kovinskimi ohišji, jih je prav tako dobro povezati s to točko. Sledi povezovanje napajanj, in sicer najprej pozitivnega pola ter nato še nega- 14 september 2003 iT EM 1 izenačevainik levi kanal predojačevalnik - za mikrofon ojačevalnik za slušalke j jndikator stereo L-Ui P3 -^ j. P4 > 8 ° (C E 'o' £ ■ 8 ® O. N Montaža posameznih komponent v ohišje STEREO EOUALIZER CONTROL MIXER Končni videz in razporeditev gumbov na čelni zgornji strani TTKE 1 september 2003 15 tivnega. Da razbremenimo napajanje, mo¬ ramo eno vezje VU-metra povezati na po¬ zitivni pol, drugo pa na negativnega; dru¬ gi priključek je na masi. Poraba stereoin- dikatorja je tako majhna, da je vseeno, ka¬ teri pol uporabimo. Nato začnemo povezovati vsak kanal posebej. Priporočam, da celotno pot do mešalnika povežemo naenkrat, pri čemer si pomagamo z montažno shemo. Pazimo, da pravilno ločimo levi in desni kanal, zato je najbolje za vsakega posebej upora¬ biti drugačno barvo kabla. Pri povezova¬ nju s koaksialnimi kabli upoštevamo, da naj bodo ti čim krajši. Začnemo s poveza¬ vo priključnih puš za gramofon. Pri tem uporabimo koaksialni kabel. Ovoj tega kabla prispajkamo na zunanji del »činč« priključka, notranji vod pa na notranji del priključka. Izhode s koaksialnim kablom povežemo s potenciometrom in preklop¬ nikom. Na preklopniku lahko uporabimo le notranji vod koaksialnega kabla, saj je ovoj že vezan na maso. Enako lahko s koaksialnim kablom povežemo drsnik po¬ tenciometra z mešalnim vezjem. Ovoj kabla lahko tudi tu prispajkamo samo na maso na potenciometru. Na enak način so povezani kanali za kasetofone in dodatni kanali (»aux«), »Činč« priključek povežemo do potencio¬ metra in do preklopnika, drsnik poten¬ ciometra pa do mešalnega vezja. Delamo počasi in sistematično, kajti število pri¬ ključnih žic se hitro povečuje in s tem tudi manjša preglednost. Pri vtičnici za mikrofon premerimo, kateri priključek sovpada z zunanjo pušo, kajti ta je vezana na maso. V vezje ga po¬ vežemo s koaksialnim kablom. Izhod na enak način kot predhodne povežemo s potenciometrom v izvedbi mono in s pre¬ klopnikom. Na preklopniku moramo oba kontakta, ki sovpadata v istem položaju, povezati na obeh sekcijah. S tem so povezane vse vhodne poti. Izhodne sponke mešalnega vezja po¬ vežemo še z vhodi izenačevalnika. Na montažni shemi sta ti dve točki označeni z A in B. Koaksialni kabel naj ima ovoj na obeh straneh prispajkan na maso. Izhode iz izenačevalnika povežemo še z obema ločenima končnima potenciometroma. Na zadnjem položaju preklopnika, kjer kaže mešani signal, prispajkamo dva upo¬ ra - enega vzporedno s signalom, drugega na maso. Pri tem si pomagajmo s shemo. Upora s koaksialnim kablom povežemo na izhode izenačevalnika. Na tem mestu bomo lahko s slušalkami poslušali primer¬ no oblikovan zvok. Drsnike končnih potenciometrov zdaj samo še povežemo z izhodnimi »činč« pu- šami in prek uporov, ki jih prispajkamo kar na izhodne pu- še, še na izhod za snemanje. Osnov¬ na vezava je nareje¬ na in lahko preve¬ rimo vsak kanal posebej, ali je vse tako, kot mora biti. Drsnike pre¬ klopnika poveže¬ mo z ojačevalni¬ kom za slušalke. Ovoj koaksialnega kabla je prispajkan samo na ploščico ti¬ skanega vezja, če pa bomo uporabili kovinski preklop¬ nik, je ohišje smiselno povezati še na maso. Izhod iz ojačevalnika povežemo še s priključno pušo ter pazimo na levi in de¬ sni kanal. Na VU-meter pripeljemo signal iz izhodnih puš za ojačevalnik. Kako jih umerimo, je bilo opisano pri gradnji. Isti signal lahko uporabimo tudi za napajanje stereoindikatorja. V tako sestavljeno napravo se lahko kaj hitro prikradejo motnje. Najpogosteje se pojavi brnenje, ki ga oddaja transfor¬ mator. Sam pri gradnji nisem imel teh te¬ žav, če pa se pojavijo, je treba transforma¬ tor zapreti v kovinsko ohišje in ga dobro ozemljiti. Če pride do osciliranja posa¬ meznih vezij, smo prav gotovo nekje kaj nepravilno ozemljili. Včasih pomaga, če vse kovinske dele v ohišju povežemo s ploščatim kablom za ozemljitve. Dobre drsne potenciometre je težko dobiti, še zlasti v stereoizvedbi. Tedaj lahko vzamemo tudi take v monoizved- bi, s tem, da uporabimo dva, ki ju druge¬ ga poleg drugega montiramo na ohišje. Ko sem pred leti izdelal svoj prvi mešal¬ nik, sem uporabil to različico. Lahko sem mešal vsak kanal posebej in tako dobil poseben efekt. Najprej sem zme¬ šal en kanal in šele nato drugega. Poslu¬ šalcem v dvorani se je zdelo, kot da se glasba preliva iz ene v drugo, od leve proti desni. Seznam elementov za vgradnjo mešal¬ nika v ohišje: P 1 - 100 kfi / log stereo P 2 - 100 kD / log stereo P 3 - 100 kQ / log stereo P 4 - 10-22 kQ / log stereo P 5 - 10-22 k£l / log mono P 6 - 100 kQ / log mono P 7 - 100 kfi / log mono Pr. - 7 x 2 LED - rdeča, 5 mm S 1 - stikalo dvopolno 400 V / 1 A Puša za slušalke, 6 mm, stereo Puša za mikrofon, 6 mm, mono Ohišje varovalke, vgradno yarovalka 1 A, hitra Činč vtičnice, rdeče - 6 kosov Činč vtičnice, črne - 6 kosov Priključki za zunanje zvočnike - po že¬ lji Celoletni tečaji modelarske šole MTC - MZDTK Ljubljana MZDTK Ljubljana izvaja v Mladinskem tehničnem centru na Kersnikovi 4/lil, v Ljubljani celoletne tečaje za predšol¬ ske otroke, osnovnošolce, srednješolce, vzgojiteljice v vrt¬ cih, učitelje in mentorje tehnične vzgoje, ter vse starejše posameznike, ki jim je modelarstvo razvedrilo in šport. Tečaje vodijo izkušeni strokovnjaki za posamezna po¬ dročja. Prijave In Informacije: (01) 431-23-60, (041) 262-366, vsak torek, sreda in petek od 15.00 do 17.00 ure; (01) 23-11-940, (041) 262-365, vsak delovni dan od 8.00 do 12.00 ure. Kontaktna oseba: Roman Vavpotič. Tečajnlna: Vsak posamezni tečaj stane 55.200,00 SIT z vštetim DDV. Rok plačila je 30. november 2003. Tečajniki, ki so zaključili enega od programov tečajev v MTC in se vpisujejo v nadaljevalnega plačajo v enem ob¬ roku s popustom 49.800 z vštetim DDV. Rok plačila je 30. november 2003. Tečaji se začnejo L oktobra, trajajo do 24. junija In obse¬ gajo približno 90 ur s preizkusom modela na terenu. Vpis je v dogovoru z inštruktorjem s posameznega po¬ dročja možen tudi med letom. Tematski sklopi modelarske šole OSNOVE MODELARSTVA I. Za učence na razredni stopnji - (2. in 3. razred) Tema: IZDELKI IN SESTAVLJANKE IZ PAPIRJA, ENO¬ STAVNI MODELI - četrtek, od 16.30 do 19.00 ure OSNOVE MODELARSTVA II. Za učence na razredni stopnji - (4. in 5. razred) Tema: IZDELEK IZ LESA - LAŽJE SESTAVLJIVI MODEL - četrtek, od 16.30 do 19.00 ure RAKETNO MODELARSTVO Tema: RAKETE S PADALOM, RAKETE S TRAKOM IN RAKETOPLANI Za učence na predmetni stopnji in dijake srednjih šol - četrtek, od 16.30 do 19.00 ure LETALSKO MODELARSTVO I. Tema: PR0ST0LETEČI JADRALNI MODELI Za učence na predmetni stopnji (začetnike) - ponedeljek, od 15.00 do 18.00 ure LETALSKO MODELARSTVO II. Tema: RADIJSKO VODENI LETALSKI MODELI Za učence na predmetni stopnji (začetnike) - torek, od 15.00 do 18.00 ure LETALSKO MODELARSTVO lil. Tema: RADIJSKO VODENI LETALSKI MODELI Za dijake srednjih šol in študente - petek, od 15.00 do 18.00 ure LETALSKO MODELARSTVO IV. Tema: RADIJSKO VODENI LETALSKI MODELI Za odrasle ljubitelje modelarstva - torek od 18.00 do 21.00 ure LADIJSKO MODELARSTVO I. Tema: MODELI MOTORNIH ČOLNOV, JADRNICE IN RADIJSKO VODENI MODELI Za učence na predmetni stopnji in dijake srednjih šol - sreda, od 15.00 do 18.00 ure LADIJSKO MODELARSTVO II. Tema: RADIJSKO VODENI MODELI ČOLNOV, JADRNIC IN MAKET Za odrasle ljubitelje modelarstva - sreda, od 18.00 do 21.00 ure TEČAJNE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA S POSAMEZNIH PODROČIJ PO DOGOVORU Avto modelarstvo: Sestavljanje radijsko vodenih modelov avtomobilov Ekološki program: Izdelava ptičjih krmilnic in gnezdilnic Preizkus modelov na terenu: Šola dobre in varne vožnje 16 september 2003 iTIEE 1 Timovo izložbeno okno SAMO ŠTEMPIHAR PZL P.l lc (Mirage, kat. št. 48101, M 1 : 48) Ko je inženir Zygmund Pulawski iz Nacionalne letalske tovarne (PZL) pred¬ stavil visokokrilnega lovca PZL P. 11, je že s prvim prototipom avgusta 1931 opravil več uspešnih poskusnih letov. Na temelju te predstavitve se je poljska armada odločila za tega tedaj sodobnega lovca in leta 1933 podpisala pogodbo o naročilu petnajstih letal. Istočasno je tudi Romunija za svoje potrebe naročila enako število teh letal. Domača vojska je svoje prve lovce dobila leta 1935 in jih do septembra 1939 prevzela 175. V času nemške invazije je bilo aktivnih 150 le¬ tal, ki jim pripisujejo kar 100 zračnih zmag nad mogočno Luftvvaffe in še ne¬ kaj nad sovjetskimi letali. Enosedi lovec kovinske konstrukcije z odprto kabino, galebjim lomom krila in neuvlačljivim podvozjem je bil oborožen z dvema ali štirimi mitraljezi 7,9 mm in je lahko no¬ sil še 12,5 kg bombnega tovora. Z zvez¬ dastim motorjem licenčne proizvodnje Škoda-Bristol mercury je dosegel hitrost čez 150 km/h. Že ob napovedi poljskega proizvajalca Mirage, da pripravlja maketo lovca, ki se je na samem začetku 2. svetovne vojne postavil po robu mogočni nemški armadi in se z dosežki ter uspehi zapisal v zgodo¬ vino letalstva, sem bil prijetno presene¬ čen. Maketa v merilu 1 : 48 je namreč več kot dobrodošla, saj razen starih Revellove in Hellerjeve makete v merilu 1 : 72, na trgu že vrsto let ni bilo mogoče dobiti ma¬ kete tega letala. Pred približno desetimi leti je ameriški proizvajalec LTD v omeje¬ nem številu ponudil maketo tega letala v tehniki shortrun, ki pa je bila zelo zahtev¬ na za sestavljanje in še dokaj draga. Z novim izdelkom nas Mirage ni razo¬ čaral in ponuja japonsko kvaliteto klasič¬ ne plastične makete na evropski način. Plastika je ulita v svetlosivi barvi z odlič¬ no gravuro in izvrstno ponazoritvijo valo¬ vite pločevine na krilih. Miragejeva make¬ ta ima večino delov iz brizgane plasti¬ ke, zahtevnejše podrobnosti so ulite iz epoksidne smole, dodani pa so tudi foto- jedkani deli za vrhunsko detajliranje. Tu najdemo instrumentno ploščo z acetatni¬ mi instrumenti, varnostne pasove in še nekaj drobnarij. Škoda-Bristolov motor mercury je odličen približek originalu, z nekaj lastnimi dopolnitvami pa dosežemo povsem verodostojen videz. Maketa ne kaže znakov nedoslednosti pri ulivanju (sink-flash). Primerek, ki sem ga dobil v recenzijo, bi lahko bil vzor tudi večjim proizvajalcem. Maketa ponuja dve barvni shemi v barvah kaki F.S. 20122 in modri RLM 65: - Belo 64 letalskega asa Stanislawa Skalskega iz 124. lovske eskadrilije divizi¬ je III/4 na letališču Torun tik pred izbru¬ hom vojne. - Belo 10 pilota Hieronima Duvaala iz 113. lovske eskadrilije divizije IV/1, pri ka¬ teri sta dani dve mož¬ nost številke 10, saj točna barva ni zna¬ na. V ponudbi so tudi bele in črne številke, ki so bile v uporabi pred vojno in v času mobilizacije septem¬ bra 1939. Z novo tehnologi¬ jo in kalupi ter viso¬ ko kakovostjo makete se je poljski Mirage postavil ob bok azij¬ skim proizvajalcem. Maketo toplo priporo¬ čam. Akrilne barve Vallejo Model Air Nekaterim maketarjem vojaških fi¬ gur so akrilne barve tega uveljavljenega španskega proizvajalca že znane, saj v svoji paleti nudijo prek dvesto barvnih odtenkov za najrazličnejše figure (vite¬ zi, napoleonske vojne, druga svetovna vojna ... ). Z barvami za maketarje so na trgu prisotni že dalj časa, ni pa še dolgo, kar so na trg poslali akrilne barve Model Air. Te so namenjene takojšnji uporabi z zračnim čopičem, saj so primerno raz¬ redčene in shranjene v manjše vinilne plastenke. Pred uporabo jih samo pre¬ tresemo in skozi ustrezno oblikovano ustje nalijemo neposredno v lonček. S tem lahko natančno doziramo le toliko barve, kot je potrebujemo. Za čiščenje uporabimo destilirano vodo in čistilo za okna Ajax. Nanos barve je tanek, a kljub temu zagotavlja izredno pokrivnost. Po¬ vršino je treba vselej ustrezno pripravi¬ ti, vendar je poskus pokazal, da se je barva dobro prijela tudi na mastno po¬ vršino. Maketo vseeno obrusimo in spo- Akrilne barve Misterkit Akrilne barve proizvajalca Misterkit iz Milana poznajo predvsem zahtevni letal¬ ski maketarji, ki pogosto posegajo po nji¬ hovi paleti odtenkov z najoriginalnejšimi liramo. Vallejo v liniji barv Model Air ponuja odtenke za vsa letalstva in vojaš¬ tva sveta. Če kje naletite na te barvice, ne okle¬ vajte z nakupom. Acrylicos Vallejo S.L., A.P. 337, 08800 Vilanova i La Geltru (Barcelona), Španija, http://www.acrylicosvallejo.com vzorci za obdobje prve in druge svetovne vojne. Posebej velja poudariti, da so barve za nemško Luftvvaffe dobile certifikat av¬ tentičnosti zgodovinarskega združenja IPMS. Barve so narejene na akrilni bazi in se redčijo (50 %) ter čistijo izključno z de¬ stilirano vodo. Čeprav so zelo pokrivne, je priporočljiv nanos temeljne barve (ka¬ tere koli Revellove polmat). Pred barva¬ njem površine ustrezno zbrusimo in pri¬ pravimo, saj bi bile vse nepravilnosti do¬ bro vidne. Barve Misterkit bi morale biti skoraj obvezne za ponazarjanje motivov iz prve svetovne vojne, saj je avtentičnost njihovih odtenkov potrjena. Na našem trgu še niso dosegljive, lah¬ ko pa jih kupimo v maketarskih trgovinah v sosednji Italiji ali naročimo po pošti (e- pošta: info@misterkit.com). Na sliki so barve Misterkit za letalstvo Luftvvaffe. i TEKT l 1 september 2003 25 Ustvarjajmo s steklom (1. del) Zgodovina steklarstva in rezanje stekla MATEJ PAVLIČ V zadnji številki lanskega letnika revi¬ je TIM smo za letošnje leto napovedali novo serijo prispevkov, ki bodo po¬ drobno predstavili klasično izdelavo vitražev, novejšo tehniko tifany, mo¬ zaike itd. Z njo želimo povečati zani¬ manje za to zanimivo hobijsko zvrst pri nas in obenem zapolniti vrzel za¬ radi pomanjkanja ustrezne literature v slovenskem jeziku. V prvem nadaljevanju objavljamo kratek zgodovinski pregled razvoja steklarstva, nato pa sledijo praktični napotki za rezanje stekla. 1. Zgodovina steklarstva Steklo je trda, krhka, navadno pro¬ zorna snov, ki se dobi s taljenjem kre¬ mena, sode in dodatkov. To je obenem prva snov, ki jo je človek napravil umet¬ no. Navadno steklo, ki ga uporabljamo recimo v oknih, vsebuje 70-75 % kre¬ menovega peska (SiO,), 13-17 % sode (Na 2 C0 3 ), ki znižuje tališče kremena s 1700 "C na približno 1000 °C, 5-10 % apnenca (CaCOj) in manjše dodatke še drugih kovinskih oksidov. Od najstarej¬ ših časov pa do danes se pridobivanje stekla ni mnogo spremenilo. Naravno, vulkansko steklo so ljudje uporabljali že v pradavnini. Čeprav ga je težko obdelovati, je bil obsidian ime¬ nitna surovina za izdelavo različnega »kamnitega« orodja, zlasti rezil in osti puščic. Tako so arheologi v Egiptu in Siriji našli tudi lepo zglajena steklena zrcala, ki izvirajo še iz kamene dobe. Seveda pa takšni uporabi stekla še ne moremo reči steklarstvo. Arheologi so v Egiptu našli umetno steklo iz časa pri¬ bližno 2500 let pr. n. š. Drobne, modro- zelene steklene jagode, ki so skoraj go¬ tovo služile izdelavi nakita, so imele v tistih časih izredno visoko ceno. Tudi najstarejši na naših tleh izkopani ste¬ klarski izdelek so jagode. Našli so jih v grobovih iz 6. stol. pr. n. š., ogledati pa si jih je mogoče v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Prvi steklarji niso oblikovali vroče mase, ampak so brusili in klesali ohlaje- Slika 1. Egipčani so okrog leta 1900pr. n. š. lončeno posodo krasili s steklom. no - podobno, kot so bili vajeni delati z obsidianom. Šele sredi 16. stol. pr. n. š. se je uveljavil postopek, ki je zelo pos¬ pešil in pocenil izdelavo: na glinast ka¬ lup, ki je imel obliko notranjosti poso¬ de in je bil nasajen na kovinsko palico, so nanesli plast stekla tako, da so kalup potapljali v talino oziroma so raztaljeno stekleno maso nanj kapljali. Nato so z valjanjem in drgnjenjem plast še meh¬ kega stekla na kalupu zgladili. Ko se je steklo ohladilo, so iz kalupa izdrli pali¬ co in iz steklene posode postrgali še os¬ tanke glinastega jedra. Njena notranjost seveda ni mogla biti posebno gladka, zato so jo včasih ročno zbrusili. Egipčanska steklarska tehnika (sli¬ ka 1) se je razvijala v nekoliko drugačni smeri. Osnovo posode so krasili s tanki¬ mi raznobarvnimi steklenimi kačicami, nanesenimi nanjo v cikcakastih in dru¬ gačnih vzorcih, ki so jih zadrgnili vanjo. Tako so na izdelku nastali imenitni rast¬ linski vzorci, ki se tehnično imenuje¬ jo »tisoč cvetlic« (it. mille-fiori). Drugi egipčanski prijem je bil posipanje raz¬ žarjenega stekla z raznobarvnim stekle¬ Slika 2. Steklarstvo in steklopihaštvo je bilo v naših krajih najbolj razširjeno na Po¬ horju, vendar so t. i. glažute sredi 19- stolet¬ ja propadle. nim drobirjem, ki so ga zatalili in zava- ljali v osnovo. Oboje so pogosto kom¬ binirali z vtiskanjem stekla v kalupe. Poznali so tudi že vlivanje - tehniko, ki so si jo steklarji izposodili pri kovinar¬ jih. Egipčanske dragocene izdelke in slavo so po antičnem sredozemskem svetu z ladjami razvažali Feničani. Spretni trgovci so hitro spoznali, da je »egipčansko« steklenino ceneje izdelo¬ vati kar doma, kot pa jo kupovati pri dragih originalnih proizvajalcih. Tako so približno 200 let pr. n. š. njihovi ste¬ klarji iznašli tudi postopek pihanja ste- i liri •. f"VM u 'V/f ••.*.(»•' • * Slika 3 ■ Znamenita rozeta iz barvnih stekel krasi pročelje katedrale Notre Dame v Pari¬ zu, ki so jo zgradili v letih 1163-1250. kla, ki v načelu še najbolj spominja na napihovanje milnih mehurčkov. Iz tali¬ ne je treba s primerno cevjo zajeti kap¬ ljo raztaljene steklene mase in jo s piha¬ njem razširiti v mehur (slika 2). Tako so izdelovali okrasne predmete, nakit, po¬ sode, urne in podobne predmete zelo različnih oblik. Barve stekla so bile po večini odvi¬ sne od primesi (oksidov železa) v kre¬ menčevem pesku in so bile do prvega stoletja zelo žarke in značilne za posa¬ mezne regije (egipčansko steklo je bilo modrozeleno, sirsko rumenkasto ali svetlozeleno, italsko in galsko zelenka¬ sto), brezbarvno steklo pa so odkrili še¬ le nekoliko kasneje (dodajali so magna- nov dioksid). Prva steklena okna izhaja¬ jo iz Pompejev in Herkulanuma. Bila so vgrajena v bronaste okvirje na svodu term, služila pa so za osvetlitev in pre¬ zračevanje. V Pompejih so našli tudi ki- tana steklena okna, ki so bila vgrajena brez okvirja v zidove proti ulici. Njiho¬ va naloga je bila, da so varovala pred ve¬ trom svetilke, ki so bile postavljene v okenske niše. Rimsko okensko steklo je bilo na eni strani gladko, na drugi hra¬ pavo; bilo je neenakomerne debeline in zaobljenih robov. Najbrž so tekoče ste¬ klo vlili v lesen kalup, ki je bil posut z drobnim peskom, in ga nato poravnali. Izdelovali so steklene plošče velikosti približno 30 x 50 cm (največja znana plošča meri 50 x 110 cm). Zastekljeno okno je bilo tedaj še izjema. 26 september 2003 iTISfl 1 Slika 4. Na otok Murano pred Benetkami se zgrinjajo trume turistov z vsega sveta, da bi si ogledali tamkajšnje steklarske mojstre in njihove izdelke. Po propadu Zahodnega rimskega cesarstva je vodilno vlogo v proizvodnji stekla prevzel Bizanc. Sredi 6. stoletja je imela cerkev sv. Sofije v Carigradu ste¬ klena okna; pisane steklene ploščice so bile z mavcem povezane med seboj in vgrajene v okenske okvirje. V 7. in 8. stol. so začeli steklena okna izdelovati v Franciji in Nemčiji. Najprej so bili ti vi- traži narejeni iz raznobarvnih steklenih kosov in vstavljeni v lesene ali svinčene okvirje. V 12. stol., tj. v obdobju romani- ke, so oblikovali prizore iz življenja svetnikov, s katerimi so krasili cerkve¬ na okna. Ta tehnika je doživela vrhunec v gotiki, ko so nastale najbolj znane ka¬ tedrale z lepimi vitraži: Notre Dame v Parizu (slika 3), Chartres, Poitiers, Lyon, Reims itd. V 13. stol. so Benečani na bližnjem otočku Murano postavili svoje prve ste¬ klarske delavnice. Tamkajšnji mojstri so steklarsko obrt kmalu imenitno izpo¬ polnili (slika 4): razvili so tehniko izde¬ lave posebno čistega brezbarvnega ste¬ kla (it. cristallo), mlečnega stekla (it. lattimo), stekla milefiori, stekla z mar¬ mornimi vzorci (it. calcedonio) in zr¬ cal. Muranskim steklarjem do 18. stol. resnično nihče na svetu ni bil kos. Kljub skrbnemu varovanju skrivnosti pa je bilo ubežnikov z otočka čedalje več in steklarsko znanje se je polago¬ ma razširilo v Nemčijo, Francijo in na Češko, od tam pa konec 17. stol. tudi v naše kraje. Največ steklarskih delav¬ nic (glažut) je obratovalo na Pohorju; v času največjega razcveta so zaposlovale skoraj 1000 ljudi. Sprva so v njih izdelo¬ vali navadno steklenino za vsakdanjo rabo, kasneje pa tudi imenitnejše izdel¬ ke iz brušenega in kristalnega stekla. V sredini 19. stol. je takšno steklarstvo povsem zamrlo, ker je kurjenje peči z drvmi postalo predrago. Obrtniške delavnice so nadomestile steklarske to¬ varne. Ob koncu 19. stol. se je steklarstvo razvilo v pomembno industrijsko pano- IZDELEK ZA DOM go, industrijsko izdelani stekleni kozar¬ ci, sklede in steklenice pa so postali res vsakdanji in poceni predmeti. Le enemu izzivu pa tudi steklarska industrija še dolgo ni bila kos: kako na¬ rediti povsem ravno okensko steklo (slika 5). Pravo rešitev poznamo šele od sredine 20. stoletja. Raztaljeno ste¬ klo je treba razliti po zrcalno gladki površini raztaljene kovine, kjer povr¬ šinska napetost stekla poskrbi za ena¬ komerno debelino plasti. Plavajoči trak razlitega stekla potuje po kovinski gladini in se na njej počasi ohlaja; ko končno otrdi, ga prestrežejo in razre¬ žejo. Slika 5 . Takole so v preteklosti izdelovali ravno steklo, ki pa za naše današnje pojme še zdaleč ni bilo ravno. Vrste stekla Valjano steklo danes proizvajajo tako, da raztaljeno steklovino vlijejo na obdelovalni plato in jo nato va¬ ljajo z železnim valjem do želene de¬ beline. Z uporabo profiliranih valjev lahko pridobivajo reliefna stekla, ki imajo različna komercialna imena (ornamentno, rebrasto, surovo, kate¬ dralno steklo, ledene rože ...). Z vsta¬ vljanjem žične mreže med dve nava- Ijani stekleni plošči dobijo žično (ar¬ mirano) steklo. Reliefna stekla imajo običajno debelino 3-6 mm, armira¬ no pa 6- 7 mm. Poznamo še zrcalno steklo, tj. valjano ravno steklo, ki mu zbrusijo obe površini, da sta povsem vzporedni in brez napak. Omenili smo že, da je osnovna su¬ rovina za proizvodnjo stekla kre¬ menčev pesek, vzporedne sestavine pa so še soda, pepelika, apnenec in kovinski oksidi. S temi in drugimi dodatki znižamo tališče, dosežemo večjo prozornost, trdnost in sijaj ter omogočimo lažjo predelavo. Z do¬ dajanjem kovinskih oksidov pa do¬ bimo različne barve: tako je steklo, ki vsebuje kobalt, temnomodre bar¬ ve, s sledovi zlata rdečevijolično, srebra rumeno in zlato, bakra tem¬ nozeleno, rubinasto in opečnato (odvisno od tehnike taljenja) ter že¬ leza modrozeleno. Glede na kemijsko sestavo pozna¬ mo več vrst stekel: Natrijevo steklo je izdelano iz kreme¬ njaka, sode in apnenca, fe trdo, ob¬ stojno, lahko taljivo in najcenejše. Iz njega je navadno okensko (plosko, ravno) steklo. (Ob tem velja poveda¬ ti, da okensko steklo glede na način izdelave delimo še na vlečeno steklo, valjano steklo, varnostno steklo in termoizolacijsko steklo.) Kalijevo steklo je izdelano iz kreme¬ njaka, pepelike in apnenca, fe meh¬ kejše in težko taljivo. Mešanica na¬ trijevega in kalijevega stekla ima delne lastnosti obeh vrst. Svinčevo steklo je izdelano iz kreme¬ njaka, pepelike in svinčevega oksida, fe bistro, se dobro brusi in polira. Imenujemo ga tudi kristalno steklo. Opalno (mlečno) steklo dobimo z do¬ dajanjem rudnin, ki vsebujejo fluor ali fosfate. Barvno steklo, ki je osnova za izdela¬ vo vitražev (slika 6), v grobem deli¬ mo na tri osnovne skupine. Katedralno steklo je na voljo v enotni barvi ali kombinaciji barv in različ¬ nih teksturah. Poznamo stekla, ki so na pogled zrnata, mehurčkasta, mar- morirana, valovita, razbrazdana itd. Zaradi avtomatizirane proizvodnje je to steklo danes cenovno dostopno in enako priljubljeno tako pri poklic¬ nih steklarjih kot pri ljubiteljih. Opalno (prelivajoče se, mavrično) ste¬ klo vsebuje žile in vrtinčaste grče, ima »mlečni« videz in lepo razprši svetlo¬ bo. Če dodane kemikalije, ki jih doda¬ jajo temu steklu za moten videz, upo¬ rabijo v omejenih količinah, se v ste¬ klu pojavijo prozorne proge. Antično steklo se odlikuje po inten¬ zivnih barvah in posebnem lesku. Ti dve lastnost in velika izbira barvnih odtenkov mu zagotavljajo veliko pri¬ ljubljenost med uporabniki. Ker je zaradi zahtevnejšega postopka izde¬ lave razmeroma drago, ga večkrat nadomestijo s t. i. vlečenim antičnim steklom (imenovanim tudi polantič- no ali novo antično steklo), ki je ce¬ nejše, vendar nima takšnega leska in barvne globine. iTIKCi 1 september 2003 27 2. Rezanje stekla Ker je steklo zelo trdo, ga lahko reže¬ mo le s še tršimi orodji. Obstaja več vrst nožev (slika 7, levo), katerih cena je od¬ visna od njihove kakovosti. Najpogostej¬ ši in najcenejši so standardni noži z je¬ klenim kolescem. Imajo plastično, lese¬ no ali kovinsko držalo, kolesce pa je tre¬ ba pred vsako uporabo naoljiti. Enako velja za nože, ki imajo kolesce iz indu¬ strijskega diamanta ali volframovega kar¬ bida, vendar so mnogo bolj vzdržljiva kot jeklena in zahtevajo manj pritiska¬ nja. Najboljši pa so noži s samodejnim oljenjem. Olje - največkrat gre za kero¬ zin in lahka, viskozna olja - priteka iz kartuše v držalu. Pri rezanju skoraj ved¬ no potrebujemo še daljše ravnilo (lahko pritisk noža na steklo čim bolj enako¬ meren. Pri prešibkem pritisku se steklo ne prelomi točno po rezu, pri premoč¬ nem pritisku pa se pojavijo nevidne razpoke, ki se žarkasto širijo v gradivo (risba 8); zaradi njih se steklo razlomi le delno oziroma drugje, kot bi želeli. Po¬ tek razpoke v steklu je mogoče videti, če rez pogledamo pod kotom. Obstaja več načinov držanja noža in težko je reči, kateri je najboljši. Pomem¬ bno je le, da nož čim bolj trdno držimo med prsti in da je kolesce noža postav¬ ljeno točno pravokotno na površino stekla ter malenkost proti smeri rezanja (slika 9). Zaradi boljšega in enakomer¬ nejšega prenašanja pritiska iz roke na kolesce noža je rezanje stekla najbolje Slika 9. Slika 7. tudi tanka, ravna letev iz tršega lesa) in lesen kotnik. Če že imate kovinski kot¬ nik, ga lahko na spodnji strani prelepite s tanko pluto. Za izrezovanje krogov ob¬ staja poseben pripomoček, ki je podo¬ ben šestilu (slika 7, desno). Namesto ko¬ nice ima gumijast prisesek, v premični krak pa vpnemo nož za rezanje. Steklo je mogoče tudi žagati. V ta na¬ men uporabljamo posebne tračne in krožne žage, katerih zobci so prekriti z diamantnimi ali korundnimi zrnci. Ena¬ ko so obdelani svedri za vrtanje. O bru¬ šenju stekla bo več napisanega v pri¬ hodnjem nadaljevanju serije člankov o izdelavi vitražev. Izraz »rezanje« stekla pravzaprav ni najbolj primeren, saj stekla z nožem v resnici ne režemo, ampak v njegovo po¬ vršino naredimo razo. Ta v strukturi stekla povzroči verižno reakcijo, zaradi česar steklo poči in se vzdolž reza pre¬ lomi. Da bi dobili idealen rez, mora biti opravljati stoje. Tako je tudi - zlasti pri krivih linijah - lažje slediti črti. Steklo režemo na popolnoma ravni in dobro osvetljeni podlagi. Če steklo ne leži pravilno, poči, ko pri rezanju pritisnemo nanj. Najbolje se obnese us¬ trezno velik kos panelne plošče ali ive- rala, ki ga lahko prekrijemo še z nekaj li¬ sti časopisnega papirja ali lepenko. Re¬ liefno steklo obvezno položimo s hra¬ pavo stranjo navzdol oziroma režemo na tisti strani, ki je bolj gladka. Pri rezanju se vedno pojavijo drobni okruš¬ ki stekla, ki lahko poškodujejo nezašči¬ teno podlago oziroma samo steklo. Teh drobcev nikakor ne smemo odstranje¬ vati z roko, saj se drobci zadrejo v kožo. Bolje je uporabiti manjšo metlico ali krpo, še najlažje pa je drobce občasno s papirjem vred vreči v smeti. Rezanje stekla ni nobena umetnost, ki bi se je bilo težko naučiti. Treba je le nekaj vaje na odpadnih kosih stekla, ka¬ kršne je mogoče dobiti pri vsakem ste¬ klarju. (Za začetek lahko izrežete štiri pravokotnike za leseno laterno, katere načrt najdete v tej številki Tima na stra¬ neh 30-33.) Nož držimo s tisto roko, s katero obi¬ čajno pišemo, z drugo roko pa se ne pre¬ močno naslonimo na steklo (oziroma ravnilo ali kotnik), da se ne more premi¬ kati. Ko določamo črto za rezanje, mora¬ mo upoštevati razdaljo med ravnilom in kolescem noža. Za označevanje se najbo¬ lje obnese tanjši črn flomaster, ki je od¬ poren proti vodi. Rezilo noža nastavimo tik ob rob plošče stekla, s palcem roke, s katero držimo nož, pa na zadnji strani preprečujemo njegov zdrs čez rob. Nato nož trdno pritisnemo navzdol in ga zač¬ nemo enakomerno vleči ob ravnilu po površini proti sebi (slika 10). Rezanje moramo opraviti v eni potezi. Ob tem se mora slišati značilen zvok, podoben šu- Slika 10. 28 september 2003 flTEED 1 Slika 11. menju. Tik pred koncem reza pritisk na nož nekoliko zmanjšamo, da se steklo na robu ne odkruši. Pri pravilno opravlje¬ nem postopku mora imeti raza videz či¬ ste, ravne, enakomerno široke blede lini¬ je (slika 11). Če raza ni enakomerna, je nikakor ne smemo popravljati tako, da bi z nožem še enkrat zarezali po isti lini¬ ji. S tem namreč le poškodujemo nož, rez pa v vsakem primeru ostane pone¬ srečen. Ko je rez takšen, kot mora biti, mo¬ ramo zarezani kos še odlomiti. Steklarji Slika 12. to naredijo s podlaganjem kakega tanj¬ šega kovinskega predmeta pod zarezo, pri izdelavi vitražev v domači delavnici pa gre ponavadi za manjše kose, ki jih razlomimo kar z rokami. Kos stekla s palci in kazalci primemo tik ob zarezi, roke držimo tesno ob telesu, naredimo pesti ter s hitrim gibom od sredine navzgor steklo prelomimo (slika 12). Če moramo razlomiti ozek ali manjši kos stekla, ki ga ni mogoče trdno držati IZDELEK ZA DOM s prsti, si pomagamo s posebnimi kleš¬ čami. Steklo s palcem in kazalcem ene roke trdno primemo tik ob razi, čeljusti klešč pa z druge strani nastavimo pra- Slika 13- vokotno ob linijo rezanja in hkrati čim bližje robu stekla. Steklo razlomimo s hitrim enakomernim pritiskom na kle¬ šče v smeri navzven in navzdol (slika 13). Večje kose stekla prelomimo čez oster rob mize, še prej pa je priporočlji¬ vo vzdolž reza s spodnje strani (!) nekajkrat potolči z okroglim vrhnjim delom držaja noža. To metodo uporabi¬ mo tudi takrat, ko moramo razlomiti steklo po rezu, ki je zelo zavit oziroma ( 7 \ hn m Slika 14. Slika 15. krivulj ast (slika 14). Začnemo pri enem robu in ko se pojavi razpoka, sledimo rezu do drugega konca. Potrkavamo zelo previdno, da ne poškodujemo ste¬ kla. Lomljenje dokončamo z rokami ali s kleščami. Več o rezanju okroglih in ovalnih oblik lahko preberete v dvojni števili Tima leta 2002, str. 42. Ker se zgodi, da pri rezanju (zlasti manjših kosov in zelo ukrivljenih linij) včasih ne dobimo popolnoma ravnega roba, je treba odvečne koščke do reza odstraniti s posebnimi ščipalnimi ali drobilno-lomilnimi kleščami (slika 15). Nazobčan rob na koncu še zbrusimo. Za to lahko uporabimo brusilni kamen (oslo) ali kak sodobnejši pripomoček, kot je električni brusilnik. O tem pa prihodnjič. Ljubljanska 45 1241 Kamnik Tel.01/839 53 60 www.promai.si,promai@promai.si VSE ZA FUZIJO MOZAIK VITRAŽE Končne izdelke izdelujemo tudi po naročilu. TIKU 1 september 2003 29 /\l_ In ml- Lesena laterna MATEJ PAVLIČ Laterna je preprosta svetilka s pločevi¬ nastim ohišjem in steklenimi stenami. V minulih časih, ko še ni bilo elektrike in baterijskih svetilk, so bile laterne, v kate¬ re so postavili svečo, leščerbe oziroma ol- jenke (svetilke na loj ali olje) in petrolej¬ ke (svetilke na petrolej) edina svetila, ki so jih uporabljali za razsvetljavo bivalnih prostorov, hlevov, pa tudi ladij, čolnov, vozov, kočij in celo prvih avtomobilov. (Mnogo večji sorodniki latern so bili prvi svetilniki, o katerih smo pisali v lanski fe¬ bruarski številki Tima, str. 34). Ker so imele laterne na vrhu ročaj, jih je bilo mo¬ goče prenašati s seboj ali obesiti na pri¬ merno mesto. V primerjavi s petrolejkami in leščerbami, ki so imele navadno okro¬ glo stekleno bučo, ki je varovala plamen pred vetrom, okolico pa pred požarom, so bile laterne večinoma oglate, pa tudi šest-, osem- ali še večkotne. V ogrodje iz pločevine so bili vdelani kosi stekla, ki so bili po diagonalah navadno zaščiteni z oz¬ kimi trakovi ali žico. Nekatere laterne so bile čisto navadne, premožnejši pa so si lahko privoščili tudi prave umetniške iz¬ delke zlatarskih in draguljarskih mojstrov (slika 1). Laterne, v katere je vgrajena električ¬ na sijalka, danes uporabljamo za razsvet¬ ljavo preddverij (slika 2), dvorišč, balko¬ nov, teras ipd. Bolj kot v okras ali za ne¬ vsiljivo osvetlitev mize med sproščenim pomenkom kot pa za branje postajajo spet vse bolj priljubljene kovinske ter tudi lesene laterne s plapolajočo čajno svečko, ki še dodatno poskrbi za prijetno vzdušje. V tem članku je opisana izdelava ogla¬ te laterne z lesenim ohišjem, ki jo je mo¬ goče narediti v enem popoldnevu, saj je izdelek dokaj preprost (slika 3). Zaradi uporabe različnih gradiv je zelo primeren tudi za skupinsko delo pri tehničnem pouku, saj združuje uporabo ročnega in IZDELEK ZA DOM električnega orodja, obdelavo lesa, umet¬ nih mas oziroma stekla in kovin. Poleg tega konstrukcija omogoča poljubno spreminjanje višine in širine končnega iz¬ delka ter dopolnjevanje. V nobenem pri¬ meru pa ne pozabite, da je ta laterna na¬ menjena izključno uporabi čajnih svečk!! Za ogrodje laterne lahko uporabite ka¬ tero koli vrsto lesa, vendar pa morajo biti deščice oziroma letve suhe ter brez grč in razpok. Dno in pokrov kvadratne oblike z merami l40x 140 mm naredite iz 12-15 mm debele poskobljane deščice (slika 4). Za izdelavo pokončnih stebričkov (vogal- nikov) potrebujete dober meter dolgo letev s prerezom 20 x 20 mm, v katero vzdolž dveh stranic na sredini zažagate največ 5 mm globok žleb, ki mora biti za malenkost širši od debeline navadnega ali barvnega oziroma akrilnega stekla, ki ga nameravate uporabiti za stranice laterne. V večini primerov bo širina 4 mm ravno pravšnja. Žleb je najlažje narediti s po¬ močjo električne krožne žage z možnost¬ jo nastavitve globine žaganja in vzpo¬ rednim vodilom (glej poseben okvir!). Le¬ tvico z nekaj žebljički pribijte ob rob šir¬ še ravne letve in nato s pokušanjem dolo¬ čite položaj žleba. Če takšne žage nimate, vogalnikc naredite iz smrekove letve s prerezom 15x15 mm, na katero na dveh stranicah vzdolž obeh robov prilepite smrekove letvice 5x5 mm, ki jih prodaja¬ jo v modelarskih trgovinah (risba 5). Risba 5. 30 september 2003 iTIK-Ii 1 Ne glede na način izdelave na koncu s finim brusilnim papirjem zgladite vse ro¬ bove in letev nažagajte na štiri enako dol¬ ge kose (slika 6). Pri izdelku na sliki 3 so vogalni stebrički dolgi 240 mm. Nato v oba konca stebričkov z 2-3 mm debelim lesnim svedrom izvrtajte 10 mm globoke luknje, ki naj bodo od zunanjega roba od¬ daljene približno 7 mm (slika 7). Te luk¬ nje vam bodo v veliko pomoč pri sestav¬ ljanju ogrodja, preprečujejo pa tudi poka¬ nje lesa. Z enakim svedrom izvrtajte tudi luknje v vseh vogalih podstavka in pokro¬ va laterne. Od roba naj bodo oddaljene približno 20 mm. Kot ste gotovo opazili, naša laterna nima vrat, s pomočjo katerih bi lahko prišli do svečke v njeni notranjosti. Od¬ preti jo je mogoče tako, da eno od stranic s prstom potisnemo navzgor. Takšna kon¬ strukcija je na pogled resda nekoliko ne¬ vsakdanja, vendar pa omogoča lažje čišče¬ nje notranjosti laterne in je obenem tudi dokaj preprosta za izdelavo. V spodnjo deščico je treba z 20-mm svedrom za grče izvrtati približno 7 mm globoko luknjo, v pokrov pa z električno vbodno žago ali rezljačo izžagati podolgovat utor (slika 8). Ta mora biti za malenkost daljši in širši od širine oziroma debeline steklene plošče, iz katere boste izrezali stranice. Natančen položaj omenjenega utora je najlažje do¬ ločiti tako, da s tankimi, 35 mm dolgimi lesnimi vijaki poskusno sestavite ogrodje laterne ter s svinčnikom označite lego ste¬ bričkov. V sredini pokrova laterne je tre¬ ba izvrtati ali izžagati še »prezračevalno« odprtino s premerom 35-40 mm (slika 8). Da bi svečka v laterni vedno stala toč¬ no na sredini, v 60 x 60 mm veliko in 5- 10 mm debelo deščico izžagajte krog s premerom 40-45 mm. To prilepite ali z nekaj žebljički pribijte na dno laterne (sli¬ ka 9). Šele sedaj pride na vrsto »zasteklitev« (slika 10). Omenili smo že, da za stranice lahko uporabite prozorno oziroma barv¬ no ali akrilno steklo. Ker je rezanje navad- IZDELEK ZA DOM nega stekla podrobno opisano ravno v tej števili Tima (str. 28-29), dodajmo le to, da je mogoče stranice iz prozornega ste¬ kla okrasiti z barvami za steklo ali z gravu¬ rami (glej lanski TIM, št. 9-10, str. 59- 60). Nekoliko drugače poteka izdelava stranic iz akrilnega stekla. To je mogoče imenitno žagati z navadno modelarsko rezljačo, vendar pa je treba mesto reza prelepiti z ličarskim lepilnim trakom, ki učinkovito preprečuje lepljenje drobcev na rob obdelovanca (slika 11). Stranice naj bodo kak milimeter ožje, kot znaša razdalja od enega do drugega dna žleba v dveh sosednjih vogalnikih, sicer boste imeli težave pri sestavljanju. Posebej pre¬ vidni bodite tudi pri določitvi višine tiste stranice, ki je namenjena odpiranju later¬ ne, saj mora biti približno toliko višja, kot znaša debelina pokrova laterne. Čeprav je odprtina na vrhu razmero¬ ma dovolj velika, je zaradi boljšega odvaja¬ nja toplote v stranice iz akrilnega stekla priporočljivo izvrtati nekaj luknjic. Te so lahko razporejene v poljubnem vzorcu, obilo možnosti pa ponuja tudi uporaba spiralne žage rezalnika Rotozip (glej lan¬ ski TIM, št. 9-10, str. 60-61). V orodje, ki je podobno manjšemu nadrezkarju, vpni- te originalno 3,2-mm rezkalo Sabrecut (RK 161), ki je namenjeno obdelovanju umetnih mas; z njim lahko v obdelovancu izrežete različne vijuge in okraske (slika 12). Pred začetkom izrezovanja jih je pri¬ poročljivo s tankim flomastrom skicirati na gradivo, v začetni točki vzorca pa izvr¬ tati 4-mm luknjico. Najprimernejše so cik¬ cakaste črte, ki seveda ne smejo potekati preblizu druga drugi ali se celo dotikati med seboj, sicer boste namesto vzorca dobili eno samo veliko luknjo. Ko ste z iz¬ delavo stranic pri koncu, laterno razstavi¬ te in vsaj dvakrat prebarvajte vse lesene dele (slika 13). Uporabite lahko katero koli vrsto barve za les; po možnosti izberi¬ te takšno na vodni ali akrilni podlagi, ki se hitro suši. Zadnja stopnja izdelave je bolj »klepar¬ ske narave«; izdelati morate namreč po¬ krov odprtine za zračenje in ročaj laterne. Iz odpadnega kosa približno 0,5 mm de¬ bele bakrene pločevine izrežite 55 x 120 mm velik pravokotnik in na vogalih izvr¬ tajte 2-3 mm velike luknje za pritrditev. Krajši stranici 15 mm od roba zakrivite pod pravim kotom, nato pa vse skupaj prek debelejše cevi, ki jo vodoravno vpnete v primež, zvijte še v polkrožno ob¬ liko (slika 14). Za pritrditev na ohišje la¬ terne uporabite štiri kratke lesne (ali sa- morezne) vijake. Ročaj za prenašanje ali obešanje laterne naredite iz 35 cm dolge¬ ga kosa električarske žice s prerezom 4 mm 2 , s katerega odstranite plastično izo¬ lacijo (slika 15). S koničastimi kleščami na obeh koncih naredite zanko, nato pa žico ukrivite okoli večjega okroglega predme¬ ta (npr. pločevinke za barvo). Dobljeni TIKE 1 september 2003 31 IZDELEK ZA DOM Tisti, ki bi radi naredili leseno laterno s pravimi vratci, a ne vedo, kako bi se je lotili, naj odprejo knjigo »Izdelajmo sami«, ki jo je pred časom izdala Tehniška založba Slovenije. Na straneh 71-74 objav¬ ljeni načrt za izdelavo lesene leščerbe za svečo je samo eden izmed več kot sto načrtov za izdelavo uporabnih in dekorativnih predme¬ tov iz različnih gradiv - lesa, papirja, kartona, gline, tekstilij in ko¬ vin. Bogato ilustrirana knjiga formata 19,5 x 24,5 cm ima 352 strani in stane 9.000 SIT, naročniki revij TIM oziroma Življenje in tehnika pa jo dobijo za 20 % ceneje, torej že za 7.200 SIT. Tehniška založba Slovenije Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, tel.: 01/479 02 25, brezplačna številka: 080 IZ 90, faks: 01/479 02 30, e-pošta: tzs-lj@siol.net, spletna knjigarna: http://www.TZS.si IZDELAJMO SAMI franz Kiefiing ročaj pritrdite na pokrov laterne z dvema ušescema, ki ju približno 15 mm od zuna¬ njega roba s kombiniranimi kleščami za¬ vijte v les (slika 16). Iz enake žice je mo¬ goče narediti tudi zaščitne križe na strani¬ cah. Kdor želi, naj na spodnjo stran later¬ ne prilepi še štiri tanke koščke gume, ki bodo preprečevali praske na mizi, ki bi jih povzročile glavice ne dovolj globoko privitih vijakov (slika 17). Da bi se med prenašanjem laterne izognili razlivanju voska po njeni notra¬ njosti, lahko na dno namesto lesenega kolobarja s silikonski kitom prilepite primerno veliko glinasto posodico (sli¬ ka 18) ali plitev krožniček, ki ga prav tako lahko naredite iz bakrene ploče¬ vine. Električna krožna žaga Black & Decker KS 55 Krožna žaga spada med tista orodja, ki naj bi jih imel v svoji delavnici vsakdo, ki se vsaj malo ukvarja z obdelavo lesa. Black & Deckerjev model z oznako KS 55, ki stane 27. 600 tolarjev (brez DDV), je za¬ snovan tako, da ga lahko varno in učin¬ kovito uporablja tudi začetnik, zato je zelo primeren za delo v šolskih delavni¬ cah. Z njim je mogoče vzdolžno in prečno žagati vse vrste masivnega lesa, iveme in panelne plošče, deske, letve itd. Odlikuje ga možnost nastavitve kota ža¬ ganja do 45° in globine žaganja od 0 do 55 mm. Za točno nastavitev skrbita pre¬ gledni skali ob vijakih. Premer žaginega lista je 170 mm. Dodatni ročaj na sprednji strani ohišja in razpomi klin precej pripo¬ moreta k natančnejšemu vodenju orodja po obdelovancu, istemu namenu pa služi tudi vzporedno vodilo. Varovalno stikalo ob gumbu za vklop in premični ščitnik ža¬ ginega lista z vzmetjo za vračanje v prvot¬ ni položaj preprečujeta morebitne poškod¬ be uporabnika. Odprtina za odstranjevanje lesnega prahu je na zadnji zgornji strani ohišja in je usmerjena nekoliko nazaj. Orodje, ki tehta 5,4 kg, poganja 1200-vatni elektromotor s 5.000 vrt./min. Dolžina pri¬ ključnega kabla znaša 3 m, kar je celo za razžagovanje večjih ivernih plošč povsem dovolj, sicer pa si je tako ali tako vedno mo¬ goče pomagati z električnim podaljškom. Za krožno žago KS 55 je na razpolago več listov, ki so namenjeni žaganju različnih gradiv. Razlikujejo se po materialu, s kate¬ rim so prevlečeni zobje (kromirani oz. iz E E cn <§> E E CŽ c ° >w .5 •: • : o m /n-. OD • £ 9- •S 00 ■M t- TY//~h l Električno orodje za industrijo in obrt BROTOZiP m. MIHCMff www.g-mm.si Ime in priimek: Naslov:_ Poštna št. in kraj: 32 september 2003 mKE 1 MODELARSTVO Izdelava laterne je s tem končana (sli¬ ka 19). Prižgati je treba le še svečko ... karbidne trdine), ter po številu zob (12, 40 ali 100). Pomembna lastnost izdelkov blagovne znamke Piranha je poleg visoke kakovosti tudi njihovo označevanje na embalaži. Iz številskih oznak in ikon na¬ mreč zlahka razberemo, čemu je izdelek namenjen. Tako npr. z ovitka na spodnji sliki takoj razberemo, da gre za list za Piranha M. »o SCSI'AM 0140mm • 12.7mm *,32 krožno žago, ki je namenjen za prečno in vzdolžno žaganje trdega in mehkega lesa ter ivernih plošč, da je njegov premer 140 mm, odprtina za nasaditev pa je velika 12,7 mm. List ima 32 zob, katerih konice iz volframovega karbida so izmenično nagnjene levo in desno. L Kako narediti šarnirje za letalske modele ROMAN KRAMBERGER Ko gradimo kako večjo letalsko ma¬ keto, pogosto naletimo na težavo, ko v trgovinah ni mogoče kupiti dovolj veli¬ kih in kakovostnih šarnirjev, še zlasti takih ne, ki bi hkrati ustrezali po izgle- du in bili uporabni za letečo maketo. Zato bomo opisali način, kako lahko sami izdelamo kvalitetne in zanesljive šarnirje za večje modele. Takšnim šarnirjem je treba že pred izdelavo prilagoditi gradnjo krmil, saj se moramo odločiti, kje bo vrtišče krmi¬ la. Da se ne mučimo z izrezovanjem utora, si že prej izdelamo nosilno letvi- Risba 1. co za krmilo. Primer: če je debelina že odrezanega krmila 10 mm in bo vrtišče na sredini krmila, zlepimo nosilno letvi¬ co iz dveh letvic s prerezom 4x10 mm in ene s prerezom 3 x 3,5 mm. Tako dobimo 3 mm širok utor z globino 6,5 mm. Pri krmilih, ki se zožujejo proti koncem, mere nosilne letvice prilagodi¬ mo debelini krmila. Ko letvico prilepi¬ mo na krmilo in jo ustrezno oblikuje¬ mo, se odločimo, koliko šarnirjev bo na krmilu. Glede na njihovo število izdol¬ bemo v krmilo ustrezno število utorov polkrožne oblike širine 6 mm in za 3 mm globlje, kot sega vzdolžni utor (risba 1). Šarnirje izdelamo iz laminata ELOV, vitroplasta ali podobnega materiala. V našem primeru naj bodo sestavni deli šarnirja veliki približno 10 x 20 mm. Na eni strani jih polkrožno obrusimo ter na sredini izvrtamo luknjo 0 2 mm (ris¬ ba 2 ). Za vsak šarnir potrebujemo tri Risba 3- takšne dele. Poleg teh potrebujemo še po dve plastični cevki z notranjim pre¬ merom 2 mm in dolžine približno 20- 30 mm ter jekleno žico debeline 2 mm enake dolžine, kot je krmilo (slika). Na krmilu na vsaki strani utora naredimo zareze velikosti 2x10 mm, globoke približno 18 mm, v katere vlepimo po¬ lovice sestavljenih šarnirjev (risba 3). Z lepilom namažemo samo tista dela posameznega šarnirja, ki segata v krmi¬ lo in cevke. Preostanek utora lahko za¬ polnimo z balzovo letvico prereza 2x3 mm in rob obrusimo. Ležišče krmila na krilu oziroma sta¬ bilizatorju polkrožno izdolbemo ter na ustreznem mestu naredimo še tretje za¬ reze enake velikosti, kot so na krmilu (2 x 10 mm). Vanje vlepimo proste po¬ lovice šarnirjev. Tako dobimo gibljivi spoj brez špranje in možnost snemanja krmila, kar pride prav pri barvanju in kasnejših popravilih. TIKI! 1 september 2003 33 IZDELEK ZA DOM Enostavna vijačna spona ROBERT JAMNIK Pri izdelavi bomo potrebovali vrtal¬ nik, žago za kovine, pilo in nekaj svedrov. Na aluminijasti cevi s kvadratnim pre¬ sekom zarišemo dva enako dolga kosa in ju odžagamo. Spona na sliki je dolga 200 mm. Za tako dolžino sem se odločil, ker mi je ustrezala pri gradnji modela. Se¬ veda si lahko naredimo tudi krajše spone. Uvod Potem ko se mi je že najmanj desetič v rokah razletelo vse, kar sem poskušal zle¬ piti in sestaviti na modelu, sem spoznal, da nujno potrebujem še nekaj spon. No¬ vih nisem hotel kupovati, saj niso prav poceni, pa še oblike in velikosti, kakršno sem potreboval, ni lahko dobiti. Po krat¬ kem premisleku sem ugotovil, da si us¬ trezno spono lahko naredim sam, pod po¬ gojem, seveda, da je dovolj preprosta, da za izdelavo ne bom porabil preveč časa. Izbira materiala Material je moral biti pri roki. Pobr¬ skal sem po delavnici in hitro našel vse potrebno. Najbrž se ne bi zmotil, če bi tr¬ dil, da boste večino potrebnega material tudi sami našli v svoji delavnici. Potrebu¬ jemo namreč aluminijasto cev kvadratne¬ ga preseka 20x20 mm, navojno palico premera 10 mm, dve matici M 10 in koš¬ ček 4 mm debele varilne žice. Ponavadi vse to najdemo v vsaki malo bolje založe¬ ni modelarski delavnici. Konstrukcija Taka izvedba vijačne spone je bila med strojniki vselej priljubljena. Kot bomo videli, jo lahko naredimo v vseh velikostih in oblikah, ki si jih zaželimo. Sestavni deli vijačne spone Tudi izbira mate¬ riala ni predpisa¬ na. Sam sem pač uporabil takega, ki sem ga imel pri roki. Izdelek je do¬ volj preprost, da načrt za izdelavo ni potreben, poleg tega lahko izvedbo prilagodimo svo¬ jim potrebam. Pri opisu izdelave bom opozoril, na kaj moramo biti posebej pozorni. V pomoč bodo tudi slike izdelka. Izdelava Pred začetkom izdelave, predla¬ gam, da si vseeno narišemo skico izdelka. Na njej navedemo glavne mere ter označimo podrobnosti in mesta, kjer moramo biti še posebej pozor¬ ni in natančni. Ročici na enem koncu sploščimo z nekaj udarci kladiva, na drugem pa potem, ko vi¬ jačno spono sestavimo in paličici vstavimo v vijaka. Marsikdo verjetno ne ve, kaj je navojna palica. To je preprosta kovinska palica dol¬ žine en meter, na kateri je po vsej dolžini navaljan/vrezan navoj. Dobimo jo v vseh Desna čeljust je dvakrat prevrtana skozi obe steni cevi, leva pa ima zadnjo luknjo narejeno samo skozi prvo steno cevi. Matici M 10 vstavimo v čeljust, ki ima luknji prevrtani skozi obe steni. 34 september 2003 1 IZDELEK ZA DOM železninah, uporablja pa se za izdelavo vi¬ jakov poljubnih dolžin. Palico enostavno odrežemo na dolžino, ki jo potrebujemo, dodamo nekaj matic in že imamo vijak, ka¬ kršnega potrebujemo tisti hip. Za našo vi¬ jačno spono potrebujemo dva kosa navoj- ne palice dolžine 150 mm z navojem MIO. Ko navojno palico vpenjamo v primež, je smiselno nanjo priviti dve matici in jo šele potem vpeti v primež, saj tako ne bomo poškodovali navojev. Da bomo vse skupaj lahko privijali in odvijali, si iz varilne žice naredimo še dve paličici, ki ju bomo ka¬ sneje pritrdili na vijaka spone. Izvrtamo še luknje in spona je goto¬ va. Pri vrtanju je pomembno, da natanč¬ no označimo in zatočkamo mesta, kjer bomo vrtali. V aluminijaste čeljusti vrta¬ mo najprej s svedrom manjšega premera (5 mm), šele potem luknje povečamo s svedrom premera 10 mm, sicer nam lah¬ ko sveder zanese in nesreča je tu. Tudi v vijak čisto na koncu izvrtamo luknjo pre¬ mera 4,5 mm, skozi katero vstavimo pali¬ čico, ki nam bo pri privijanju služila kot ročica. Paličica dolžine 50 mm je iz 4 mm Vijačna spona je dovolj močna tudi za bolj zahtevna dela. -IlUfflJ debele varilne žice. Ko jo potisnemo sko¬ zi izvrtino v vijaku, jo na koncih splošči¬ mo s kladivom, da kasneje ne bo padala ven. Izvrtini naredimo na obeh delih naenkrat, saj bomo tako najlaže dosegli zahtevano točnost. Še opozorilo! Luknje na eni od čeljusti spone ne smemo izvrta¬ ti skozi obe steni, ampak samo skozi prvo steno kvadratne cevi, sicer spona ne bo delovala. Pri vrtanju bodimo previdni - uporabimo zaščitna očala in rokavice! Nasvet za uporabo vijačne spone Ko uporabljamo vijačno spono, se lah¬ ko včasih zapletemo pri odvijanju in pri¬ vijanju vijakov, zato še nasvet, kako jo uporabiti, da ne bomo imeli težav. Za¬ pomnimo si: spono vedno držimo tako, da z desno roko primemo vijak, ki je naj¬ bolj oddaljen od konca čeljusti. Če jo ho¬ čemo zategniti, jo enostavno vrtimo okoli vijaka, ki ga držimo v. levi roki, in sicer v smeri vrtenja urinega kazalca. Če jo hoče¬ mo popustiti, vrtimo v nasprotni smeri od urinega kazalca - v levo torej vijak od¬ vijamo, v desno pa ga pritegujemo. Prozorno, hitro vezoče nitrocelulozno lepilo za lepljenje manjših delov v modelarstvu, pri ustva¬ rjalnem lepljenju in domačih popravilih. Prozorna in izjemno trda plast lepila deluje kot ojačitveni in zaščitni premaz. Primerno za lepljenje lesa, balse, kovin in številnih umetnih snovi v modelarstvu. Ni primerno za lepljenje Styropora®. www.unihem.si I I Brušenje lesenih paličic na manjši premer ZVONE IVANČIČ Pri izdelavi modelov oziroma maket večkrat potrebujemo drobne okrogle paličice večjih dolžin. Zobotrebci so običajno prekratki, špile za klobase pa predebele. V večjih specializiranih trgovinah z lesnimi izdelki se dobijo meter dolge letvice premera 3 mm, ki jih je mogoče obdelati tudi na manjši premer. Po večkratnih poskusih mi je uspelo izdelati preprosto pri¬ pravo za tanjšanje razmeroma dolgih palic na premer tja do ene¬ ga milimetra. Kot je iz risbe razvidno, je priprava preprosta. Izdelana je iz enega kosa lesa ah aluminija z večjo vstopno in manjšo izstopno izvrtino. Ob koncu večje izvrtine je prečno privit navojni sveder, čigar konica predstruži obdelovanec. Ostruženi del pride pod vo¬ doravni, po višini nastavljiv, ploskovni brus, ki obdelovanec obrusi na želeni premer. Obdelovanec poganja električni ročni vrtalnik, ploskovni brus pa stabilni vrtalni stroj. Obdelovanec naj prihaja pod ploskovni brus tangencialno, tako da brus vleče obdelovanec skozi vodilne izvrtine. Premer manjšamo postopoma, z nastavljanjem višine brusa. S previdnim podajanjem je mogoče izdelati paličice premera okoli enega mili¬ metra do dolžine skoraj enega metra. Seveda moramo zaradi op¬ letanja obrušeni del podpirati ah voditi. Opisano metodo sem s pridom uporabil pri izdelavi oziro¬ ma ponazoritvi več tisoč »kovic« na lesenih modelih parnih lo¬ komotiv. TEE.! 1 september 2003 35 ZA SPRETNE ROKE Lončki za pisala Spoj koncev plašča dobro zgladite z vodo, saj lahko v nasprotnem primeru poči, ko se masa posuši. Ko je modelirna masa razvaljana, na¬ njo položite konzervo in jo tesno ovije¬ te. Maso previdno pritiskajte na konzer- Z odprto dla¬ njo jo potlačite na ravni, gladki povr¬ šini. Hrbtna stran plastičnega jedil¬ nega podstavka je kot nalašč za to opravilo. vo in z glajenjem iztisnite zrak, ki osta¬ ne pod njo. Na mestu, kjer se konca mase pre- krijeta, skozi obe plasti z ostrim nožem zarežite ravno črto. Nož bo bolje rezal, če ga boste pred tem pomočili v vodo. Maso razvaljajte z valjarjem ali okro¬ glo palico. Med valjanjem maso obračaj¬ te, saj se sicer preveč prilepi na podla¬ go. Valjajte v vse smeri toliko časa, da plast postane dovolj velika, da lahko z njo ovijete konzervo. To tudi večkrat preizkusite. Pri tem naj masa ne bo pre¬ tanka, debela naj bo 2-3 mm. Oba kosa odrezane mase, tako zgor¬ njega kot spodnjega, odstranite in kon¬ ca plašča spojite. DARJA ZOREC Poletje se počasi poslavlja in tudi počitnic je že konec. Brezskrbne dni so zapolnili šolske obveznosti, interesne dejavnosti in krožki. Napolnile so se šolske torbe in mize so polne učbeni¬ kov, delovnih zvezkov, barvic, nalivni¬ kov, svinčnikov ... Prav za ureditev vseh teh pisal, ki se kar naprej kotalijo z mize, smo pripravili preprost izdelek. Predlagamo, da si iz manjših praznih konzerv naredite prikupne lončke za pisala. Najprimernejše so manjše konzerve, ki se odpirajo na poteg. Pri odpiranju z nožkom nastane namreč oster, nazob¬ čan rob, ki je nevaren in ga je razmero¬ ma težko zgladiti. Če pa jih vseeno upo¬ rabite, prej s topim delom jedilnega no¬ ža ali kakšnim drugim kovinskim pred¬ metom poravnajte zobce in rob dobro zgladite. Konzerve pred delom dobro pomijte in odlepite papirnati ovoj. Za izdelavo lončkov potrebujete še modelirno maso DAS, okroglo palico ali valjar, ki ga v kuhinji ne potrebujete več, in modelarski nož. Modelirno maso DAS z obema roka¬ ma oblikujte v kroglo. Maso dobro pre¬ gnetite, tako da izginejo vse gubice in razpoke. 36 september 2003 TTK.1 1 ZA SPRETNE ROKE Nazadnje odrežite še odvečno maso na zgornjem in' spodnjem delu lončka. Pri tem gladki rob konzerve izkoristite za vodilo nožka. Plašč iz modelirne mase tudi na spodnjem in zgornjem robu zgladite z vodo. Nato roke dobro navlažite in po¬ gladite cel lonček. Pri glajenju pritiskaj¬ te z občutkom in poskušajte iztisniti prav vse zračne mehurčke. Najprijetnejši del ustvarjanja vas ča¬ ka na koncu. Ovitek reliefno okrasite z različnimi tehnikami. Lahko ga z različ¬ nimi predmeti (pokrovčki, paličice ...) potiskate ali s pomočjo modelčkov izre¬ žete razne figure, ki jih z nekaj vode prilepite na lonček. Oblikujete lahko tudj kroglice in kačice ter jih z vodo prilepite na maso. Površino je mogoče tudi pisano poslikati ali kako drugače popestriti. Škatla s školjkami ALENKA PAVKO-ČUDEN Upam, da ste preživeli lepe počitni¬ ce in da ste se naužili morskih radosti. Mogoče ste domov prinesli kaj školjk, pa ne veste, kam bi z njimi. Na hitro si okrasite kartonsko šatuljo in jih spravi¬ te vanjo! Potrebujete kartonsko škatlo (lahko ima ugreznjen pokrov), granitno bar¬ vo ali peščeno barvo v pršilki, lepilo ter školjke (slika 1). Če nimate svojih školjk, pa bi si kljub temu radi izdelali »morsko« škatlo, si lepe, pološčene školjke lahko kupite v hobijski trgovini. Slika 1. Potrebščine za škatlo s školjkami Ugreznjeni del pokrova ali pa kar celo škatlo prebarvajte z granitno bar¬ vo, da bo nastal vtis peščene plaže (sli¬ ka 2). Slika 2. Barvanje škatle z granitno barvo Ko se barva posuši, izberite školjke primernih velikosti in jih razporedite po pokrovu, da se bodo dotikale. Vsako po robu namažite z lepilom in pritrdite na pokrov (slika 3). Slika 3■ Lepljenje školjk na pokrov V škatlo spravite počitniške zaklade in spominke (slika 4), razglednice, po¬ letni nakit, jo podarite prijatelju ali pri¬ jateljici ... Slika 4. Škatla z ugreznjenim pokrovom, okrašena s školjkami Na pokrov škatle lahko prilepite raz¬ lične školjke ali pa celo škatlo oblepite s sijajnim papirjem v barvi morja in po po¬ krovu razporedite morski okras (slika 5). Slika 5. Pisana morska škatla TIS.!! 1 september 2003 37 ZA SPRETNE ROKE Nakit iz mase fimo ALENKA PAVKO - ČUDEN O izdelkih iz mase fimo smo v reviji TIM že pisali. Maso fimo za gnetenje in oblikovanje ter njeno mehkejšo in še bolj gnetljivo različico fimo soft lahko kupite v hobijskih trgovinah, pa tudi v kakšni pa¬ pirnici jo je mogoče najti. Na izbiro je množica barvnih tonov, pa tudi masa z dodanimi bleščicami in granitna masa. Iz¬ delke oblikujete podobno kot plastelin, utrdite pa jih s polurnim segrevanjem v pečici. V hobijskih trgovinah lahko najde¬ te tudi komplete mase fimo z vsemi pri¬ pomočki za izdelavo določenih izdelkov: npr. figuric, obeskov za ključe, nakita, ipd. Spomin na počitnice vam bo morda osvežil pisan nakit z morskimi motivi. V kompletu proizvajalca Eberhard Faber, ki izdeluje maso fimo, poleg te najdete ka¬ lup, orodje za oblikovanje mase, dodatke za okraševanje nakita (npr. migajoče oči) ter kovinske sponke za pritrditev nakita (slika 1). Slika 1. Potrebščine za izdelavo keramičnih okvirjev Kalup lahko napolnite z enobarvno maso fimo, lahko pa zgnetete skupaj več barv in dobite prelivajoč se pisan učinek. Dobro pregneteno in zmehčano maso vti¬ snite v kalup, da so vse vdolbine tesno za¬ polnjene (slika 2). Slika 2. Dobro pregneteno maso natlačite v kalup. Odvečno maso odstranite. S prsti, no¬ žem ali priloženim orodjem pogladite po¬ vršino mase v kalupu (slika 3). Slika 3. Odvečno maso odstranite s prilože¬ nim orodjem ali nožem. Oblikovano figuro iztisnite iz kalupa in pri tem pazite, da se čim manj deformi¬ ra (slika 4). Slika 4. Iztiskanje oblikovane mase iz kalupa Izdelek na ravni površini poravnajte ter z nožem ali orodjem dokončno obli¬ kujte njegov rob in popravite morebitne napake na površini (slika 5). Slika 5. Oblikovanje roba in popravljanje površine V hrbtno stran izdelka vtisnite kovin¬ sko zaponko, zanko za obešanje ipd., da jo boste lahko potem, ko se bo masa strdila, lažje prilepili. Če ste se lotili izdelave la¬ sne zaponke, ki ima upognjeno kovinsko nosilno površino, ob njej upognite okra¬ sek iz mase fimo, preden ga začnete sušiti v pečici (slika 6). Slika 6. Upogibanje okraska fimo pred suše¬ njem, da se bo natančno prilegal upognjeni ploskvi lasne zaponke Izdelke iz mase fimo položite na ko¬ vinsko folijo in jih 30 minut segrevajte v kuhinjski pečici pri 130 °C. Utrjenim in ohlajenim okraskom v obliki živali dodaj¬ te oči. Uporabite steklene koralde pri¬ mernih barv ali migajoče plastične oči, ki so priložene kompletu (slika 7). Te lahko tudi posamično kupite v hobijski trgo¬ vini. Slika 7. Ribam in rakom prilepite steklene ali migajoče oči. Na hrbtno stran priponk prilepite za¬ penjalo (slika 8). Slika 8. Lepljenje zapenjala Z novim nakitom si spnite lase ali pa ga pripnite na oblačilo, šolsko torbo, če¬ pico ... (sliki 9 in 10). 38 september 2003 TEE.E 1 Slika 9. Modro-rjav rak z migajočimi očmi se lepo poda k suknjiču iz džinsa. Slika 10. Ribica s steklenim očesom popestri čepico. Maso fimo lahko seveda oblikujete tudi s prsti, brez kalupa. Če se vam zdi običajna pretrda, si nabavite beli dodatek za mehča¬ nje oz. lažje gnetenje mix quick. Potrebuje¬ te tudi orodje za oblikovanje ter nekaj zo¬ botrebcev za izdelavo korald (slika 11). Slika 11. Potrebščine za izdelavo nakita iz mase fimo Nakit iz mase za gnetenje dobi razko¬ šen pridih, če je dodatno pozlačen s iz¬ jemno tanko kovinsko folijo iz zlitine ba¬ kra in cinka v obliki lističev (slika 12). Slika 12. Folija za pozlatitev s pripomočki ZA SPRETNE ROKE Tehniko metaliziranja različnih materia¬ lov bomo podrobneje opisali v eni na¬ slednjih številk revije TIM, za pokušino pa vam ta način okraševanja tokrat pred¬ stavljamo le na hitro; mogoče vam bo všeč. Kovinski lističi proizvajalca Eberhard Faber so na izbiro v zlati barvi in petih različnih barvnih vzorcih. Pakiranje vse¬ buje šest lističev velikosti 140 x 140 mm, kar zadostuje za metaliziranje površine do 0,12 m 2 . Iz mase fimo oblikujte koralde različ¬ nih velikosti in oblik. Pregneteno in zmehčano maso posvaljkajte v kroglico, prebodite z zobotrebcem in naprej obli¬ kujte s prsti. Ploščat nakit, npr. broške, oblikujte s pomočjo kalupa (slika 13). Razne kalupe lahko kupite v hobijskih tr¬ govinah, uporabite pa lahko tudi plastiko, v katero so vstavljene čokoladice v ad¬ ventnih in velikonočnih koledarjih - bon- bonjerah. Slika 13- Oblikovanje korald in brošk iz mase fimo Izdelke utrdite s polurnim sušenjem v pečici pri 130 °C. Pred metaliziranjem jih tanko in enakomerno premažite s temelj¬ nim lakom/lepilom, ki naj se suši 15 mi¬ nut (slika 14). Slika 14. Nanašanje temeljnega laka/lepila na izdelek iz mase fimo Nato na površino naključno položite koščke kovinskih lističev. Zgladite in utr¬ dite jih z mehkim čopičem (slika 15). Slika 15. Glajenje koščkov kovinskih listi¬ čev Površina naj se dobro posuši; izdelek pustite na zraku najmanj tri ure, pripo¬ ročljivo pa je celodnevno sušenje. Kovin¬ ski okras dokončno utrdite z zaščitnim la¬ kom shellac. Koralde nanizajte na povoščeno ali usnjeno vrvico in pritrdite zapiralo, lahko pa uporabite kar barvno okroglo elasti¬ ko, ki jo zavozlate na primerni dolžini; v tem primeru ne potrebujete zapirala (slika 16). Slika 16. Zapestica iz mase fimo, okrašena z metaliziranjem Metalizirate lahko tudi broške, izdela¬ ne s pomočjo kalupa (slika 17). Slika 17. Metalizirane broške Z metaliziranjem je mogoče enakomer¬ no pozlatiti vso površino raznih predme¬ tov, npr. reliefnih okvirjev za slike, kipcev, ipd. Za takšno delo je potrebnih kar nekaj izkušenj z uporabo kovinskih lističev, saj so izjemno krhki, se hitro pretrgajo, zdro¬ bijo in nagubajo. Okraševanje nakita, kot smo ga predstavili tokrat, pa je enostavno. Nič hudega ni, če se košček folije strga ali zguba. Nakit bo tako še bolj zanimiv. TISI ' 1 september 2003 39 Barvilo, ki MIHA ZOREC Katere pigmente vsebujejo v vodi top¬ na barvila lahko ugotovimo na zelo pre¬ prost način. Za to potrebujemo: - bel pivnik, - posodo z vodo, - nekaj barvnih flomastrov, barvna čr¬ nila ... - lesene paličice ali slamice, - lepilni trak, - spenjalnik za papir, - proti vodi odporni (alkoholni) flo¬ master. 1. Pivnik razrežemo na 3 cm široke in okoli 25 cm dolge trakove. PRVI KORAKI V NARAVOSLOVJE Kaj se je zgodilo? Kot že sama beseda pove, je pivnik papir, ki zelo rad vpija vodo. Ko trako¬ ve namočimo, začne papir sesati vodo. Ko ta na svoji poti naleti na barvilo, ga raztopi in potegne s seboj navzgor. Pri tem se pokaže, ali je v barvilu le en pig¬ ment ali pa je to sestavljeno iz več pig¬ mentov. Posamezni pigmenti namreč »plezajo« različno hitro. Zaradi tega se na papirnatih trakovih kmalu pokažejo sledi različnih barv. Če barvilo vsebuje le en pigment, je sled enobarvna. Takšne¬ mu raziskovanju barvil - delitvi na os¬ novne barve - strokovno pravimo kro¬ matografija. 2. Tri cm od konca trakov z alkohol¬ nim flomastrom potegnemo črtice in na to mesto nanesemo barvilo, ki ga želimo preizkusiti - z navadnimi, v vodi topnimi flomastri narišemo kroge premera okoli en centimeter. Druge konce trakov pre¬ pognemo in spnemo s spenjalnikom. 3. Nosilni okvir lahko naredimo kar iz tankih lesenih paličic (npr. kuhinjske pa¬ ličice za pripravo nabodal) ali iz slamic za sok. Držali za vodoravno palico ukrivimo iz žičnih sponk za papir. Pokončni palici s širokim lepilnim trakom prilepimo na po¬ sodico. 4. Trakove nataknemo na palico in vse skupaj obesimo nad posodo. Nato začne¬ mo v posodo počasi nalivati vodo. Na¬ livati prenehamo, ko je gladina vode mili¬ meter ali dva pod nanesenim barvilom. 5. Že po nekaj sekundah lahko opazi¬ mo, da barvilo »pleza« navzgor po traku. Kmalu postane dogajanje še bolj zanimi¬ vo. Skoraj vsako barvilo se skrivnostno začne deliti na različne barve. 6. Ko najhitrejše barvilo »pripleza« skoraj do vrha, trakove snamemo in poča¬ kamo, da se posušijo. Zdaj lahko podrob¬ neje raziščemo rezultat poizkusa. UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefo- tokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 20. septembra 2003 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri. To so: Martin Petek, Trnovska 2, 1000 Ljubljana, Miro Rožman, Lojjarovci 35a, 9242 Križevci pri Ljutomeru in Darej Somen, Grintovec 3a, 6274 Šmarje pri Kopru. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 40 september 2003 TIKE 1 ICT3VU 1- Po načrtu v Timu sta oče Branko in sin Matija Čeligoj iz Ilirske Bistrice izdelala RV-model katamarana Aquabus, ki ju je razveseljeval med letoš¬ njim počitnikovanjem. 2. Jaka Pribošek, član DM Ljubljane, se aktivno ukvarja z ladijskim in avto modelarstvom in tekmuje v različnih kategorijah, tudi z RV-modeli na električni pogon. Obdobje nastopov v kategorijah MČ-1, -2 in -3 je v lan¬ ski sezoni zaključil z dvema prvima in enim drugim mestom ter obranil naslov državnega prvaka v MC-2. Tekmoval je s čolnom lastne konstrukci¬ je (manjši rdeči), ki je v celoti izdelan iz stirodura in prekrit s folijo oraco- ver. Vgrajen ima motor speed 400, 6 V, ki se napaja iz 7 celic Ni-Cd ka¬ pacitete 700 mAh. Poganja ga ročno obdelan plastični propeler premera 26 mm. 3. Mojstrsko izdelan Italerijev sovjetski jurišnik iljušin 11-2 »šturmovik« v barvah vojaškega letalstva jugoslovanske armade s konca štiridesetih let prejšnjega stoletja je delo Toneta Furlana iz Novega mesta. 4. LMG (Limited Models Group) je pripravil dva nova modela ploščnih vagonov serije Sgns v merilu 1 : 87 (HO) z oznakami SŽ. Modela se med se¬ boj razlikujeta po številkah, tovoru in tem, da je eden od njiju postaran. Slovenske železnice imajo v svojem voznem parku 30 ploščnih štiriosnih vagonov serije Sgns za prevoz kontejnerjev. 5- Igor Triplat je avtor makete prototipnega vozila, ki ga konstruirajo štu¬ dentje na ljubljanski Fakulteti za strojništvo. Maketa v merilu 1 : 5 je dolga 820 mm, široka 320 mm in tehta 21 kg. No¬ silno ogrodje škatlaste konstrukcije je iz vezane plošče. Na njem so vpetja za kolesa, okvir vetrobrana, varnostni lok, ogledala in vse drugo, kar spa¬ da k vozilu. Celotno zunanjost je ročno oblikoval iz rjavega modelarskega plastelina in obliko sproti preverjal s šablonami, ki jih je narisal iz raču¬ nalniškega modela vozila. Površina je obdelana s kitom za brizganje in prelakirana z avtolakom. Platišča koles so izrezljana iz vezane plošče, Pnevmatike pa izstružene iz polnega lesa. Oblazinjenje je iz stirodura, ob¬ lečenega v tkanino, ostali deli v notranjosti pa so iz mehke balze. Spred¬ nje in zadnje luči so izstružene iz lipovine, varnostni lok je ukrivljen iz polnega jeklenega profila, okvir prednjega stekla pa je iz sambe. Foto: B. Čeligoj, A. Kogovšek, I. Kuralt, M. Pribošek in I. Triplat Gora, kako si velika, nenavadna in barvita! Med cvetjem in travo steza se vije v daljavo r i >- V. m z vi se m skale oblake se oko yv._ l- V hribih in gorah f h m Ttehruška založba Slovenije 4 /. < 4 - A Tehniška založba Slovenije, d. d. 1001 Ljubljana, Lepi pot 6 WWW.tzs.si 182 strani 17 x 22 cm Cena: 4.500 SIT 24 • TIHI 1 • september 2003 TE!! 1 • september 2003 • 17 17254 I4036- -20I0- Bojna glava Odsek l - vratca na glavi za hiter dostop Tlačni dovod do rezervoarja vza alkohol (B-stoff) -I4I0- -6215- Prostor z napravami za upravljanje Odsek z rezervoarji za gorivo Lesena okvirja na vratcih odseka II in odseka IV služita kot anteni za dopplerjev radijski sistem za merjenje hitrosti. Odsek IV - vratca na glavi Oznake za pogonska sredstva: A-stoff = tekoči kisik B-stoff = etilni alkohol in voda P-stoff = stisnjen zrak T-stoff = vodikov peroksid Z-stoff = kalijev (ali kalcijev) permanganat Okrov iz 1-mm jeklene pločevine na zadnjem delu ogrodja odseka z rezervoarji Okrov iz jeklene pločevine, točkovno varjene na notranjo strukjt|i Jeklen trak za pokritje spoja jeklenega plašča >-- 0 1651 — Udarni vžigalnik v Ohišje bojne glave iz 6-mm jekla A Odsek II - vratca na glavi Vzmetni pokrov osrednjega priključka Okrov iz 1-mm pločevine Bumper B-7 Bumper B-8 Okrov iz 2-mm jeklene pločevine na sprednjem delu ogrodja odseka z rezervoarji -' Odprtini za izenačevanje pritiska 950 Pokrov - polnjenje rezervoarjev za A-stoff in T-stoff Pokrov - uravnavanje pritiska P-stoff Pokrov - polnjenje rezervorja za Z-stoff Pokrov - vzdrževanje pritiska v rezervoarju za Z-stoff Pokrov - tlačno stikalo in odvodni ventil za T-stoff Pokrov - odvodni ventil za Z-stoff _2 _£ Paličasta antena r 200 Vratca za dostop do krmilnega servomehanizma Ogljikovo plinsko krmilo 3564 Z bakrom prekrit izhodni rob iz vezane plošče - antena za radijski sprejemnik Stabilizator II Aerodinamično krmilo 5162 Stabilizator II Pokrov osrednjega priključka Odsek II - vratca na glavi 4122 1318 BARVNA SHEMA Bela Črna Srebrna 2010 Detajl - antena na stabilizatorju IV Projekt Bumper Bumper WAC Merilo 1 : 35 Udarni vžigalnik Tlačni dovod do rezervoarja za alkohol (B-stoff) — Odsek III - vratca na glavi — 5300- Krivulja glave Srebrna konica Pogledi na 90° Srebrn trak Pokrov vmesnega razdelilnika — Bumper B-5 Stabilizator III Stabilizator III Paličaste antene so bile nameščene na vseh stabilizatorjih operativnih raket. Anteni za radijsko vodenje sta bili nameščeni samo na stabilizatorjih II in IV. Stabilizator I Odsek I - vratca na glavi Odsek IV - vratca na glavi Jeklen trak za pokritje spoja jeklenega plašča trupa Pogled z vrha Stabilizator IV Pokrov in izvlečni odvod za A-stoff Stabilizator IV Stabilizator II Izpuh pare iz turbine Pomožna stranska pogleda Merilo 1 :60 I000 _ I _ 2000 3000 mm _ I l Plinska krmila niso prikazana. Stabilizator I 0 900 0 1400 Stabilizator I Stabilizator I Stabilizator I Štartno stikalo 0 1160 Izpuh pare iz turbine Stabilizator I tg O *3 n n O O UV Paličaste antene niso prikazane. Pokrov pogona aerodinamičnega krmila TEKI 1 • september 2003 • 19 Ti O O IN h V £> S o e , Ji 2,60 0,76 _ 0,40 _ 0,20_ 0 - - 0.20 - - 0,40 _ - 0,50 _ 2,60 0,40 - 0,20- 0 - - 0,20 - - 0,40 - 0,50 2,60 0,40 - 0,20 - - 0,20 - - 0,40 -- - 0.50 - 5^ K4 H ra ra 18 • TIKI 1 • september 2003 TIKE 1 • september 2003 • 23