MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In oprava! Maribor, Ooaposlca ul. 111 Telefon uredništva 2440, uprave 246S izhaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob I#. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eenlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra” v Ljubljani / Peitni čekovni račun St. 11.400
99
JUTRA
99
Proslava fašistične desetletnice na Primorskem
TEROR IN IZZIVANJE FAŠISTIČNIH FUNKCIONARJEV.
Proslava desetletnice fašistične revolucije v Italiji se slavi že več tednov, glavna proslava pa bo ob koncu meseca in sodelovati bo moralo vse prebivalstvo, seveda tudi nemško na Južnem Tirolskem ter slovensko in hrvaško na Primorskem. Napoveduje se, da bo ob tej priliki tudi Mussolini sam obiskal Trst in spregovoril tržaškim m ostalim tamkajšnjim fašistom. Ta vest uradno še ni potrjena, vendar je gotovo, da bodo te dni preplavili vso Primorsko razni fašistični veljaki, da pojasnijo ljudstvu »vse blagodati, ki iim jih je prinesel zmagoviti pohod na Rim v oktobru leta 1922«. Da bo ta proslava zares «velika«, skrbi že več dni ogromen aparat stranke in države. Polne roke dela imajo vsi fašistični tajniki, vsi Dodeštati in po vaseh tudi učitelji in — ^arabinierji.
Vse primorske fašistične organizacije, ta te so bile pod grožnjo najstrašnejšega tarorja ustanovljene v vsaki občini, so brejele iz Rima posebna navodila, kako morajo organizirati jubilejne proslave. Posebno pa jim je bilo naročeno, da morajo k sodelovanju pritegniti vse prebivalstvo, ki naj tako manifestira, da v Italiji ni več narodnih manjšin In da Je vse ljudstvo Italije brez izjeme v taboru fašizma. Obenem s tem je pa dospelo tudi tajno naročilo, naj se že nekaj dni pred Prosiavoxspravijo na varno vsi oni, ki So znani kot protifašisti, da ne bi mogli zmanjšati veličastnosti proslave. Iz pripora naj se izpuste šele tedaj, ko bodo jubilejne slavnosti že zaključene. Tako se torej vršila fašistična proslava v znaku terorja in ječ. Primorsko ljudstvo bo moralo samo proslavljati svoje suženjstvo, slaviti bo moralo tiste, ki so mu vzeli vse narodne in nešteto državljanskih in Človeških pravic!
Da pa bo ljudstvo na Primorskem še Drav posebej opozorjeno na dolžnost slabitve desetletnice fašističnega režima, 1e ta dni priletelo iz stare Italije več sto seroplanov, ki so zasuli vse slovenske In krvaške vasi, zlasti pa obmejne, s tisoči ta tisoči letakov, na katerih se s poetičnimi frazami poveličuje fašistični režim in
poziva prebivalstvo, »da da duška svojemu veselju in sreči, da sme pripadati velikemu italijanskemu narodu«. Kakor pa ni v Italiji, posebno na Primorskem v zadnjem času nobene parade brez blate-n„a naše države, tako se poslužujejo fašistični funkcionarji tudi ob tej priliki vseh mogočih sredstev, da bi naslikali Jugoslavijo v najtemnejših barvah in v najobupnejšem položaju. Na ta način hočejo zbegati naše zavedno ljudstvo, ubiti mu hočejo v srcu ljubezen, vero in upanje. Z demonično zlobo trosijo laži o vstaji v Liki in na Hrvaškem, o stradanju stoti* sočev naših ljudi itd. Obenem pa napovedujejo tudi skorajšen razpad in vkorakanje italijanske vojske v Slovenijo.
Vse te in take hujskarije je pa presegel pretekli petek tajnik fašistične organizacije v Idriji, ki je na zborovanju prisilnega rudarskega sindikata dejal med drugimi tudi te-le besede: »Najkasneje do meseca Januarja bodo hrabri Italijani zasedli vso Slovenijo, prinesi! izmučenim rudarjem v trboveljskih revirjih rešitev in osvobojenje ter zedinili to deželo z materjo Italijo!« Ta blazna izjava blaznega fašističnega fanatika je presenetila celo pametne Italijane same, nam pa je pokazala dovolj jasno in razločno, kakšnih sredstev se že poslužuje fašizem, samo da bi še bolj uklonil naše že itak v tla zabito primorsko slovensko in hrvaško ljudstvo. In Če so besede, govorjene na naš račun take že pred glavno proslavo desetletnice, kakšne bodo šele na proslavi sami?
Zdi se, da so razni mednarodno-politi-čni dogodki zadnjega časa zmešali fašistom pamet in so izgubili še tisto malo orientacijo, kar so je prej imeli. Dasi se groženj idrijskega fašističnega tajnika in njegovih »hrabrih« Italijanov, ki so, kakor pravilno pravi neki zagrebški list »vsi padli že v svetovni vojni«, ne bojimo, bi bilo vendar že nujno potrebno, da bi odgovorili tako, kakor se spodobi. Posebno pa moramo odgovoriti s tem, da uredimo doma vse svoje šppre in da se strnemo v jekleno falango, ki je ne bo mogla predreti nobena sila sveta!
Silno oboroževanje Nemčijo
DVIGANJE AKCIJ VOJNE INDUSTRIJ E. — PAPENOV OBOROŽITVENI NAČRT. — VZNEMIRJENJE V FRANCIJI.
BERLIN, 19. oktobra. Nemški tisk ugotavlja z vznemirjenjem dejstvo, da se delnice nemške težke industrije, ki je urejena tudi za izdelovanje orožja in municije, v zadnjem času silni naglo dvigajo In so narasle že za 50, da, celo za 70%, Kakor se v Informiranih krogih zatrjuje, je kan-celar Papen že obrazložil industrijskim magnatom svoje oborožitvene načrte, katere namerava izvesti v najkrajšem času ne glede na to, ali bo svetovna diplomacija Nemčiji priznala pravico do oborožitve ali ne. Vse je zato prepričano, da namerava Nemčija organizirati in oborožiti mogočno vojsko po vseh najmodernejših načelih, ki bo popolnoma enaka vojskam ostalih velesil. Ta nemški sklep pospešujejo še bolj belgijske priprave na nemški meji. Belgija gradi tam velike utrdbe, oborožene s topovi, ki bi lahko obstreljevali celo nemško mesto Aachen.
Nemški tisk omenja te belgijske priprave in pravi, da so najboljši dokaz o potrebi enake oborožitve Nemčije. Nemška^ težka industrija je podvzela že vse korake, da bo lahko takoj izvršila vsa naročila vlade. Z obnovo dela v teh tovarnah se bo znižala brezposelnost nemškega delavstva vsaj za polovico, zlasti še, ker bo industrija delala silno naglo, da se čim prej doseže zaželjeni cilj.
PARIZ, 19. oktobra. Dviganje akcij nemške težke industrije je vzbudilo v tukajšnjih političnih krogih veliko vznemirjenje. Zatrjuje se, da je sedaj popolnoma jasno, da Nemčija nima nikakega interesa več na razorožltveni konferenci, ker se hoče na vsak načiu oborožiti in s tem poudariti svoje zunanjepolitične zahteve.
Pred usodnimi dogodki v Rusiji
SILEN ODPOR PROTI STALINOVEMU DESPOTSTVU. — ZDRUŽITEV DESNIČARSKE IN LEVIČAR SKE OPOZICIJE.
VARŠAVA, 19. oktobra. Iz Moskve prihajajo poročila, da v vrstah komunistične stranke vedno bolj vre in ni izključeno, da napoči že v najkrajšem času katastrofa. Stalinov akt, s katerim je izključil iz stranke 20 voditeljev, med njimi nekaj najuglednejših ustvarUelJev sovjetskega režima, je začetek resnih dogodkov v Kremlju. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo že morda v enem mesecu. Proti Stalinu sta se združili sedaj desničarska in levičarska opozicija, ki imata ogromno zaslombo med ljudstvom, ki je Stalinovega
despotizma do grla sito. Nesoglasja so nastala tudi v rdeči armadi, zlasti med vrhovnim poveljnikom Vorošilovom in načelnikom generalnega štaba Tuhačev-sklm, ki je nedavno prisostvoval vajam nemške vojske, imel več sestankov a nemškimi generali ter govoril tudi z maršalom von Hindenburgom in vojnim ministrom von Schleicherjem. Vse kaže, da bo nastal med komunisti odkrit konflikt, ki lahko povzroči temeljite spremembe v stranki in državi.
Sanacijska vlada Manfuja
^0 DEMISIJI VAJDA VOEVODE BO SESTAVIL NOVO ROMUNSKO VLADO
CARANIST DR. MANIU.
ka. V vsej upravi bo izvedena največja štednja. Ce bo Titulescu poklican na mesto zunanjega ministra, je še vprašanje, ker je dal kralj Manluju v tem pogledu popolnoma proste roke.
. BUKAREŠTA, 19. oktobra. Kralj Karol J® sprejel demisijo vlade Vajde-Voevoda ta poklical včeraj dopoldne v Slnajo predsednika parlamenta in senata, ki sta mu botem, ko sta se zadržala pri njem v daljši avdijenci, predlagala, naj poveri sestalo nove vlade predsedniku narodne kme-fke stranke Juliju Manluju. Takoj nato 'e kralj sprejel tudi Maniuja. Po končani ®vdijenci Je Manlu izjavil domačim in tu-jjhi novinarjem, da mu je kralj poveril sestavo nove vlade In da se bo o tej ml-posvetoval s predstavniki svoje stran-"e, nakar bb ob 5, uri popoldne prinesel ta-alJu odgovor. Do tedaj pa si je Izgovori proste roke. Politični krogi so prepri-*a«i, da bo Manlu tokrat prevzel Ih sestavil novo vlado, zlasti- ker Je dobil od :taHa zagotovilo; da bodoča vlada ni le Jtahofina, temveč da bo ostala tako dol-tai dokler ne bo Izvedla popolne finan-^ In upravne reforme države. Dr. Ma-. ta bo v sporazumu z Društvom narodov Uvedel finančno sanacijo države po obenem načrtu. V novi vladi bo samo 10 taiatrov brez vsakega državnega tajni-
GANDHIJA ZADELA KAP?
LONDON, 19. oktobra. Tukaj se trdo-
vratno vzdržujejo vesti, da je Gandhija
v zaporu zadela kap. Zaradi tega jetrii-ška uprava ne pušča nikogar k njemu. Delavska stranka namerava v spodnji zbornici staviti zadevno vprašanje državnemu tajniku za Indijo siru Samuelu Hoa-reju.
POLITIKA NEMŠKIH PAGLAVCEV.
HAMBURG, 19. oktobra. Predsinočnjim je nastal oster spopad med komunističnimi in narodno-socialistifinimi paglavci, starimi od 10 do 12 let. Narodni socialisti so prevrnili neki voz, napravili iz njega barikado in izza nje streljali na komuni-etično mladi»a
Kriza češkoslovaške vlade
PRAGA, 19. oktobra. V Prago je prispel predsinočnjim iz Karlovih varov, kjer se je zdravil, ministrski predsednik František Udržal in se udeležil včerajšnje seje predsedstva agrarne stranke, na kateri Je sporočil, da mora zaradi slabega zdravja nepreklicno odstopiti, kar je takoj tudi sporočil predsedniku republike Masaryku, ki je ostavko sprejel. Takoj nato so se pričela posvetovanja o novo nastalem položaju in je sprejel Masaryk v avdijenci več politikov, med njimi Ma-!ypotra, Soukupa, Staneka, Ježka, dr. Spino. Czecha in druge. Že sedaj je sko-ro gotovo, da bo ostala koalicijska osnova nove vlade Malypetra nespremenjena, izvršenih pa bo v vladi nekaj osebnih
sprememb.
!
Kriza razorožilvene konference
WASHINGTON, 19. oktobra. V krogih državne vlade so prepričani, da preiskujejo v Ženevi zastopane države možnost, da bi se odgodila raz-orožitvena konferenca na poznejši termin, ki naj bi sledil končani svetovni gospodarski konferenci. Ce bi ta misel bila sprejeta in oživotvorjena, bi se razorožitvena konferenca sestala šele v januarju 1933 po sestanku svetovne gospodarske konference.
LONDON, 19. oktobra. Politični dopisnik lista »Morning Post« poroča. da bo zdaj stopilo razorožitveno vprašanje v odločilno fazo. Macdo-nald bo stavil na današnji seji vlade Mov oredlog za rešitev tega proble-
ma, in sicer bo sestavljen novi predlog na podlagi sporazuma, ki je bil dosežen s Herriotom. Macdonald bo z ozirom na to svojo izjavo svoj nov! predlog najbrže objavil. Jutiri bo sprejel odposlanstvo cerkvenih .dostojanstvenikov in jim bo dal svojo izjavo o razorožitveneni vprašanju.
KRIZA TUDI V BELGIJI.
BRUSELJ, 19. oktobra. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bilo soglasno sklenjeno, da celotna vlada odstopi. Odstopajoči ministrski predsednik je imel pc izročeni demisiji daljši razgovor s krar Ijem o političnem položaju in o kombina-cijab za sestavo nove vlade.
IRSKA POSTANE REPUBLIKA.
DUBLIN, 19. oktobra. Ker sd> pogajanja med Anglijo in Irsko prekinjena, se je položaj poostril. Splošno se pričakuje, da bo de Valera danes ali najpozneje jutri proglasil svobodno irsko republiko.
POLJSKI IZSELJENCI SE VRAČAJO.
VARŠAVA, 19, oktobra. Poljska emigracija je štela v letih od 1922. do_ 1926. približno 140.000 do 150,000 oseb. Zaradi spremenjenih razmer v čezmorskih deželah, je izseljevanje jz Poljske v zadnjih letih vedno manjše in je odpotovalo v prvih 8 mesecih tekočega leta v čezmorske dežele le še 13.747 oseb. Nasprotno pa težka kriza v čezmorskih državah sili mnogoštevilne poljske emigrante, da se vračajo v domovino. Tako se je vrnilo letos v času od 1. januarja do 31. avgusta v staro domovino 23.474 oseb, torej skoraj dvakrat toliko kakor
Dnevne vesti
Umor v Pavlovskem vrhu
POSESTNIK MIHA IVANUŠA OBSOJEN NA 20 LET, NJEGOV POMAGAČ JAKOB ROZMAN PA NA 15 LET TEŽKE JEČE.
Pred veliki kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča sta stopila danes dopoldne dva zrela moška, ki ju je pohlep po denarju pripravil tako daleč, da sta postala morilca. Miha Ivanuša, 431etni posestnik v Brebrovniku pri Ormožu in 351etni posestnik Jakob Rozman z Huma, sta bila obtožena, da sta v noči na 27. aprila t. 1. v Pavlovskem vrhu dogovorno in po zrelem preudarku ter iz koristoljubja zadavila že priletno prevžitka-rico Ano Tomažičevo.
Kratka in grozna je obtožba, toda daljša je obrazložitev, ki jo navaja obtožnica. Ob vznožju Pavlovskega vrha stoji ob potoku srednje velika domačija. Tu sta skrbno gospodarila dolga leta Tomažič in njegova žena Ana. Ker ni bilo daleč naokoli nobenega mlina, je Tomažič, ki je bil zelo podjeten, postavil1 oi> potoku tudi mlin. Poleg mlina je zgradil majhno kočo, kjer sta si zgovorila oba Tomažičeva na stara leta svoj prevžitek, ko sta , 'odala posestvo svoji rejenki Ljudmi’: in menemu možu Mihi Ivanuši. Tomažič 'je kmalu nato umrl, ovdovela Ana pa ie preživljala zadnje dni svojega življenja v majhni koči, kjer jo je doletela žalo-rina usoda.
Z Ivanuševimi, ki so morali dajati stari Ani prevžitek, se prevžitkarica ni dobro razumela. Ker so jo zanemarjali, si je vzela letos ob Svečnici služkinjo Heleno Ruganijevo. Helena je bila pridna in poštena dekla, toda ker je bila skoro gluha, ji je Ana že v aprilu odpovedala službo. Zadnje jutro je Helena rano vstala. Imela je že povezano culico, in ker se ;e hotela posloviti od svoje gospodinje, je vstopila v njeno sobo, kjer se ji je nudii grozen prizor: okna so bila zastrta s krili Tomažičeve, in v sobi je smrdelo po smodečih se cunjah. Gospodinja je ležala na trebuhu v postelji, pokrita z odejo od vratu do kolen in pri glavi je tlelo posteljno perilo. V kotu pri vratih pa je ležal crknjen pes, ki je bil zvest čuvaj stare Ane. Dekli Heleni je takoj padlo na um, da se je nekaj strašnega zgodilo. Podala se je k sosedu in ga obvestila o nepričakovani smrti svoje gospodinje. Sosed Zorjan je odšel k Sv. Miklavžu in prijavil dogodek domačemu župniku. Za strašno smrt je izvedela kmalu tudi Ivanuševa žena Ljudmila, ki je vsa zbegana poiskala svojega moža ter mu velela, naj gre v Ormož in prijavi dogodek orožnikom. Ivanuša je ubogal' svojo ženo. Orožniki so prišli in ugotovili dejansko stanje: prevžitkarica Ana je umrla naravne smrti.
Ko je orožniška patrulja odšla, so Iva nuševi počistili sobo stare Ane in jo položili na pare. Ljudje so prišli kropit in molit in nikdo ni slutil nič hudega. Le domači župnik je dvomil v naravno smrt prevžitkarice Ane Tomažičeve. On je dobro poznal razmere, v katerih je živela pokojna. Zato je obvestil o smrti okrajno sodišče v Ormožu. In sodna komisija je na veliko presenečenje ugotovila, da je bila Tomažičeva zadavljena. Odrejena je bila obširna preiskava in prišlo je na dan marsikaj, kar bi bila starka v nasprotnem primeru odnesla s seboj v grob.
Zločina je bila najprej osumljena dekla Helena Ruganijeva, kmalu pa se je izkazalo, da je popolnoma nedolžna.
Kdo je morilec? Ljudski glas gre v deveto vas, in tako se je tudi v tem primeru zgodilo, da so se na podlagi ljudskih govoric oglasili lepega dne orožniki pri Ivanuševih in odgnali oba, moža in ženo. Aretirali so tudi posestnika Jakoba Rozmana, ki je bil osumljen, da je pomagal pri umoru in neko Alojzijo Spesi-čevo. Spesičeva je bila znana kot »coprnica« ^ in je baje pomagala z nasveti. Vsi štirje osumljenci so bili nekaj časa v zaporih ormoškega okrajnega sodišča, kjer so se lahko medseboj dogovorili, kako se bodo zagovarjali pred sodiščem.
Ker je prvotna preiskava dognala, da sta Alojzija Spesičeva in Ivanuševa žena nedolžni, sta bili obe izpuščeni iz preiskovalnega zapora tukajšnjega okrožnega sodišča. Pri današnji dopoldanski razpra-pi, ki je trajala od' pol devete do 13., je bilo zaslišanih 24 prič, ki so vse zelo ob-tožilno izpovedale za oba obtoženca, Ivanušo in Rozmana, ki sta nastopala razburljivo in dosledno tajila vsako krivdo.
^ Senat je pa spoznal, da sta oba obtoženca kriva umora v smislu obtožnice in ju je obsodil: Miho Ivanušo na 20 let težke ječe, soobtoženega Rozmana pa na 15 let težke ječe. Oba sta bila obsojena tudi na trajno izgubo častnih državljanskih pravic in plačilo stroškov kazenske ga postopanja. Težka kazen ju je očivid no pretresla in prvi trenutek sploh nista mogla spregovoriti. Glede sprejema sta sl pridržala zakoniti rok.
Razpravo je vodil v. s. s. g. Lenart, prisedniki pa so bili višja sodna svetnika gg. dr. Tombak in Zemljič ter okrožna sodnika gg. Kolšek in dr. Čemer. Obtožbo je zastopal državni tožilec g. dr. Hojnik, obtoženega Ivanušo je branil odvetnik g. dr. Lašič, Rozmana pa odvetnik g. dr. Fauinger.
Preložitev sokolske !n strelske prireditve pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Radi neugodnega vremena ,v nedeljo 16. t. m. so morali Šmarječani svojo prireditev preložiti na prihodnjo nedeljo 23. t. m Spored bo: ob 13. uri otvoritev strelišča, ob 14. uri sokolski nastop. Radi kratkega jesenskega popoldneva se bodo navedene točke sporeda pričele točno ob napovedani uri,, zato prosimo vse goste za čim zgodnejšo in točno udeležbo. Mestni avtobusi bodo pričeli voziti z Grajskega trga točno ob pol 13. uri. Sokolske edinice, prijavite število udeležencev Sokolu-ma-tici, ostala društva Narodni obrani, drugi rodoljubi pa uredništvu »Večernika«, da se uredi odvoz in-oskrbi dovolj prostora v avtobusih. Prijavite pa vse to sigurno pred nedeljo! Prireditev bo tokrat pri vsakem le količkaj ugodnem vremenu. Podprimo radi vremena še bolj v zadrego zašle Šmarječane, ki nas navdušeni pričakujejo — prav ob sedanjih pomembnih dneh obletnice naše nacionalne zgodovine!
Kdo
ielf zaslužiti,
naj prijavi svoj pristop konzorciju že obstoječih rentabilnih podjetij. Najmanjša vloga Din 10.000.— Lahko tudi nezadolžene nepremičnine ali hranilna knjižica. Akontacije na račun zaslužka se izplačuje mesečno po višini vloge. Kontrola nad poslovanjem osl-gurana. Višino vloge in naslov javiti oglasnem oddelku »VEČERNIKA« pod značko »Amerika za male ljudi«. 3449
Veliko zborovanje privatnih nameščencev
Začetkom meseca novembra priredi Zveza, društev privatnih nameščencev v Ljubljani pod okriljem njenih tovariških strokovnih organizacij Društva odvetniških in notarskih uradnikov in Društva zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru, .veliko zborovanje zasebnih nameščencev v dvorani Delavske zbornice v palači OUZD. Na dnevnem redu bodo vsa aktuelna pereča socijalna vprašanja privatnih nameščencev. Predložena bo tudi resolucija proti nameščanju inozemcev delavcev in nameščencev v naših obratih. Ta resolucija se bo vposlala vsem merodajnim krogom. Razpravljalo se bo nadalje o naših socialnih zavodih, važnejših določbah obrtnega zakona in o potrebi strokovnega pokreta, o akcijah, ki se bodo morale za početi v borbi za dosego pravic nameščencev, ki so radi nerazumevanja nekaterih pridobitnih krogov; posebno v zadnjem času ogrožena. Tega zborovanja se udeležita tudi pod-direktor Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani g. dr. Vrančič in tovariš tajnik Zveze dr. Kosti, ki bosta podala zelo zanimiva referata. Poročata Pa .udi predsednik DONU tov. Dragotin Gilčvert in predsednik DZAN tov. Lojze Doležal in bosta poročili ljubljanskih tovarišev glede na mariborske prilike izpopolnila. — Nameščenci, na Vas je sedaj ležeče, da bo to zborovanje res prava manifestacija strokovnega pokreta pri-
vatnih nameščencev. Zavedajte se svojih dolžnosti napram samim sebi in svojim tovarišem! Naj pokaže to zborovanje moč in enotnost vseh v borbi za socialne pravice privatnega nameščenca! -Dan zborovanja bo pravočasno najavljen.
Sela mariborskega mestnega sveta In občinskega upravnega odbora bo drevi ob 17. uri ,v mestni posvetovalnici.
Iz šolske službe. Upokojena je upraviteljica ljtatomerske dekliške osnovne šole Mara Protopopova. Začasno vodstvo šole je prevzela učiteljica Julčka Slaparjeva.
Napredovanja. V višjo položajno skupino sta napredovala zdravnik dr. Franjo Jankovič in učitelj Mihael Cizelj, oba pri tukajšnji državni moški kaznilnici.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek 21. t. m. ob 20.15 • dava naš znameniti zgodovinar univ afesor dr. Ljudevit Hauptmann iz Za o pomembni dobi slovenske zgodo v:	'nori! bo o Slo-
vencih na pragu kmets- t uporov In turških bojev. Tema je posebno letos aktualna, ko obujamo spomin na 4001etnico turških napadov na našo zemljo. V petek 28. oktobra bo pa spominska proslava bitke pri Kumanovem. Predaval bo kap. I. ki. Jernej Pavlič.
Sestanek interesentov za gradnjo lesenih hIŠ bo v petek 21. t. m. ob pol 20. uri v Narodnem domu. Na sestanku bo poročal g. Rudolf Tu-mpej. Posebna vabila se ne bodo razpošiljal*
Novo lutkovno gledališče v Studencih
si je uredil in opremil studenški Sokol v bivši kinematografski dvorani g. Špure ja. Lutkovni oder je svojevrstna posebnost, ker pomeni prostorno in oblikovno zelo posrečeno preureditev Gaš-perčkovega kraljestva. Že lani je z 11 predstavami v Sokolskem domu iznena-dil staro in mlado. Letos bodo predstave še mnogo lepše in bo otvoritev za odrasle v soboto 22. oktobra zvečer, d e c o pa bo prvič pozdravil Gašper ček v nedeljo popoldne.
Razvitje zastave vojnih Invalidov. Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Mariboru poziva in vabi vse one Člane-invalide, ki se nameravajo udeležiti proslave razvitja zastave vojnih invalidov v Beogradu v nedeljo 4. novembra, naj se prijavijo v invalidski pisarni na Rotovškem trgu v ponedeljek, sredo ali soboto od 9. do 11. ure. Prometno ministrstvo je dovolilo invalidom brezplačno vožnjo tja in nazaj, poskrbljeno pa je tudi za cenena prenočišča in hrano. — Tajnik.
Proslavo državnega praznika 1. decembra t. 1. priredi »Narodna obrana« v Mariboru.
Dragocena rimska izkopina. V bližini Sv. Ožbalta so izkopali pred kratkim dragoceno rimsko starino, velik kvadratni kamen z izklesanimi kolesnicami. Kamen so prepeljali v mariborski muzej, kjer ga bodo uvrstili v zbirko najnovejših najdb.
Sprememba posesti. Mestna hranilnica v Mariboru nas naproša, da ugotovimo, da ni prodala svoje hiše na Aleksandrovi cesti št. 13 gospe Fani Tomšičevi za 2,500.000, temveč le za 2,400.000 Din.
Strokovni shod trgovskih in privatnih nameščencev priredi »Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije« v četrtek 20. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Mariboru, Sodna ulica 9, II. nadstropje. Dnevni red: Poročilo o delovanju Pokojninskega zavoda za nameščence. Poročali bodo član upravnega odbora. P. Z. Franc Svetek iz Celja ter delegata Vrisk in Pelikan iz Maribora.
Zimski športniki! Zimskošportni odsek SPD Maribor otvori zimsko sezono 1932/33 s predavanjem, ki bo v četrtek, 20. t. m. s skloptičnlmi slikami in temo: »Zimske krasote Radstadtskih planin«; v petek, dne 21. t. m. pa bo praktično predavanje: »Smuška gimnastika«. Obe predavanji 1 ^ta v dvorani Zadružne gospodarske banke ob 8. uri zvečer. Predaval bo dipl. smučarski učitelj g. Rjtt-man iz Radsfadta-Tauern. Vabimo vse liubitelje zimskega športa, da se teh predavanj sigurno udeleže!
Narodno gledališče
Repertoar.
Sreda, 19. oktobra. Zaprto, četrtek, 20. oktobra ob 20. uri »Zvedave žene«. Red B. Zadnjič.
Petek, 21. oktobra. Zaprto.
Sobota, 22. oktobra ob 20. uri »Friderika«. Premiera.
Začetek glasbene sezoue v gledališču.
V soboto 20. t. m. se poje za otvoritev letošnje glasbene sezone Lebarjeva opereta »Friderika«. S to opereto, ki je že nekakšna opera, bo ustreženo zlasti občinstvu, ki išče tudi v operetah lepo, se-rijozno glasbo ter z njo skladno nebur-kasto vsebino. V orkestru bo tudi harfat ki bo sviral nanjo znani glasbenik g. Lu-kež. Lepo, idilično scenerijo — prvo dejanje se godi o Binkoštih, tretje jeseni — je naslikal g. Ussar. Kapelnik je g. Herzog, režiser g. Skrbinšek. Ker je že sedaj veliko zanimanje za to predstavo, pripo* ročamo nabavo vstopnic vnaprej.
Pri slabosti je naravna »Franc Jožefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki z* žensko soglasno, prav milo učinkujoč način »Franc Jožefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežno rast ženskega telesa. »Franc Jožefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	_
„SLAGERa nas razveseljuje,
po dinar plošče posojujel
LJUBLJANA	CELJE	MARIBOR
Gledališka 4	Aškercev*	3	Slovanska18
Oddaja krovskih del. Gradbeni oddelek ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. oktobra t. 1. ponudbe glede oddaje krovskih del na objektu nove kolonije v Mariboru. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
Zimskošportni odsek SPD ima drugo plesno vajo v sredo 19. t. m., na kateri se prične reden plesni pouk.
Nesreča v Kopališki ulici. .Danes zia' traj okrog 7. ure se je pripetila v Kopališki ulici huda nesreča. Mestni avtobus je podrl na tla 191etnega pekovskega pomočnika Adolfa Zupana, ki ga je nameraval s kolesom prehiteti. Pri padcu s kolesa je dobil Zupan hude poškodbe na glavi in na nogah ter so ga morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnišnico.
Davica razsaja po konjiški okolici, kjer je umrlo že več otrok in je zaprtih tudi več razredov osnovnih šol.
Zagonetna smrt. Kakor smo že poročali so našli 15. septembra na progi med Hajdino In Sv. Lovrencom na Dravskem polju razmesarjeno žensko truplo, v katerem je pri poznejši ekshumaciji spoznaj posestnik Vindiš iz Strmca v Haloza« svojo ženo Barbaro. Izprva so domneva-li, da je Vindiševa Šla prostovoljno v smrt, nastale pa so govorice, da je P0! stala žrtev zločinske roke. V tej smer* so uvedli orožniki in sodišče obširno m temeljito preiskavo in so groznega uboja osumljene tri osebe.
Dvoje ljubezni željnih src. Danes dopoldne se je zglasila na tukajšnji pollch branjevka Antonija Pucanjeva, stanujoča na Vojašniškem trgu in prijavila, da 1 njena 201etna hčerka Štefka odšla he" znanokam od doma že pretekli ponedeIJe zvečer in se do danes še ni vrnila. M* je v velikih skrbeh radi nje ter sumi- o je najbrže pobegnila s svojim zaroce ' cem, nekim Ivanom H., ki je stanova zadnje čase nekje v magdalenskem Pre ' mestju. Pobegla Štefka je šibke postave-plavolasa, oblečena v zeleno obleko svetlosiv plašč. Kdor bi vedel kaj o naj javi predstojništvu mestne policije-Aretiran tat koles. Sinoči je pollclP aretirala pekovskega pomočnika KollL da K., ker je ukradel 25. avgusta v spejni ulici nekemu trgovcu 1800 V vredno kolo. Kolo je že drugi dan Pj£ dal nekemu gostilničarskemu sinu v D gošah za 400 Din. Tatinskega Konram* je policija izročila sodišču.	,
Ponesrečen deček. V Spodnji Koreni J padel pri skakanju 61etni delavčev s Martinek Kraner tako nesrečno, da si J zlomil desno nogo nad kolenom. FW* srečenega dečka so spravili v tukajšnja bolnišnico
Beseda o obiskih iz Avstrije
OZADJE AVSTRIJSKIH IZLETOV
Tekom letošnjega poletja in tudi že v jeseni smo imeli v Mariboru celo vrsto velikih obiskov naših severnih sosedov. Prihajali so z vlaki ali pa z avtobusi iz Avstrije različni izletniki, večinoma seveda v goste k tukajšnjim nemškim in socialističnim društvom, ki so slavili razne jubileje itd. Kot gostoljubni ljudje ne bj seveda imeli ničesar proti takim obiskom, saj pospešujejo tujski promet, toda vsi znaki kažejo, da ne gre za nedolžne izlete, temveč za sistematične obiske, za okrepljevanje naše nemškutarije. To je pokazalo večkrat tudi obnašanje gostov iz Avstrije. O priliki jubileja tukajšnjega »Frohsina« so se Gradčani obna-šali tako, da je njihovo početje obsodila celo graška »Tagespost«. Poudarila je, da so se radi izzivanja gostov morali zgražati celo pravi mariborski Nemci. Ob neki drugi priliki so pa graški gosti izzivali po Mariboru s hitlerjevskimi znaki, in ko jih je nekdo na to opozoril, so dejali, da imajo za to posebno dovoljenje obmejnega policijskega komisariata, kar seveda ni bilo res.
Toda važnejše kakor vse to izzivanje je to, da prihajajo avstrijski gosti samo na nemške prireditve in drugače Maribora in naše pokrajine ne poznajo. Če Pa pridejo samo na izlet, obiščejo izključno le nemške restavracije in gostilne v mestu in v okolici. Skrbno se ogibljejo vsakega slovenskega lokala. Ko jih ie neki slovenski gostilničar na to opozoril, so mu izjavili: »Postanite Nemec, ta bomo obiskovali in podpirali tudi vas!« Tu se nam pa tudi že odkrivapra-to bistvo in pravi namen nemških avstrij skih obiskov pri nas. Avstrijci prihajajo torej k nam samo zato, da podpirajo nemŠko obrt in da krepe nemštvo in nemčurstvo! Po vsem tem se človeku nehote vsiljuje vprašanje: Ali ni v teh
V MARIBOR IN OKOLICO. -f
obiskih določen namen in ali niso nalašč in sistematično organizirani po nacionalnih organizacijah, kakor je n. pr. »Siid-mark«?
Očito gre torej tu za sistem, vzdrževati stike s tukajšnjim nemštvom, krepiti ga moralno in materialno in slabiti naše slovensko delo. Če pa je tako, potem ne moremo imeti na takem »tujskem prometu« prav nobenega interesa. Povzroča nam samo nacionalno in tudi materialno škodo; kajti od denarja, ki ga dajejo svojim zaupnikom, nimamo mi nobenega haska; nasprotno, ta denar se porablja v nacionalnem oziru proti nam in proti slovenskim podjetnikom, ki jih itak že ubija nemška in nemčurska konkurenca z večjimi denarnimi viri in ugodnejšimi zvezami. Na vsak način bo torej nujno potrebno, da bomo odslej na obiske Avstrijcev bolj pazili, kakor smo doslej. Potrebno bo goste kontrolirati in paziti na njihove korake in besede. Na ta način bomo dobili dragocene podatke, ki nam bodo pokazali tudi kako naj postopamo z onimi, ki te obiske sprejemajo. Zelo se namreč v Avstriji, pa tudi pri nas motijo, če mislijo, da bomo Slovenci mirno trpeli tako miniranje svojega dela.
Debata o našem nemčurstvu, ki smo jo v soboto dokončali v »Večerniku« je pokazala, da smo zaradi svoje malomarnosti in prizanesljivosti izgubili celo generacijo. Drugo ne smemo več! Poskrbeti moramo, da bo nemčurstvo izginilo, ker je le nemoralni izrodek stare Avstrije. Kdor je slovenskega pokolenja mora biti Slovenec, kdor je nemškega pa naj bo Nemec; srednjega ni! Ko bo ta ločitev izvedena, bo v Mariboru prekleto malo Nemcev, in njihovega števila tudi obiski iz Avstrije ne bodo mogli več dvigniti.	t
r-
Soort
Občni zbor zimskošportnega odseka SPD
V lovski dvorani hotela »Orel« je bil sinoči VI. redni letni občni zbor zimskošportnega odseka SPD, ki ga je otvoril in vodil zaslužni načelnik Božidar Gajšek. V uvodu je pozdravil vse navzoče, Posebej pa še dr. Seniorja kot zastopnika Tujskoprometne zveze in matice SPD, dr. Jeharta kot zastopnika Aljaževega kluba, V. Goluboviča kot zastopnika ISSK Maribora, dr. Orožna kot zastopnika ruške podružnice SPD in dr. Tominška. Nato je prečital pismeni pozdrav Mariborske zimskošportne podzveze.
Brez prečitanja je bil odobren zapisnik lanskega občnega zbora, nakar je podal predsedniško poročilo B. Gajšek, ki je izrekel posebno zahvalo odsekovim funkcionarjem za njihovo uspešno in požrtvovalno delo. Športna stran odsekovega delovanja služi le kot uspešno sredstvo *a povzdigo zimske turistike in napredek tujskega prometa v našem belem gor-
skem svetu. Da je pa odsek usmeril vse svoje delovanje v tej smeri, je vzrok ta, da so njegove zimskošportne naloge, ki si jih je zadal pri svoji ustanovitvi, prevzeli in jih s pridom izvajajo že drugi športni krogi in organizacije. Odnošaji do sorodnih društev in nadrejene organizacije so bili z majhnimi izjemami prav pri srčni. Finančno stanje odseka je bolj slabo, zlasti zato, ker so odpadle v preteklem letu vse podpore. Edini dohodek je bila članarina ter dohodki s kegljaških večerov.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podala agilna tajnica Ljubica Cingerletova, je bilo razvidno, da šteje odsek 230 rednih članov. Ustanovljen je bil tudi poseben vojaški dijaški pododsek, ki se je pod vodstvom kapetana Jančikoviča zelo aktivno udejstvoval. Aljažev klub je ob vsaki priliki skrbel za službo božjo na naših
Albus-milo daje Albus-perilo.
ALBU5 je belo in ime drži,kar obljublja
£
Razkrajajoča moc terpentina,spojena % m čistilnim učinkom močno se penečega ALB US-mila daje idealno pralno
sr*ds tvo ALB US-t erpentinovo mila
člani. V ta namen prireja kegljaške večere in plesne vaje. Med letom je prevzela podružnica SPD oskrbo zavetišča na Ribniškem sedlu. S tem je bil odvzet velik dohodek odsekove blagajne. Odse-kovi fotoamaterji so priredili od 28. junija do 8. julija v Mariboru prvo fotografsko razstavo, ki je dosegla popoln uspeh. Veliko zanimanje javnosti so izzvala mnogoštevilna planinska, deloma skioptična predavanja, ki so jih imeli znani naši fotoamaterji in planinci Viales, Švigelj, Cizelj in Koranek. Vsa predavanja so bila dobro obiskana in so gotovo pomagala širiti zimsko turistiko v naših krajih. Da se olajša delo odboru in da se razvije uspešnejša propaganda za Pohorje, je bil izvoljen poseben propagandni odsek. Izdana je bila propagandna brošura o smuških tečajih s prvo smuško karto Pohorja, ki je bila razdeljena brezplačno po vsej državi. Vremenska poročila so prihajala deloma še precej redno in so bila poročana dalje v večja jugoslovanska mesta. Prirejenih je bilo na Poharju 5 smuških tečajev, ki so vsi zabeležili lepo udeležbo in zadovoljive uspehe. Zelo priljubljeni so postali tudi izvrstno aranžirani odsekovi zimski izleti in ture. Odsek je priredil 3 smuške tekme. Odsekova tekmovalna ekipa se je udeleževala z uspehom tudi tekem drugih klubov.
Blagajniško poročilo neumorne Slave Basiakove izkazuje 118.934 Din skupnega denarnega prometa, dočim znaša odsekov© premoženje 14.845 Din. Na pred-_ log pregledovalcev računov dr. Orožna ■ in dr. Senjorja, ki sta našla vse knjige in
planinah. Odsek goji tudi družabnost med ■ poslovanje v najlepšem redu, je bil iz-
glasovan odboru absolutorij s pohvalo vsem odbornikom.
Za tehnični odsek je poročal inž. Run-galdier ter opisal vse veliko delo ter požrtvovalno udeležbo članstva na raznih smuških tekmah. Gospodar Divjak je poročal, da znaša vrednost odsekovega inventarja 7666 Din. Za fotosekcijo je poročal Vaies, za kegljaški krožek pa Majer,
Po kratkem odmoru so bile volitve in so bili izvoljeni v novi odbor: predsednik B. Gajšek, odborniki Majer, kpt. Janči-kovič, Basiakova, Cingerletova, inž. Run-galdier, Vahtar, Divjak, dr. Kralj, prof, Šilc, Alfred Kralj, inž. Petriček, dr. Se-kula, Pič, Pivka, dr. Jehart, Vales, Kanc, dr. Rutar, Cizelj, Gajškova, Boltavzer in Zorzut, pregledniki računov dr. Senior, dr. Orožen in Vošinek.
O raznih zadevah, tikajočih se odseka in njegovega bodočega dela so spregovorili pri slučajnostih še dr. Senjor, dr. Tominšek, dr. Jehart in Golubovič, ki so se obenem zahvalili za pozdrave. Nato je predsednik Gajšek zaključil lepo uspeli občni zbor.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Nedeljske tekme sodijo: Prvenstveno tekmo SK Železničar mladina :SK Rapid mladina g. B e r g a n t; prvenstveno tekmo ISSK Maribor mladina :SK Svoboda mladina g. Mohorko; prijateljsko tekmo SK Železničar rezerva :SK Svoboda kornb. g. S k a 1 a r. Stran ska sodnika pri prvenstveni tekmi ASK Primorje:SK Železničar bosta Jenko in Kopič. Sodnika za prvenstveni tekmi Primorje :Železničar in Rapid:Čakovečki SK delegira LNP.
h dedovanja aleksandrijske hijene
2e od nekdaj so velika obmorska mesta na glasu glede prostitucije. To je pa todi razumljivo, če pomislimo, da se v toili zbira družabni sediment vsega sveto. Vendar pa mogoče prostitucija nikjer to zavzela takega razmaha in obsega ter Se nikjer ne razvija z manjšim strahom Pred policijskimi oblastmi, kakor v egiptovskem obmorskem pristanišču Aleksandriji. Mogoče je vzrok to, ker so egiptovske policijske oblasti v tem pogledu stoajno liberalne; in tako cvete prostitutka ob silnem izrabljanju propadlih de-*tot in ženi prugače si pač ni mogoče razložiti dejstva. da je sredi Aleksandrije neka tonska že polnih 20 let na najpretkanejši ?a£in ne le izrabljala lahkomiselna debeta in žene, temveč jih celo sama silila Prostituiranju, poslužujoč se pri tem 'ašišn in heroina, dvoje najnevarnejših toarnil, Vsakdo, ki je hote! v Aleksandriji riti do boljših deklet,in ženi ki so se dajale moškim samo iz grabežljivosti ," denarju, ie moral poznati naslov in a niadame Toule in se obrniti na njo. ■''to ie dosegla tak .sloves in tako
moč, je težko povedati, ker ta Grkinja ni imela na sebi ničesar privlačnega, temveč je bila nasprotno pravi tip znanih »madam«. Toula je v teku 20 let zaslužila nič manj kakor 20 milijonov,-in cenijo njene prihranke na najmanj 5 milijonov frankov. Razen tega je lastnica velike, krasne palače ob dirkališču ter dveh, posebej grajenih hiš za ljubezenske sestanke. Ena teh dveh hiš stoji v neposredni bližini dekliškega internata, ki ga vodijo šolske sestre reda sv. Frančiška. Ta hiša je najodličnejše shajališče v Aleksandriji. V njo so imeli pristop samo trosil in za" nesljivi moški, ki so bili pripravljeni zapraviti v eni noči vsaj nekaj tisoč frankov. Livrirani vratarji so spuščali čez prag samo one obiskovalce, ki so poznali Posebno geslo in so se izkazali s posetnico tnadame Toule. Šele potem, ko so zadostili' tem previdnim formalnostim, so smeli vstopiti po marmornatem stop-njiščti v razkošno preddvorje, odkoder so jih »reditelji« vodili v salone, kjer so si lahko izbirali dekleta in žene po svojem okusu.
Orgije so pogosto trajale do zore, lahko so pa gostje ostajali le kratek čas in so mogli prihajati vsak trenutek tudi čez Jan po 2. uri popoldne. Za svoje rendez-votisje madame Toula ni vzdrževala stal n ih žensk po vzorcu drugih javnih hiš.
To bi bilo za njo preveč vulgarno. Nasprotno pa je s pomočjo svojih posebnih zvodnic zapeljevala lepe in mlade ženske, ki so fantazirale o ljubezenskih čarih in hlepele po bogastvu in denarju. Ko jih je zvabila v svojo »hišo ljubezni«, jim je ponudila hašiš ali heroin in si jih je tako zasužnjila. Zapeljane ženske se niso več mogle odreči uživanja strupenih mamil in so postale stalne obiskovalke doma madame Toule. Tedaj jih je pa bilo tudi že kaj lahko pregovoriti, da so se prodajale za denar. Madame Toula se je te zločinske metode posluževala zlasti pri mladih, neizkušenih deklicah, ki so se upirale njenim ponudbam, ko so spoznale, kaj jih čaka v lokalih debele Grkinje.
V mreže madame Toule so polagoma popadale najlepše ženske Aleksandrije in skoro vse hčerke najodličnejših aleksandrijskih rodbin. Znano je bilo, da je brezvestna zvodnica uničila nešteto srečnih zakonov, ker je zapeljala lepe in mlade žene mož, ki niso mogli zadostiti vsem zahtevam in željam svojih »boljših« polovic. Madame Toula je zahtevala od vsake ženske, ki je padla v njene mreže, 40 odstotkov »čistega dobička«, razen tega pa jim je še zaračunavala po horen-dhih cenah povžita jedila in pijače.
Vsa Aleksandrija je vedela za to »poslovanje« madam* Toula, ki si ie na ske-
ro nerazumljiv način in brez strahu polnih 20 let kopičila milijonsko bogastvo. Kakor izgleda, ji nihče ni mogel do živega, ker so jo najbrže ščitili razni vplivni činitelji, ki so se prav tako radi zabavali v njenih tajnih shajališčih. Končjio pa je morala policija vendarle uradovati, ker so vložile sestre iz sosednjega internata sv. Frančiška odločno tožbo proti madame Touli, katere plačane zvodnice so pričele odkrito iskati novih žrtev tudi že med gojenkami internata, ki so jih pregovarjale, naj opuste dolgočasno šolsko življenje za samostanskimi zidovi in naj se rajše vržejo v razkošno ljubezensko uživanje, češ, da je »življenje itak kratko in mladost poteka tako naglo, prenaglo..
Na podlagi te tožbe je dala policija madame Touli lčdnevni rok, da zapusti Aleksandrijo in se izseli v svojo domovino Grčijo. Stara zločinka, ki je pač znala dobro ceniti rentabilnost svojega umazanega obrta, je proti nevljudnemu izigo-nu ostro protestirala in je poklicala pa pomoč vse svoje visoke »goste« m zaščitnike, kakor pa vse kaže, zaman. Oditi bo morala v domovino na balkanskem jugu, kjer bo premišljala o minljivosti vsega posvetnega.
Mariborski »V E C ER NIK* JuJr*
V M a r 5 b o r u, dne 19. X. '1932.
%&xe, £otit
  26&P
t + +
Roman
38
Prva je bila prekrasna Ariinoore v satenasti tuniki višnjeve barve z vencem iz peje — Ariinoore, ki je odbila roko francoskega mornariškega kapitana M.**, ki se je uničil s snubitvenimi darovi — in roko Kamerameha V., kralja sandviš-kih otokov.
Poleg nje je sedela Paura, njena ne-oddvojljiva prijateljica, krasna divjaki-nja, čudno grda in vendar čudno lepa; ženska, ki bi mogla jesti presne ribe in človeško meso, ženska, ki živi sredi gozda v nekem oddaljenem okraju, ki pa je bila vzgojena kakor kakšna angleška gospodična in ki pleše kakor Španka . . • Titaua, ki je očarala kneza Alfreda Angleškega — edinstveni tip Tahičanke, ki je ostala mladostna tudi v zrelih letih; vsa okrašena z dragocenimi fevare-vami v bogatih laseh.
Njeni dve hčerki, ki sta se malo prej vrnili iz nekega dekliškega zavoda v Londonu, sta bili že lepi kakor njuna mati. Imeli sta na sebi evropske plesne obleke, skrite po kraljičini želji vsaj napol pod tapama iz bele tkanine.
Kneginja Ariiteja, Pomarina snaha, s svojim blagim, sanjavim in nedolžnim obrazom, okrašena kot vedno z naravnimi bengalskimi rožami, ki so ji bile pri-
trjene v razpletene lase.
Kraljica z Bora-Bore, zopet divjaki-nja v zrelih letih, ostrih zob in oblečena v svilena oblačila.
Kraljica Moe (Moe: sen ali tajna) v obleki zamolkle barve, pravilne in mistične lepote, oči' napol zaprtih, s pogledom globokim kot na starih slikah.
Izza teh osvetljenih skupin so se v globini oceanske noči odražali na zvezdnatem nebu vrhovi tahitskih gora; nasad banan je risal svoje fantastične silhuete, svoje ogromne liste, svoje grozde, podobne granatnim svečnikom s črnim cvetjem na vrhu. Izza tega rastlinstva so se modrile zvezdne megle južnega neba in v njihovi sredini se je blestel Južni križ. Nikjer na svetu ni ideal-nejšega tropskega predela, kakor je ta globoki dekor.
V zraku se je čutil omamni vonj gardenij in pomaranč, ki se je zvečer nabiral pod gostim listjem. Globoko tišino so motili le insekti v travi in oni tajinstveni šumi tahitske noči, ki prisilijo človeka, da se ves vda čaru muzike.
Bilo je ono izbrano mesto, kjer se je Vasco da Gama vzhičen sprehajal po komaj odkritem otoku in strmel ves zamaknjen v čudežno tropsko naravo; ono mesto, kjer je veliki slikar van Gogh tako dovršeno naslikal tisto, kar je v globini svoje duše občutil, oddaljene krasote te pokrajine zelenja in solnca. — Randelse je ozrl okoli sebe in je pričel s svojim očanijočim glasom peti;
Pays merveilleux, jardins fortunes
Oh, paradis! Sorti de Fonde...«
(»Kraji prečudežni, vrtovi presrečni
Oh raj! Dvigajoč se iz valov...«)
Mayerbeerov duh je moral tjste noči trepetati in drhteti od miline, ko je slišal kako se na drugi polovici zemeljske krogle izvaja njegova čudežna glasba...
XXV.
Ob koncu leta je bila o priliki blagoslovitve nove cerkve v Afareabitu na otoku Mooreji velika ljudska slavnost.
Kraljica Pomare je dejala admiralu s sivo brado, da bi šla rada tja z vsem svojim spremstvom in ie povabila na to prireditev tudi njega in vse Častnike ter moštvo, obenem seveda tudi na slavnostni banket.
Admiral je dal zato kraljici na razpolago svojo fregato, in bilo je sklenjeno, da bo »Rendir« odpeljal na Mporejo ves kraljičin dvor.
Spremstvo kraljice Pomare IV. je bilo ■zelo veliko, glasno in pisano; za to potovanje je bilo število dvorjank povečano za skoraj tristo mladih žensk, ki .so porabile za okras ogromne množine reva-reve in cvetic.
Nekega lepega dne meseca decembra je ta vesela in žuboreča družba preplavila »Rendiria«, ki je bil že razvil svoja
jadra.
Meni je bilo naročeno, naj gremo v. paradni uniformi na dvor po Njeno Veličanstvo kraljico Pomaro IV.
Kraljica se ie želela vkrcati brez vsakih ceremonij, zato je poslala naprej vse svoje dvorjanke in vse mlade žene, povabljene na ta izlet. Naša mala družba se je napotila proti obali šele tedaj, ko so se iz daljnih vzhodnih obzorij pokazali prvi žarki jutranjega solnca.
Oblečena v orno obleko je šla stara kraljica prva pred nami, vodeč za roko svojo malo bolehno vnukinjo. Dva koraka za njo smo šli kneginja Aruiteja, kraljica Moe, kraljica z Bora-Bore in jaz.
Tiste slike, ki sem je videl tedaj na tisti poti, se Še sedaj cesto spominjam..* Zenske imajo trenutke, ko so nenavadno lepe in blesteče — tako lepa je bila tistega jutra tudi kneginja Aruiteja in njena slika, ko gre poleg mene pod eksotičnim drevjem po jasnini jutranje zore, mi je ostala ’ vekomaj v spominu: vidim jo še dandanes, po tolikih letih in tako daleč od srečnega otoka Tahitija, samo če se spomnim na prošlost, na tisto daljno svojo mladost...
Ko se je častni čoln v katerem so bile kraljica in kneginje približal »Rendirju«, so po katarkah razporejeni mornarji zaklicali po običajnem ceremonielu trikrat zaporedoma: »Živelo Njeno Veličanstvo kraljica Pomare!« in enaindvajset topovskih strelov je odjeknilo v mlado jutro tahitskih obrežij.
Spomini angleškega krvnika
USODNE ZELENE OCl EDITE THOMPSONOVE.
Ni še dolgo tega, ko si je bivši an-gleški krvnik John Ellis, ki je obesil 203 na smrt obsojene zločince, sam končal življenje. Do usodnega koraka ga je pripravil spomin na nesrečno Edito Thompsonovo, ki je bila zadnja njegova žrtev. Po obešenju Edite je zaprosil John Ellis za upokojitev in je bil tudi upokojen. Pred samomorom je John neprestano trdil, da ga preganjajo divne zelene Editine oči, ki so ga gledale dan in noč.
Že pred devetimi leti je bil John Ellis izvršil smrtno kazen nad lepo Edito in njenim ljubimcem By\vatersom, ki sta bila obsojena na smrt, ker sta dogovorjeno in po dobro premišljenem načrtu zastrupila Thompsona, Editinega moža. Poznejša kazenska razprava je bila prava senzacija in je vsa javnost pričakovala, da bo Edita pomiloščena. Tisto jutro pred justifikacijo, je klečalo na stotine žensk, med katere so se pomešali
tudi moški, pred jetnišnico, kjer je bila Edita zaprta, in prosilo za njeno pomilostitev, za njeno rešitev. Vest pa, da je prošnja za pomiloščenje zavrnjena, je močno razburila angleško javnost. Po justifikaciji je zapustil krvnik John Ellis smrtno bled kaznilnico in drhtel je po vsem telesu. »Bilo je grozno,« so bile zadnje besede, ki jih je spregovoril, ko je odhajal z morišča.
Edita je neustrašeno zrla smrti v o-braz. Junaško in z nasmehom na obrazu je stopila pod vešala. Prezirljiv je bil njen zadnji pogled preden ji je krvnik zavezal oči. Tega pogleda John Eiiis ni več pozabil.
Po njegovi smrti so našli v krvnikovi sobi, kjer je preživel zadnje dni svojega življenja, kratek dnevnik, v katerem ie John Ellis opisal trenutke pred justifikacijo tako-le:
Ko sem Edito privedel pod vešala, me
je nagovorila: »Ellis, mlada sem še, polna življenja, nikar me ne obesite.« Ker ji na te besede nisem odgovoril, je prezirljivo zapičila svoj pogled vame. Nisem občutljiv in mehak človek, piše John Ellis dalje, obesil sem 203 zločince, toda pri zadnjem, pred zelenimi očmi Edite, sem omagal. Nisem bil vznemirjen, ko sem obesil morilca Whiteja, 181etnega golobradega mladeniča, ki je jokal pod vešalami ko otrok. Hladno sem obesil tudi majorja Armstronga, prav tako hladen in miren sem bil, ko sem zadrgnil okoli vratu zanko zloglasnemu zločincu Leddonu.
Le primer je nanesel, da sem postal krvnik, nadaljuje Ellis v svojem dnevniku. Ob neki priliki sva s svojim prijateljem razpravljala o smrtni kazni. Trdil sem, da je smrtna kazen upravičena, nakar me je prekinil tovariš in mi zabrusil hudo besedo. Bil sem užaljen in hotel sem ga udariti. Tedaj me je zgrabil za roko in me sunil v obraz. Drugi dan sem zaprosil za mesto krvnika in bil tudi sprejet. Iz početka sem obešal
za vajo slamnate može in sem si kmalu pridobil potrebno spretnost. Prvega sem obesil 1. 1901. irskega rodoljuba Rogerja Casementa. V tridesetih letih svoje službe sem spravil na drugi svet 203 osebe. Zadnja pa je spravila mene.
Taka je izpoved angleškega krvnika Johna Ellisa, ki ga je usoda lepe Edite pripravila do tega, da si je sam končal življenje.
Kako |e Kanada dobila svoje ime.
Dominionski državi angleškega imperija Kanadi je dala ime ljudska šala. Ko so španski in portugalski mornarji pluli ob obali Severne Amerike vse dalje proti severu, je neki mornar, ko so dospeli do puste obale, rekel poveljniku ladje »nada«, kar pomeni »tu ni ničesar!« Poveljnik pa mu je odgovoril v svojem narečju »Ca nada« in to ime je ostalo tej zemlji do danes.
ŠIRITE „VECERNI!0
Prostorno sobo
s štedilnikom oddam. Nasipna ulica 58, ob Tržaški cesti.	3461
Sadno drevje v leseni safeno,
doseže vegetacijo za eno leto v naprej. Naročite takoj pri; »Drevesnica Rosen-berg«, Maribor. Tržaška cesta 64, kjer dobite prvovrstna drevesca vseh vrst po znižanih cenah.___________________3410
Stanovanje,
sobo in kuhjujo, oddam, Naslov pove uprava »Večernika«.	3459
Dobro mleko
do 15 litrov dnevno oddam. Če se vzame skupaj stane liter Din 225, posamezno pa Din 2.50, dostava na dom. Mirko Kolarič, Vuk. dol, Jarenina.
3456
Restavracija Narodni dom
toči pristna vina iz priznanih ljutomerskih in pekrških kleti, liter po 6, 8, 10, 12 Din. Odličen vinski mošt, liter 5 Din. Sprejema tudi abonente na prvovrstno hrano po konkurenčnih cenah. Topla in mrzla jedila ob vsakem času. Dobra in
točna postrežba V nadi, da postane
Narodni dom to, kar je bil nekdaj, se slovenskim društvom in slovenskemu občinstvu priporoča Marija Kudrova, restavraterka.	3458
Prodaja in nakup hranilnih vlog.
Poceni hiše in. vile na prodaj. Informacije daje pisarna »Rapid«, Gosposka ulica 28.	3460
Iščemo političnega tajnika.
Ponudbe pod »Tajnik« na upravo »Večernika«.	4000
Modne liste
jesen in rimo
knjigarna liskovne zadruge
* t ' -; /•	,
Maribor, Aleksandrova c. 13
Prikrojevalca za čevlje,
prvovrstnega strokovnjaka z nekaj kapitala iščemo za veliko, znano podjetje. Ponudbe na upravo pod značko »Prikrojevalec 20.000«.	3450
Podstrešno stanovanje
(sobo in kuhinjo, drvarnico v podstrešnem oddelku, elektrika) oddam dvema osebama. Mesečno Din 200.— Studenci. Cankarjeva ul 7.	'1435
Opravilna številka: ii IX 96/1631
20
Dražbeni
Oj
3>36
Dne 5 dec* mbra 1932 dopoldne ob 10, uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin
zemljiška kniiga: k o Polička vas vi. št. 165 cenilna vrednost: 1596 L>in vrednost pritikline: najmanjši ponudek: 798 Din
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ^ je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okralvto sodSire v Hadboru, odd. BX*
dne 3. oktobra 1932.
ladaia konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d d., predstavnik
STANKO DETELA v Maribora