■4 H * 'i;- % v 'M * % ~5 | t * S? •< n * -a. $ I I *L -'«S *# a a A 'vrt ‘:4f jX 'I •<-5» .‘•sr I 5? ' '4Č" 4 H a8 ; 31 M § HKC I V "ti? lr * -?s Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot, za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številk* 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošijejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo.___________________ Oglasi se lačunajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. naprej. V Trstu, v pondeljek 12. Julija 1920 \A GliflSrLO Geslo današnjega proletarijata bodi: Bo] proti vojnim pustolovščinam, boj proti ogrski reakciji, pomoe sovjetski ljudovladil SOCIALISTIČNE ZVEZE dUiiitrsKi Benečiji Leto I. - Štev. 24. Karel Rad ek: Drugi kongres komunistične internacijonale se zbere le dni pod kaj različnimi pogoji negoli so vladali ob njenem ustanovnem kongresu. Ko je ibil sklican oni prvi kongres, je bila bodočnost Sovjetske R-uije zavita v nepredirne me-gle. Zmagoviti en-tenttti imperijalizem je pričel s svojimi prvimi naskoki proti sovjetski državi, z vzheda se je bližal Kolčak s svojo vojsko, na jugu je Denikin organiziral pohot in baltiške države so n-amerovale nastopita v eni sovražni frenti. Niti ni bilo izključeno da ententa nahujska premagano kapitalistično Nemčijo, da vrže svoje protirevolucijonarne vojske proti ognjišču svetovne revolucije. Komunistično gibanje na zapadu je bilo jed v a v povojih, in težko je bilo predvidjata jeli se bo razvilo v revolucionarno gibanje ljudskih mas, ali pa splahnelo. Jedro vprašanja je bilo: Ali se bo zmagoviti kapitalistični kamarili posrečilo vzpostaviti svetovno gospodarstvo? Če bi se .ji bilo posrečilo to nadčloveško podjetje, tedaj bi ostalo rnednardno komunistične gibanje — vsaj do prihodnje gospodarske kriz«, ki bi jo izzval brez dvoma kapitalizem — le agitacijsko gibanje in propagandno, in bi gotovo ne moglo misliti na zavzetje vlasti. Ali tekom minulih 16ih mesecev smo dobili odgovor na vsa vprašanja, ki so se nam urinjevala, ko :mo ustanavljali Tretjo Internacijonalo komunistov. Na glavno vprašanje, jeli stojimo pred vzpostavitvijo kapitalističnega gospodarstva odgovorimo danes lahko z odločnim: Ne! Kapitalistom zmagovitih držav se še do danes ni posrečilo započeti vsaj s pripravljalnim delom, da razvijejo svoje gospodarstvo v novih smereh. Odpovedati bi se bili morali razdejanju osrednje Evrope in vzhodne, ker drugače je vsak poizkus reorganizirati svetovno gospodarstvo jalov. Ker pa so razdejali orjaška tržišča in ogromne vire surovin, so s tem istočasno razdejali lastno gospodarstvo. "Vsi poizkusi, da najdejo kakoršno si bodi rešitev vprašanja javnih dolgov, imajo isti uspeh, kakor bi hotel človek najti kamen modrijanov. V najboljšem slučaju se zaveznikom .posreči dobiti od Amerike predujem na to, kar bo Nemčija morala plačati. Nihče pa se nrti ne loti vprašanja, odkod bo Nemčija vzela sredstva, da nasiti zaveznike, ne da bi sama poginila lakote. Popolni nered mednarodne valute, ki razdeja gospodarske stike med državami, onemogoči tudi obubožanim državam, da bd si v inozemstvu nakupile potrebnih surovin. Na ta način je onemogočeno tudi še nedotaknjenim kapitalističnim gospodarstvom, da razširijo lastno proizvajanje, in se tako nahajajo pred neizogibnimi, orjaškim« gospodarskimi krizami. Pod temi pogoji je res možno, da tu ali tam v kaprtali stičnem svetu vzcvete za trenutek lepa cvetica, ki jo splošno gnjijenjje brani'. Vendar ni možno v nobenem slučaju govoriti o n ovi postopni organizaciji v splošnem smislu. Rastoči proces gospodarskega razpada hodi roko v roki s popolnim polomom vseh nad zaveznikov, da bi kdaj udejstviU mir na podlagi skupnega načrta. Ni bilo možno ustvariti skupen kapitalističen trust, ki bi omejevali območja kapitalističnih velesil na podlagi medsebojnega sporazuma. Zavezniki so v odprtem sporu med sabo. Ta spor je prispel že do točke, da Italijani in Francozi prodajajo Turkom orožje proti Angliji. V skrajnem vztoku se zavezuje Angleška z Japonsko proti ameriškim Zjedinjenim državam. Gospodarski razpad poraja med delavci vsega sveta dnevne stavke, in gibanje v kolonijah se od dne-do dne bolj grozeče izraža. V Evropi in Ameriki so stavke m* dnevnem redu, ki zadobivajo vedno ostrejše oblike; na Irskem so Angleži primorani zidati si trdnjave, da obvladajo še otok; rev-ohicijo-narno gibanje v Indiji in v Egiptu narašča in nima več nacijonalnega značaja, temveč bolj in bolj okre-puje krilo zavednih, revducij&narnih delavcev; narodno revolucionarni, pokret bližnjega vzhoda, zmagovita vojna Sovje tske Rusije ... vse to rine zaveznike v obupno stališče; meče jih dan za dnem iz kota v kot. zai m im kongres M \tmmii sk-im sodiščem angleških in franooskih delavcev, sodiščem zaveznikov avstrijskih antisemitov, s katerimi so za isto mizo sedeli nemški neodvisneži ter francoski in angleški, pred tem sodiščem so nas hoteli ruski manjševiki z Akselrodom na čelu staviti v obtožno stanje, nas rusko komunistično stranko ter ovjetsko vlado. Danes so zapustili to Drugo Internacijonalo kakor bolnišnico okužencev enoisti nemški neodvisneži, francoski longuetisti ,neodvisna delavska stranka v Angliji; da celo avstrijski manj-ševilki in opurtunisti so se nam priklučilL V stari Internacijonali pa so ostali Noske, Henderson in Branting. Kongres se ne sklicuje samo v hipu poostrenega mednarodnega rev-olucijonarmega položaja, t. j. v hipu, ko na vsem svetu ni videti drugega z hoda, negoli je mednarodno narašče vanje revolucionarne borbe; sklicuje se tudi v svoji lastnosti kot zakonit predslavitelj vedno bolj naraščajočih čet mednarodnega, razredno zavednega delavstva, ki tvori orjaško organizacijo, ki že danes duševno vodi socijalno revolucijo in jo bo jutri dejanstveno vodil. Radi vsega tega se drugi kongres komunistične Internacijonale ne 'bo smel omejiti na razne formule ali na nalogo, da le vobče pokaže delavstvu smer novih poti. Ne; pokazati bo moral, proletarijatu konkretni in točni obliki smernice, po .katerih pride zapadno evropski proletarijat do spasenja. Druga kongres bo moral točno naznaniti smernice v dosego proletarske diktature. S tem bo začrtal demarkacij sko črto med komunisti in drugimi vmesnimi revo lucijonarnimi elementi, rojenimi v največji krizi ka pitalizma, ki se prikazujejo kot spremljevalci komu nizma, a niso drugega negoli nepopoln izraz revo lucijonamih teženj delavskega razreda, izraz, ki se bo moral umakniti komunizmu, ki je edini preizkušen voditelj mednarodne revolucije. IZ SOVJETSKE RUSIJE Poljska tragedija Rusi napredujejo felis ovito. - Tepena poMska vojska v razsulu. - Minsk opusftošen in Vilna evakuirana. - Dvinsk zaseden. - Varšavo zapuifa prebivalstvo. - Ruske prednje straie v Lvovu. - Poljska vlada izgubila glavo. Italija bo posredovala? Ustanovni kongres komunistične Internacijonale je bil sklican ob času, ko so obdajale Rusijo krog in krog žične ograje in jo je blokada odrezala od ostalega sveta. V hipu, fco sklicujemo* drugi 'kongres Tretje Internacijonale imamo že svoje zakonite zastopnike v Berlinu, v Kodanju, v Londonu, in delegati angleških, francoskih in italijanskih delavcev so naši ljubi gostje v Rusiji. V istem času hujskajo zavezniki proti nam svojega zadnjega psa varuha — Poljsko belih gard. S tem dokazujejo, da so popolnoma izgubil1 zadnjo trcho razumnosti in da niso več v stanu udejstvifci sreinje dobre politike. To pomeni, da so ob robu prepada, ker se v najbližji bližini mednarodnega sunka birržuazija cepi, ošibljjeva ter medsebojno napada, medtem ko se v revolucionarnem Utoru ustvarjata in o-kre-pujeta skupna volja in skupna politična direktiva ter se lijejo mase v en lik. Tako se sklicuje drugi kongres Tretje Internacijonale v hipu, ko je položaj dobro razjasnjen ter so dani taki pogoji, da bi le neozdravljivo sanjač mogel upati v zopetno uveljavljenje kapitalizma; v ta kem hipu, ko n?»bolj razumni sloji buržuazine druž--fee-S' pl&HveaeČJm zanimanjem gledajo na komunizem, v nadi, da bo on rešil SY8t pogina in spi .šnega .po-divjanja. Ustanovni kongres komunistične Internacijonale, sklican c.b času, ko je zmagoviti svetovni kapitalizem korakal k napadu na skalo komunistične revolucije, je bil bojni krilk skrajne straže mednarodnega prcletarijata, ki se je nahajal v sila težkem in ogroženem položaju. Bojni krik je bil to, ki je moral daleč, daleč odmevati med vrstami bratske vojske zapadno evropskega proletarijata. Bojni krik je bil, vržen v svet brez vsake gotovosti, da bo našel odmeva. Drugi kongres Tretje Internacijonale pa je sklican v trenotku, ko se mere brez drugega reči, da svetovne revolucije ne bo nihče zaustavil. Tako zna-čita učvrstenje in razširjenje komunistične Interna-cijonale hkrati tudi pepolen polom druge internacd-jcmale. Februarja lanskega leta so se v Bernu zbrali gospodje opurtunisti Druge Internacijonale. Pred tem rabeljskim sodiščem nemškega proletarijata, izdajal- Dvignal je zločinsko rcloa nad brata, in Iker je bil brat beden in obdan od sovražnikov, menil je v svoji oholcGti, da ga stre v prah. V svoji prešernosti dvignil je divji krik zmagoslavja, ko je ob prvem, napadu zagledal rdečo bratsko kri. Ali ta Ikri, prelita iz pohlepnosti po bratovi zemlji, je vpila po maščevanju. In maščevanje je prišlo, naglo, strahovito maščevanje. In tako gledamo sedaj, kako ste na okrvavljeni, poljski zemlji diočgrava poljska tragedija. Že tri leta blokirana Rusija s svojimi slabimi prometnimi sredstvi, s svojimi sestradanimi, bosimi vojaki zmaguje, zmaguje kot je nekoč republikanska general Napoleon zmagoval s svojimi bosima republikanskimi četami. V nemem občudovanju stojimo pred to veličastno sliko in- v srcu se nam dviguje zavest, da mora .biti krasna ona ideja, za katero se bijejo divne rdeče čete, ker kljubu vsem neprilikam, na vsej črti odločilno zmagujejo. V naslednjem podamo brzojavke, ki jasno govore o poljskem polomu. LONDON, 9. — »Times« .poroča dz Varšave: Poljska vojska .je dobila nalog, da 6e na vsej fronti umakne v nove postojanke. Vsled tega umika je mesto Minsk prepuščeno sovražniku. Rdeče čete so zavzele Robne, kj«r bi bile skoro ujele generala Kartona, angleškega vojaškega atašeja. BERLIN, 9. — »Deutsche Allg. Zeitung« poroča iz zanesljivega, poljskega vira, da je poljska fronta od Pripeta do Karpatov popolnoma prebita. Tudi na vzhodni fronti so Poljaki začeti z umikom. Berlinski vplivni krogi smatrajo položaj Poljske obupen. LONDON, 9. — Po vesteh iz Varšave sili napredovanje boljševikov na severni fronti Poljake, da se umaknejo bržkone do nekdanje nemške črte. Istočasno pa novo napredovanje boljševiške konjenice na južni fronti siB Poljake, da se umaknejo tudi iz postojank, ki so jih zavzeli prejšnji teden. Kako hitro napredujejo boljševiške čete pričuje slučaj, da-se je angleški mornariški a.taše gen. Wrigt .jedva o pravem času rešil iz .Rov«a. Granata je zadela njegov avto, tki je bM zadnji odšel iz mesta. Pilsudslri je izdal nov proglas za nabiranje prostovoljcev. Vseučiliščni dijaki in dijaki tehnik so se vsi prostovoljno javili; šole so se zaprle. V zbornici nadaljuje razprava o predlou. ’be ne bo sprejela brez jamstva. Trocki hoče pepolen poraž poljskega imperijalizma in nameruje skloniti mir z boljševiško Poljsko, ki ni niti tako daleč. T uka j se te vesti sprejemajo z zadovoljstvom, ker s sedanjo Poljsko nihče ne simpatizira. V Berlinu se apLoh obtožuje ententa, da je s svojo politiko ščuvala Polj'.bo na napad na Rusijo. Položaj se 'bo še bolj zamorci, a>ko bi entemta .zahtevala od Nemčije (.kaikor se govori), da dovoli prost prehod ententnih čet in vojnega materijala na Poljsko. Nemčija bi ▼ tem slučaju tako zahtevo enostavno odločno odbila. BERLIN, 9. — »Vrssische Zeitumg« poroča iz Varšave: Poljska ministrski predsednik Grabski je od- potoval v Spa, da poroča po nalogu narodnega obrambnega sveta o obupnem položaju Poljske, ki Se ne more več braniti proti baljševiškemu napredovanju — radi razpada svoje vojske. Italija se je baje ponudila, da posreduje med Poljsko in Rusijo. Poljska odlašaš sprejetjem te ponudbe, ker čaka kaj bo Grabski odpravil v Spaju. Socijalističma skupina je hotela včeraj predložiti predlcg o miru z Rusijo; po posvetovanju z ministrom vnanjih zadev Zapichi-.jem je predlog odtegnila. {Čudno se obnašajo ti naši — »sodrugi« v Varšavi. Opomba uredništva.) PRAGA, 10. — »Tribuna« naznanja .položaj poljske vojske kot obupen. Na severni fronti dezertirajo armade. — Min. predsednik Grahslki je odpotoval Spa po pomoč. Sporoča se, da so včeraj sprednje straže ruskih čet vkorakale ▼ predmestje Lvova. —. Poljaki so evakuirali Vilno ter jo utrdili za brambo. BERLIN, 9. — »Frankfurter Zeitung« poroča: Sov jetska vlada je sklenila uničiti imperijalistično Polj sko, ki je brez vsakega vzroka ter samo iz hlapčevstva do Anglije napadla Rusijo. V Moskvi vlada globoka zaupanje v stvar; zaupa se pa ne samo v re volucijonarno propagando, temveč še bolj v rdečo armado. V nemških političnih krogih se skrbno zasleduje razvoj dogodkov. Če ostane Poljska osamljena, bo .težko zaustaviti zmago.vato prodiranje ruske vojske Tudi eventuelna ofenziva generala Wrangela, bd malo izdala, ker je 600 km oddaljen od bojišča. Jeli bo emtenta priskočila Poljski na pomoč? Odprta ji je poit preko Gdanskega, ali angleški mornarji nočejo prevažati ne čet ne municije »a vojno proti Ruski. Možno je, da se bo povprašalo Nemčijo, da dovoli previcz čet in municije preko svojega ozemlja, oziroma bo to ententa enostavno zahtevala od Nemčije. Nemčija pa mora sedaj misliti le na mir in ne drugo. Sicer pa nemško revolucijonamo delavstvo gotovo ne bo dovolilo, da bi nemška zemlja postala torišče za pohod proti Sovjetski Rusiji. (Op. ured.: Z druge strani pa se pfcnjuje zopet vest, ki smo jo že sporočili, da je ruskii reakcionarna general Gučkov nabral vojsko 60.000 mož v bližini Kra-Ijevoa v Vzhioidni Pruski. Ba.je hoče maršir.ati preko Letslke in Litvinske v — Patrograd in Moskvol Ali nemšikav lada teh čet ne vidi?) DUNAJ, 9. — General Korzer dokazuje v nekem članku, kako se je Poljska hudo zaračunala: Junija meseca je imela Poljska 600.000 mož pod orožjem To .je bila vsakalkor prešibka armada, da bd mogla držaiti orjaško fronto ob »zgodovinska« meji Poljske iz leta 1772. Zaito ni nič čudnega, da se je morala umakniti. Izpraznjenje Ukrajine je pač bridko vojaško in politično razočaranje za mlado Poljsko republiko, -ki je menila, da je prišel čas zasesti ozemlje do onih »zgodovinskih« mej. Poljska .je svoje moči .precenjevala in sedanji kritični položaj gotovo ne bo umiM notranje politične krize. Dohod boljševiške vojske ▼ vzhodno Galicijo, bo opozoril Evropo na položaj na vzhodu in osobito na oni v jugovzhodu, kjer se pripravljajo težki dogodki. DUNAJ, 10. — »Neue Frede Presse« poroča iz Varšave, da se je v dveh dneh prijavilo 300.000 prostovoljcev vseh strank. Sooijalistična stranka je sklenila pozvati ves za.padni proletarijat naj de-luje sa sklep splošnega miru. -Haller, ki -organizira prostovoljno vojsko, se je posvetoval skozi tri ure s francoskim generalom Henryem. Govori se, da se je določil minimum pomoči, ki jo mora ententa nuditi Poljakom, da prepreči polom. Zdi se, da se bo ta podpora omejila za sedaj na dobavo orožja in anuni-ciije zia armado prostovoljcev. Neki proglas -kliče pod orožje častnike razredov 1870—1878. SPA, 10. — Včeraj zvečer je dospel v roke angleške delegacije boljše viski dokument, ki zatrjuje, da ruska vlada sprejema vse angleške pogoje. Na podlagi f.cgi? dokumenta je možna razprava o miru z Rusijo v Spoju. Istočasno pa je na konferenci prisotna poljska delegacija [»odvzela korake pri Lloyd Georgeju, -dia bi se o rež. je iin munioija, nemške demobilizacije izročila Poljski', da se ubrani boljševikotv. Lloyd George je vprašanje predložil najvišjemu svetu, ki pa je prošnjo baje odbil. PARIZ, 10. — Agencija Havas porooa iz Spa: Danes pred sejo konference se je sestal najvišji svet, da razpravlja o rusko-ipoljskih zadevah. Težaven položaj Poljske, ka ga je povziow’o prebitje Berezim&ke fronte, kar j*ia za posledico, da korakajo rdeče čete preiti Lvovu, kjer so zaisedle že prediaestja, je vzbudil resne skrbi na medza vezniški ikonferenci, ki skuša najti odpomoč. RIM, 10. — »Giomale d' Italia« potrja vest, da nameruje Italija ponuditi posredovanje med Rusijo in Poljsko, katera baje sprejema načelo samoodločbe narodov pri določitvi svojih vzhodnih mej, (Kaj pa »zgodovinske« meje iz leta — 177-2.? — Op. ured.) ▼oljenje, da smejo iti preko njenega ozemlja proti Slede izjave posameznih -zborniških skupin glede Poljski. Letonoi so opustili Dvinsk, ki so ga zasedli glasovanja o zaupnici. Značilno je, da «e skupina Rusi, »bojevnikov« (kombatentov) izjavi proti' vladi, ki ni {O,poraba: Vilna je veliko mesto, ki ga je ententa izpolnila obljub, podanih ljudstvu med vojno, odtrgala samovoljno od Litvinske in priklopila Polj-I V imenu socijalistiane skupine govori sodr. Modi-ski.) | gliani. Izrazi takoj opozicijo proti vlacU. Poiziv vlade na skupno delovanje ne najde odmeva pri nas, ker Giolittijeva vlada ne odgovarja niiti najmanjšim proletarskim zahtevam. Osobito opozarja na pomanjkljivost Gdolittijevih finančnih odredb. Kapitaliste Leninove proroške besede se izpolnjujejo, I ^°če vlada čuvati, v tem se vidi malo resnosti vlade, Poljska pada v prah. Dejal je‘Lenin kratko pred ^ bo na ta način kmalu brez sredstev za najnujnejše poljskim pohodom: „Če nas Poljska napade, se j potrebe. Tudi vnanja politika ne zadovoljuje socija-bo Ru>'ja branila. Še enkrat opominjamo Polj- M1®*®, način njene izvedbe. Označa pravilno ne-sko naj ne žali sovjetske ljudovlade. Ali če nas j zmožnost vlade na gospodarskem polju, njeno nebo kljubu temu hotela napasti, sprejela bo tak zmožnost dvigniti državo in njeno slepotst v vnanji udarec, da se ne bo nikoli več dvignila." politiki. Edina rešitev dz vseh teh zagat je, da prev- Prorokovanje se uresničuje. Vojska nove, ble- Mmc delavski razred oblast v svoje roke ter jo iz-steče civilizacije koraka nevzdržno, zmagovito. vrSuie v obliki Pleterske ljudovlade. Ostro in jasno Vsled vojnih uspehov na poljskem bojišču I naše2a ^dmga je pozdravilo gromovito plo- se je staLšče Sovjetske Rusije zelo utrdilo. Po- , „ _ , . „ leg t< ga pa razvoj dogodkov v Perziji in v ori- Sledl ^asova^e o predlogu •Colosama. Glasuj 411 rasina iz Londona se je govorilo, da se je njegova misija ponesrečila H,e ° ^ (gW »Delo« št. igliia zahteva da se fcusiia po- 2« *>fde s "6 pr- H 228. {Šlo je na samw- jentu močno učinku-ejo na angleške politične 264 «* ® vlada je • •• . .1 . . • - 1 .1 cnraiolfi 'al,Ja"ske armadHer Milano je sojino in vojaško silo Vprašanje je, kdo izmed Ka.,st’ k Je Pr,ed V0J"° nf0VeDd^in ‘udl ?anl° obeh pogajajočih je v resnici močnejši. Gotovo vršil propaganlo proti vojni. Potrjenk vojakom je, da vidi Rusija svojo korist v sporazumu z Ke b,‘ raf' te^a izpostavljen raznim šlkanam In je Anglijo, ali tudi Anglija čuti potrebo sporazu- dezf.r^al v Sv.co. Ni pa storil tega iz strahopet- meti se z Rusijo. Glede pogajanj med obema .nosti' ker,le Hobf ^"iskem polomu bil v Berlinu imamo te vesti: r & j j In se boril ob strani Spartakovcev po berlinskih London io. Ljudski komisar za vnanje q njegovi izročitvi se glasuje poimensko. Prl-zadeve Cicerin je sporočil potom radjobrzojavke sotnih je bilo 235 po -Iancev, vzdržali so se gla-lordu Curzonu, da se sovjedska vlada sklada z | sovanja 27, za izročitev je gla ovalo 137, proti nji samo 70. angleško vlado glede bližnjega sklepa miru. So vjetska vlada sprejema načela navedena v spomenici, ki jo je i. julija angleška vlada izročila Krasinu. Ta načela bodo podlaga pogodbe med obema državama. Ruska vlada upa, da bo možno SS „falg?. pPŠt”ai fe7Skdabat.dda| ,<»««• •** J> « •• « Rusijo in Anglijo smalra kot premirno pogodbo | “ k8t " SC 16 me“ dnlg,m 'klen"°ia|WČeH ter se pridružile angl. vladi v želji, da bodi to IZ STRANKE premirje prehod k pravemu miru. Sovjetska vlada protestira proti neopravičeni ob-dolžbi o sovražnosti Rusije proti Angliji ter po navija svojo izjavo, da si ne želi drugega negoli mir. Če se mir |še vedno ni dosegel, bilo je krivo pomanjkanje miroljubnih namenov na sprotne stranke. List „Socialdemokratenu poroča, da bo mesto Krasina šel v London sam Cicerin, da na laljuje pogajanja z entento. Pogajanja med Rusijo in Anglijo bodo imela uficijalen značaj ter svrho, da se sklene ne le gospodarski temveč tudi politični mir. Milan io. — „Corriere della Sera“ dobiva sledečo vest z nabiranjem prostovoljnih darov za naše politično preganjane sodmge, katerih že lepo število ečl po zaporih. Dalje je odbor v očigled, da se v zadnjem času vrše odgoni preko meje številnih naših delavcev ki niso pris‘ojni v kakšni občini v Jul. Benečiji, posial ob ežno poroJilo soc. poslanski skupini v Rim, da nujno posredujejo pri vlad-. Ti delavci, ki že dolgo ča a bivajo v Trstu in imajo tudi svoje družine tukaj s i ganj^jo na podlagi anonimnih ovadeb, češ, da delajo boljševiško propp-gando. Niti ce jim ne dovolj jje, da bi se vsaj branili obtožbe, izganjajo se kar eno tavno iz Itaije. Slednjič je sklenil odbor, da za p e t e k 16. t. m. skliče strankin zbor. Na dnevnem redu je odstop odbora ter volitev odseka za izbiro no- sprejela od Cicerina brzojavko, s katero spre-|-vega odbora ter druge važne točke. vzetje1 bbljSeviki | Konferenwl v Spa Nemčija je torej podpisala prvi protokol, t. j. protokol, ki govori o razorožitvi Nemčije. Pogoji zaveznikov so trdi, in sicer: i. razorožitev redar- iz Londona: Angleška vlada je >ja ’ ema vse pogoje Lloyd Georgeve za povzetje trgovinskega pogajanja. Pogoji so: i............... se odrečejo vsake propagande potom svojih trgovskih agentov in drugih oseb, 2) vrnejo vse angleške vojne imetnike, 3) ne napadejo neruskih držav na vzhodu, v Aziji, ter zapuste Perzijo, v —' ' - ’• vajo stiranja glavnic strani vseh zaveznikov v ruska I ^'obvezno stf zato’pa ^sme Vzdrževati'doT iodjetja. oktobra državno brambo (Reichswehr) 150.000 D u n Ja j 10. — Iz Moskve prihaja vest, da je mož, ki se potem zmanjša na 100.000 mož, Cicerin protestiral pri ententnih vladah glede 4, izročiti mora ves nedovoljeni vojni n aterijal otokov Aland, ki še vedno pripadajo ruski lju- zaveznikom, ki ga bodo uničili, 5 zajamčiti dovladi. Ljudovlada ne priznava nobene določbe mora izvršitev mornariških klavzul. H’: ! 5 ? V- S ozirom na te otoke, ako pri tej ni sama ude-ržena. London 10. — Male boljševiške čete, lajajoče iz Enselija, so se izkrcale na več kah perzijske obale kaspiškega morja. Pn- toč- Hulilnnskd zbornico Ako tega ne izvrši do 1. 1. 1921. smejo zasesti zavezniki Ruhrsko kotlino, ali katero* sibodi nemško pokrajino. Nemci so protestirali in — podpisali. Hudo plačuje nemško ljudstvo imperijalizem svojih bivših voditeljev. Ravno tako hudo se bo ob svojem času moral pokoriti vsak imperijalizr m I xr. -..•i j? .11 N \\v 'H F* t’ f« % * i-; Jtojn m Vesti iz Jugoslavije. Beligrad 10. — Včeraj ob 19 je po seji na- ^ - . 1Je ^ I rodne skupščine izbruhnil v zborniški palači ZADNJE VESTI DUNAJ, 11. — Lit-?inska bržolama agenlnTa ?po-rc-iša iz Kovaa, da PoUafei iz.praznjuiejo po njih zasede ae litvinske pokrajine. — Vilna je izpraznena. Lit-vi!D?ke čele so v;jnirti(l) sovražnikom. (Nazc-i i iicve dobe! Op. ured.) Proizvajanje 'c - iira je padla na tretjino vrednosti. V„r • * • --‘-■>.:ovati, da dvignejo državo, tudi ap.i^c . : - .rarse, t. j. s-o-cijalisti! Po govorit Giolititija predila^a Cci!• jimo zia-upnico sledečega besedila: »Zbornica cdobiuje izjave vladj» « Rdeli utrinki Biti delavec, ni nobena sramota. Suženj biti, to je sramota! Delavstvo s® .mora izobraževati,, ker ibo potrebovalo vso svojo inteligenco; mora agitirati, ker bo pctrebovallo vse svoje navdušen/je ;se -mora organizirati, ker ibo potrebovalo vso svojo moč. »Kdor ne dela naj tudi ne je«. To niso besede, ki se jiiih sme le .govoriti in rabiti v agitaciji. Marveč so 'to besede, ki izražajo na kratko temelj m katerem bo slonela (bodoča človeška družba. Svoj čas so morali plemenitaša degradirati n« stopnjo naivadnega človekia preden so ga smeli so-a.ilti. Danes zautevanno od plemenitaša in od vseh. Ja se povrnejo do delavstva, alko hočejo imeti pravico do življenja. ' •}.’-] li Ifl' ■?5! m i i:;j ' N; 8 * . iS) Naročnikom, ki jim je zapadla naročnina, smo pre,šnji petek poslali poštno položnico, s katero morejo pri vsakem poštnem uradu ob-roviti naročnino. Poslali smo položnico tudi onim, ki smo jim na njihovo obljubo naročiti se na list pos ijali „D lo“. Prosimo prve in druge, da nam dotične zneske čimprej vpošljejo, ker l)i bili s’cer primorani ustaviti jim list. Upravništvo. OKRAJNA UČIT. KONFERENCA TRŽAŠKEGA SLOV. UČITELSTVA. Dne 9. t. m. s« je vršila v šol. poslopju pri sv. Ivanu ctkjr. kionlcrenca vsega tržaškega slov. učiteljstva, ki je pokazala, kako naše učiteljstvo resno ,pojmi s vej poklic in kako še za ved® svojih stanovskih dolžnosti. Točke, o katerih se je razpravljalo, imajo nekatere pometi tudi za javnost, zato hočemo o konferenci kratko poročati. Otvorii je konferenco okr. šol. nadzornik Craizer, ki v hrvaSkem jeziku po&dravi zibraao učiteljstvo ter prisotnega Sod, ais ero rja Di Bana ter imenuje svojega namestnika v predsedstvu konference učit. Antona Grmeka, ki je v naslednjem tudi vodil 'konferenco-. Za zapisnikarja 'določi nadzornik učit. Vojteha Siu 1>1 a in U)čit.-co Anico Švagelj. Izvoli se nato stalni konferenčni odbor, sestavljen iz sledečih učiteljev: Kraševic Ivem, Sabadin Ivanka, Fomda Franc, Gorkič Josip, Čok Marica. Nato poroča učit. Caharija o preuredbi šole, kjer naj se vrši če le mo-žno neposredni pouk. Ljud. šole naj se postopno razvijajo do osemrazrednic in naj se potem višji nszredi preobrazijo v meščanske šole, vse v smislu okrožnice gen. civ. kotnrsarij.ata z dne 9. maja 1920, V debato posegajo učitelji Kosič, Bulkovec, Samec, Sabadin, Gruntar, Vciik, Klein-mayr in čok Andrej, vodja C. M. šole, ki pri tej priliki zahvali n&Az. Craizerja, ki mu je pri otvoritvi te šole šel uspešno na roko. Caha rije v referat in tozadevni predlogi so sprejeti. Nato pojoča učit. F. Klemmayr o splošnem učnem načrtu za ljudske šole. V temeljito1 zasnovanem referatu pokaže vse pomanjililjivoedi tozadevnega uradnega načrta ter nasvetuje odpomočke. Zahteva, da pri sestavi učnih načrtov sodeljujejo šol. oblasti z učiteljstvom, a da se upoštevajo tudi želje delavskega in kmeti š k ega ljudstva, v kolikor so te želje napredne in niso v oviro šolstvu. Predlaga sestavo novih učnih načrtov .potom posebnega odseka. Debate se udeleže Gruntar, Gerbec in Bukovec. Dogodi se mal incident, v kolikor namreč Bukovec ne odobru:je izjave referenta, ki poiudarja umestnost, da je veronauk postal neobvezen predmet Ijudsko-šolskega pouka, in v kolikor referent odločno vstra-ja na svojem stališču, češ, v svobodni državi naj vlada svoboda vesti. Kieinmayrov referat in tozadevni predlogi so nato soglasno sprejeti in izvoli se odselk za preosnovo-ozir. sestavo učnih načrtov. V odseku so: Kleinmayr, Caharija, Grbec, Čok Marija, Čok Antonija, Sabadin Ivanka. Danev poroča, nato o delovanju “odbora za spiso-vanje novih učnih knjig. Dokler se te knjige ne spišejo, uporabilo se bo predelano izdajo Widrovega prvega berila, Gaberš-ek Razingerjevega drugega berila in Gangloveiga tretjega in četrtega beriiai, 'ki so vsa že natisnjena. Pomožna knjiga za višje razrede bodi, dokler ne dobimo boljše, Bandelova »Zgodovina Italije«. K debati se ‘oglasijo Kosič, Gruntar, Širok Karol, Širok Albert, Kleinmayr. Nato je poročilo s tozadevnimi predlogi sprejeto. Žagar poroča o novih uradnih tiskovinah. Debate se udeleže Trcibec, Danev, Kosič, Pahor. Referat in predlogi sprejeti. Ščuka Elizia poroča o raizbremeanjenju šol, razredov, ki naj se dele, ko hitro prekorači število v razred vpisanih otrok 50, Iz-javi ®e pa .proti ustanovitvi dlfirenciijialnih razredov, t. j. razredov za »zabite«. Oboje sprejeto, Pertot Srečka poroča v res krasnem referatu o poslovanju šolskega zdravnika, kakor bi' moralo biti, da se očuva telesni razvoj naše dece. Referat je sprejet s splošnim odobravanjem, Nato se konferenca prekine ter nadaljuje popo-ludne. Na popoldanski konferenci poroča Karol Širok o otroških vrtcih in zabaviščih. Debate se udeleže: Ček Andrej, Čok Albert, Danev, Kleinmayr, Trobec, Kosovel, Valentič, Pahor. Referat s predlogom, da občina čimprej ustanovi slov. ctr. vrtce in zabavišča je sprejet soglasno. Gorkič poroča o vzgoji učiteljstva, o učiteljiščih, kakor bi morala ‘biti. V debato posežejo Trobec, Širok K., Samec, Pahor, ki vsi žigosajo škandalozne razmere sedanjega učiteljišča v Tolminu. Predlog, naij se glede slov. učiteljišča ustanove iste razmere, ki so vladale 1. 1914. pred vojno, se soglasno sprejme. Grbi c Franc poroča o okr. učit. knjižnici in šol. muzeju, Debate se udeleže: Gruntar, Fonda, Bukovec, Alb. čok, Kleinmayr, Trobec, Danev. Sprejme se predlog, dia položi* vsak učitelj kot mesečni prispevek za učit. knjižnico K % svoje mesečne plače, V knjižnični odbor so izvoljeni: Cibic Fr„ Širok K., Danev, Hartman, Trobec V., Ščak Frida Nato konferenca voli 1 delegata in njega namestnika za učit. deželno konferenco, ki bo septembra meseca v Trstu. Izvoljena sta soglasno1: F. Kleinumyr kot delegat, Iv. Danev kot namestnik. Pri slučajnostih se pretresejo ter sprejmejo sledeči predlogi; Danev zahteva priznanje študij onih uči-teljiščni/kov, ki so vsled razmer prisiljeni študirati v inozemstvu. Danev zahteva naj se vendar enkrat, vsaj dO prih. šol, leta, iz vrše tako dolgo zavlačena imenovanja. Barsa zahteva sistemiziranje novih učit. mest, kjer je to potrebno. Fonda zahteva posebno dotacijo za šolske zbirke učil. Trobec zahteva znižano voimo ceno za Šolske izlete. Pahor zahteva, naj se definitivno medi odškodovanje za vse učitelje prizadete v vojn: vsled vpoklica k vojski. Gruntar in Kleinmayr opozarjata na nerazumljivo postopanje nasproti tov. Al. Hre- oal- u, ki ga kot pol itično, moralno in stanovsko nno n ■>d-eževanega tovariša ljubi vse slov. učiteljstvo. Ako meni šol. oblast, da je katerikoli učitelj kaj z--rešil, n j ga po obstoječih zakoch na podlagi k.Ui > dt clplinarne prei k^ve kaznuje. Vsako drugačno po&k.p:~a'e pa je nezakonito in nosi pečat preganjea;a, pioti katere-miu .odločno protestira vse učiteljstvo. Ta protest je bil sprejet od navzočih z burnim odobravanjem. Tako je bil izčrpan dnevni red. Sklepčno je na- ( slovil že učit, Kleinmayr do okr. Sol- nadzornika Craizerja nekoliko iskreno občutenih besed, s katerimi ga zahvaljuje v prvi vrsti za popolno svobodo govora, ki je vladala na konferenci od njega predsedovanj, ter za veliko zanimanje zia naše sJoiv. šolstvo in prospeh učiteljstva, (ki ga je nadzornik pokazal že v kratki dobi svojega poslovanja. Želi, da bi tako ostalo* in poživlja navzoče, da v nadzorniku pozdravijo svojega delovnega tovariša z iskrenim živijo. S tem življcklicern se je konferenca zaključila. Pogreb žrtve tržiške eksplozije. V soboto je bil pogreb delavca Atile .Božiglava, ki je pri eksploziji v tr-žiški ladjedelnici smrtno ponesrečil. Krsto, zavito v rdeč prapor so na ramah nosili tovariši preminulega. V sprevodu so nosili mnogo vencev. Od mrtvašnice pri sv. Ju-stu pa do sv. Jakoba je čakala pogrebce ogromna množica ljudstva, ki je potem pospremilo ranjkega do pokopališča. Izobraževalno društvo v Škednju započne s torkom 12. t. m. s čitanjem poučno-zabavnega berila za otroke. Ob torkih in četrtkih za ital. deco, ob sredah in petkih za slov. deco. — Ta hvalevreden korak naj posnemajo tudi vsa druga naša kulturna društva! Vrtna vcselica v Škednju se bo vršila v nedeljo 25. t. m. v prostorih gostilne pri kinematografu »Adria«. Priredi jo Izobraževalno društvo v Škednju skupno z zborom pekovske organizacije. Drobiž še vedno nabirajo in shranjujejo gotovi ljudje. Par so jih že stavili pod ključ. Značilen je slučaj toba-karnarice Elise Dccarina, ki nekemu gospodu ni hotela prodati nekega časopisa, češ, da nima drobiža, da bi mu menjala liro. Gospod se je nato legitimiral kot karabi njerski brigadir ter preiskal najprej tobakarno, potem pa stanovanje prodajalke in glej, našel je ~a 230 lir samega drobiža, ki ga toli primanjkuje v prometu. Seveda je spravil drobiž, in Eliso odvedel v zapor. Postajenatčelnik v Rocolu se je vsredo opoludne jako spotil in te proklete muhe so ga pikale posebno pa velika muha, ki je priletela v obliki izročilnega lista iz Riftem-berga. Sila sc je razjezil, ko je zagleda! slovenski naslov: »Kmetijska in vrtnarska Zadruga.« Tek mu je bil po kvarjen. Pa kaj bi ne, ko ga je muha tako pičila; zadela jfa je do živega in mu pustila ves svoj strup, ki ga je revež nato oddal zadružnemu vozniku, znoseč se nad njim in psujoč ga z »barbari, ignoranti, austriacanti« itd Oh, Ti revše, ti prevročekrvno, če ti je toliko na poti ravno naš" jezik, saj te nobeden ne sili, da službuješ med našim ljudstvom in za naše ljudstvo, obratno še veseli bomo, če odideš iz Rocola. Naših ljudi je dovolj, ki so tudi sposobnejši za opravljanje take službe. Žuganja pa da se nam prihodnjič blago v sličnem slučaju ne bo dostavilo, tega se pa čistonič ne bojimo ter vemo, kam se imamo obrniti. Da se sedanje poslovanje pri' železniški upravi sploh vrši s precizno točnostjo, razvidimo že iz tega, da je blago, izročeno na postaji v Rihembergu 25. jui .ja, došlo v Rocol 7. julija. Pa naj kdo reče, da blago ne pride bitro po železnici, ko je treba iz Rihemberga do Rocola voziti z vlakom nič manj kot 12 dni: reci in piši dvanajst dni! To je menda zakrivil slovenski naslov na izročiinem listu. Zato menda nočejo uvesti v svoje urade tak katastrofalni jezik, kot je jugoslovenski! Kaj ne g. Mosooni, ki ste obljubili, da boste pravično vladali in gledali, da bomo vsi zadovoljni? — Pa saj smo, saj se uraduje v japonščini in mi Jugosloveni v zasedenem ozemlju znamo vsi japonski, prav dobro, samo vprašanje je če zna japonski tudi postajenačelnik rocolske postaje, ki naj ga železniška uprava pouči malo olike, ker japonsko govoriti še ne pomeni proklinjati. Na centralnem kolodvoru so zavladale tako škandalozne zdravstvene razmere, da se je vodstvo tržaškega higieničnega društva čutilo poklicano in dolžno, da na to nevzdržno stanje opozori potom javnega proglasa oblasti in ljudstvo, dokler je še čas in ne postane centralni kolodvor ognjišče kužnih bolezni. — Res divno! Uvoz. Dovoljen je direktni uvoz: 1) vrtninskega semena, če tudi bi isto spadalo v vrsto oljnatih semen, ako se izpolnijo predpisi dodatka XXXV. carinske tarife, 2) tra- kov za pisalne stroje. Poštna nabiralnica v Doberdobu se z dnem 15. t. m. zopet otvori .Zvezana bo z poštnim uradom v Tržiču potom dnevnega sela. Razdelitev živil aprovizacijske zadruge se vrši ta teden proti preščipnjenju št. 13. živilske izkaznice. Dobila se bodo sledeča živila: % kg riža po 1 L 50 st kg. 30 dkg testenin po 1 L 85 st kg; 10 dkg sladkorja po 12 L 40 st kg; 20 centilitrov olja po 8 L 30 st kg. Z municijo naložen avto se je dne 9. t. m, ob oglu ulic Tor San Piero in Montorsino zaletel s tako silo v voz rojanskega tramvaja, da mu je popolnoma zdrobil zadnje stojišče, tako da voz ni mogel več nadaljevati svoje vož nje. K sreči ni bil nihče ranjen. Ali zgodila bi se bila lahko grozovita nesreča, če bi vsled sunka le ena nalo Ženih bomb in granat padla na tla. Krivda zadeva popol noma vojaškega šoferja, ki je s tako vrsto blaga kakor nor dirjal po ulicah. Sicer pa ne moremo umeti, kako je to, da se municija prevaža po mestu brez vsake previdnosti. Ali se s to prokleto municijo ni dogodilo že dovolj nesreč? Padla je pod voz neka Rozalija Botteri, ki je z otrokom v naročju hotela prekoračiti ul. Cellini, in sicer tako nesrečno, da je bil otrok, jedva par mesecev stara hč: Marija, na mestu mrtev. Voznika, nekega Jos. Ivančiča iz Rocola št. 18, so zaslišali a izpustili na svobodo, ker ga baje ne zadevlje nobena krivda. Za 30.000 lir vrednosti so tatovi odnesli iz manufak-tume zaloge Rudolfa Drufovke v ul. Valdirivo št. 38 Radi sumnje soudeležbe na tatvini je bilo zaprtih nekaj oseb. Iz zapora v ul. Tigor je te dni zopet pobegnilo sedem ujetnikov. _____________ POHOTNO S0D'ŠČE Te dni ja prišla pred poroto ona Jožefa Pizzin, ki je s kladvom do smrti pobila lastnega moža, s katerim je živela prav nesrečno življenje. Obtoženka se brani s tem, da je mož grdo ravnal ž nio, jo večkrat popustil, in kc je nekoč izjavil, da jo zapusti za vedno, izgubila je pravo razsodnost in prijela za neko kladvo, ga udarila pc glavi. Priče pa govore drugače. Opisujejo Pizzinovo kot sila lahkomiselno žensko, ki je često prelamljala zakonsko zvestobo ter pri tem spolno obolela in okužila tudi svojega moža. _ Zdravniška izvedenca izjavljata, da Pizzinova m duševno popolnoma normalna in možno je, da je po prvih udarcih s kladvom izgubila razsodnost. Porotniki potrde vprašanje ubojstva, pripoznajo pa, d? je to izvršila nezavestno. Vsled tega je bila Pizzinova oproščena. Predsedoval je svetnik Clarici; branitelj dr. Kobba. DelncsRl prggigd Nakladači in razkladači v trž. luki so v soboto 10. t. m. stopili v stavko, ker se kljubu večkratnemu pogajanju n hotelo ugoditi njihovim pravičnim zahtevam po zvišanje sedanje tarife. Za vojne oškodovance V zadnja štev. »Dela« smo podali vsebino kr. odloka z dne 18. aprila 1920, št. 579 glede povrnitve škode povzročene vsled vojne in vodnih dogodkov. Danes hočemo podati nekoliko* podrobnosti o teh določbah. Pravica do odškodnine. Kdo je upravičen, zahtevati odškodnino smo že zadnjič navedli. K dotičnemu odstavku dostavljamo Oni, ki si bodo po § 72 sangermainske pogodbe smeli svobodno izbrati ital. državljanstvo (.tedaj ne oni, id to državljanstvo sprejmejo že po pravici, vsled svoje pristojnosti) ob svojem Času in po načinu, ki bo jedva določen, bodo mogli zaprositi za odškodnino jedva po sprejetju tega državljanstva. Kot Miozemci (ptujci) se smatrajo tudi ona društva ali one družbe, civilne ali .trgovske, ki so ob času, ko se je škoda zgodila, imele pretežno inozemske interese ali upravo. Ital. državljani iz kraljestva lahko zaprosijo za povrnitev vojne škode, .ki je doletela njih imetje v Jul. Benečiji le, ako je ta škoda povzročena direktno po vojnem ‘činu, torej za posest, ki so jo imeli neposredno na .bojnem potzorišču ali v krajih, ki so bali evakuirani. V dingih slučajih se morajo za eventualno odškodnino obrniti do pomožne komisije za begunce iz kraljestva {ul. Teatro 4, Trst). Kaj se odškoduje, o tem smo zadnjič že poročali. Dostavljamo še, da se poplačajo škode povzročene tudi na ribiških ladjah, splavih in drugih manjših čolnih. Izvzete so večje ladje. Škode povzročene na osebah. Dovolila se bo tudi posebna vojna pokojnina pod istimi pogoji, kakor so veljavni za vojaške pokojnine in za pokojnine družinam v vojni podlih, tudi onim, ki so ostali pohabljeni vsled vojnih činov (vsled bomb iz aercpJanov, puškinih krogel itd.), ali pa vdovam in sorodnikom takih, ki so vsled teh činov umrli. Vse to pa, ako nimajo pravice do drugačne odškodnine ali pokojnine. Umevno je, da se te določbe ne nanašajo na vojake, padle ali ranjene v vojni. Pravice do take pokojnine pa nimajo one vdove ali oni sorodniki, ali1 oni pohabljenci, ki ob predložitvi prošnje uživajo letne dohodke, 'ki na leto in posamezno osebo presegajo 5000 lir. Izključeni od te pokojnine so tudi vsi oni, ki so bili pohabljeni ali co umrli med izvrševanem prostovoljne službe, ali druge obvezne ali prostovoljne službe, pri kateri so izpcistavljaii svojo osebo vojnim nevarnostim, n. pr, dame Rdečega križa ali pomožna krdela Občinarjev, ki so med zračnim bombardiranjem poslovala izpostavivši se ognju. Pokojnine se bodo likvidirale potom Generalnega ravnateljstva uradov vojaške pomoči, pridedeljenega zakladnemu ministrstvu (v Trstu v ul. deile Acque 7). Škoda na premičninah. Ko hitro je dokazana posest ter sledeča ji izguba ali uničenje premičnine, odgovarja odškodnina zanjo vsoti, ki je ob trenutku izplačila potrebna za njen nakup. Odbije se pa lahko od vsoite do ene četrtine vrednosti premičnine, upoštevajoč njeno razvredi-te v vsled obrabe. Za predmete razkošja pa se določa odškodnina v sledečem razmerju: Računa se, da odpade na vsakega posameznega oškodovanca 2000 lir, ki odgovarja vrednosti predmetov razkošja, in izplačuje se: 1. za prvih 2000 lir polno odškodnino; 2. od 2000 do 10.000 lir se izplača polovico vsote, ki .presega 2000 lir (torej 2000+4000 = 6000 lir za 10.000 lir škode). 3. od 10.000 do 50.000 lir le četrti del vsote, ki prekorači 10.000 lir (tedaj pri 50.000 lir škode: 10.000-j- 10.000 = 20.000 lir); , 4. od 50.000 do 100.000 lir deseti del vsoie, ki prekorači 50.000 lir (toiraj pri škodi 100.000 lir: 50.000 -f 5.000 = 55.000 lir); 5. nad 100.000 lir dvajsetino vsote, ki prekorači 100.000 lir. V slučaju, da se posest premičnine uc more dokazati, ali pa se oškodovanec odpove dokazilu o vrednosti izgubljenih ali uničenih premičnin, se določi odškodnina Sorazmerno z vrednostjo neprimičnine, v kateri je bila premičnina shranjena in sicer po teh načelih: 1. za ,prvih 10.000 lir vrednosti nepremičnine 50% doklado. (Pri 10,000 lir toraj: 10.000+5.000= 15.000 lir); 2. od 10.000 do 50.000 lir doklada 40 odstotno; 3. nad 50-000 lir nepremičninske vrednosti doklada 30 odstotkov. Ako pa gre za orodje, priprave, stroje, živino, pridelke in blago sme bati v takem slučaju nakazana odškodnina, ki je enake vrednosti nepremičnine, ali delu nepremičnine, v katerem se je hranilo to blago, to pa do vsote .prvih 25.000 lir. V slučaju, da so premičnine le deloma izgubljene ali poškodovane, se od odškodnine odbije njihova preostala vrednost v cenah, ki so ob času likvidacije veljavne. Državia pa si pridrži, da mesto odškodnine za stroje, premičnine, blago in živino »in natura« odškoduje pocestnike z enakovrednim blagom. Ako se dokaže uničenje vrednostnih papirjev, se bor dcicčiila amortizacija istih .posedaj veljavnih določbah, dokler ne stopijo v veljavo tozadevni ital. zakoni. * * * V naši številki v sredo bomo podrobneje govorili t> odškodninah za nepremičnine in. drugo. sivo tik pred polomom denar vrnilo, si je te troSke pridržalo. — 2. G. dekan ni imel nobenega privilegija, kar je razvidno iz tega, da ni ničesar prejel. — 3. Večkrat so 'bili vozovi zvečer pred skladiščem polni vreč, in to vsakikrat ko se je .blago pripeljalo v temi iz Sežane. Delati .je bilo treba tudi pozno v noč, dokler so s-tranke prihajale. — 4. Za občinski lov se ne vrši niikaka tajna kupčija, temveč je bil dne 2. julija 1920 oddan na dražbi v Sežani, za L 1150’—. — 5. Koruzo iz vojaškega vrta v Preserjih je prevzel Josip Pipan iz Preserij št. 16, ki jo je razdelil med Preserce, kakor je zaukazala vojaška oblast. Dva pluga sem izročil istemu, da sita Presercem na razpolago. Od ostalega ‘blaga v Preserjih sem odpeljal nekaj v občinsko skladišče, kar je še vedno na razpolago, večino .porabnih stvari pa so domačini po odhodu vojaštva .pobrali, šipe sem ukazal vzeti g. Štreklju za stavbeno ekspozituro. — Pričakujem, da lojalno priobčite tudd ta moj odgovor in osta)am spoštovanjem Vinko Jazbec, gerent. se: TRŽIČ. V sekciji stavbinske zadruge delavnica kleparjev h kovačev je 8. 7, 1920 ob 14 10 ekspedirala strelivo. Žrtev 'bila je na mestu.; 1 mrtev, 10 težko ranjenih, 3 lahko ranjeni. Da se nahaja tam v bližini 11 uniči j a tega ne bi nikdo slutil, bal je namreč zala*) za delavnico kup starega železa in med tem tudi nekaj cevi iz fronte, edna teh je bila polna ekrazita. Kovači nič nevarnega sluteč, so že mesece dni delali tam okrog, nakar se je danes pokazala že zopet posledica vojne. Tako da ubogi delavec niti pri poltenem delu ni gotov ali se vrne zvečer zdrav k svo-ej družini, v Po poti k zdravniku sta umrla še dva m o enem •e dvomljivo ali ostane pri življenju. KOMEN. V sredo je 'bil v Komnu shod zaupnikov stavbin-;kih delavcev komenskega okraja, na katerem je oročal sodruig Petejam o važnih strokovnih zadevah, i se tičejo zaupnikov, sooijalne oskrbe, posredo-alnice za delo, nove delovne pogodbe, kakor tudi ■urjenja našega »Dela«. V debato so posegli razni sodrugi, ki so .poudarjali .potrebo intenzivnega dela za organizacijo v Komenskem okraju, Konstatiralo se je lep napredek Stavbinske zadruige, Ljudskega adra, kakor tudi agitacije za Konsumno društvo, * Popravki. Ker me uredništvo po dopisniku iz Komna v štev. 19 od 25. junija 1920 vprašuje za neka pojasnila, ču-iim dolžnost odgovoriti na stavljena vprašanja sledeče: 1. V teku 1. 1918. je županstvo razdelilo vole (buiškote) po posebnem odboru, deloma takim, ki so pred vojno imeli po dva vola, deloma so bili ostali voli med občinarje-kmete izigrani. Vole so prejemniki res plačali, pri čemur je glavarstvo v Sežani zaračunalo za vozne troške iz Snbije na glavo po 70 K (gl, dopis glavarstva št, 5531/18). Ko je glavar-] In mi smo dopis — popravek gospoda Jazbeca tudi lojalno. objavili. Le, da ne vemo čemu pošilja svoje popravke .po izjavah, ki smo jih objavili. Nam se zdi, da bi bilo .bolje ako bi gospod Jazbec molčal. BUZET. NacijooalisUčke tučojave. U obližem selu Sv. Ivan •bio je dne 27. 6. 1920. sajam. Lij epi i vrači dan. Plesalo se i prekomjerno kao što je običaj kod sličnih zgoda. Naokolo crkvice pod siaiblimia i drvečima 'bilo je odviše krčma i prodaja piva. Suha staračka i mla-denička grla su samo Ejevala u sebe bez pomisli na to ,što je kadro prekomjerno uživanje alkohola počenjati. Podnoč kad je večina samnjara pijana bila, počeli su nacijonalistički izazovi sa Obojezičnim pjes-mama i poklicima. Nastala je zaglušujuča buka, vre -va i metež. Karabinijeri bili su preslabašni da stanu neredu na put. i da učme konac prijetedoj opasnosti. Krivci su se večim dijelom porazbježali amo tamo, iok napšen bio je nevin i nedužan, k o ji nije ni jedne uredljive ri.ječi izustio. Prvi napšenik dobro je poznat svoj okolici kao miran i pošten čovjek. Pristupali su svjedoci njegove nekrivnje, da ga puste na siobodi, ali uzalud. On je postao žrtvom i bio je natučen. Taj da, bio je napšen i kašnje razni iz Sv. Martina i Vi-daci, ali nije bio napšen onaj, koji je perižem ranio jednoga iz Štrpeda. Nije 'bio napšen niti onaj, koji je jednu .udatu Ženu gurao i izrekao joj gnjusne riječi. Nisu bili napšeni niti jedan iz gradiča .(Buzeta), koji su se istaknuli u tučnjavi sa palicama u rukama, a koji su na koncu otišli klici krvavim glavama. Buze-čane ustavilo se na siobodi zato, jer danas vlada, »uzor pravda i uzor sloboda«. Mi ne bismo ovo iznašali na javnost, jer je to plod buržuaz.ne (nacijonalističke) politike, ali moramo zato, što se sa strane Buzečana dosadaoje »ščave« počelo nazivati socijalistiiai i boljševicima. Tim novim nazivom m:'s!e. da če se najlabše omiliti oblastima. I to je jedan novi manevar. Mi socijaHste sme protiv svakoga nasilja jedne narodnosti nad drugom. Nadalje naglašamo, da u Buzetu uz sadašnje prilike pune mržnje i neprijatelj-stva, biti oe jedino tako sačuvan mir, da okoličani ne dodju u dodir s a grad janima. Neka ostane samo svaki u svome selu i kod svoje kuče, pak če buzeš-čina uživati takav mir kakvoga nije još nikadaimala. Čim budu se zemljoradnici počeli strogo držati ovoga pravila, smjesta če Lzčeznuti svako zaoštrenje. Dva koji se ne slažu, najbolje, da se odijele i da živu svaki za sebe. Budučnost če pak pokazati tko je kome potreban. Tim ljekovitim sredstvom doči čemo i do dužnog poštivanja ljudi bozobzirce na njihov jezik. (Pripomb« uredništva: V eni zadnjih številk »Delal« smo po pomoti pod naslov »Buzet« urinili nek dopis iz uradniških krogov iz povsem drugega kraja, kar so menda čitatdji sami že opazili in popravili, ker dopis, ki govori o uradniškem gibanju pač nima z Buzetom nobenega stika in opravka.) POSTOJNA. lUčiteljstvo postojnskega okraja se je na svojem občnem zboru dne 2. t. m. skoraj soglano (80 glasov j z »da« in le 2 z »ne«) izreklo za- pristop k »Delavski zbornici« v Trstu, ker uvidi, da bo učiteljstvo le potom nje moglo priti do svojih pravic, tako v šoli, kakor tudi zunaj nje. Vse buržuazne stranke eo smatrale (in menda še smatrajo) učiteljstvo za svoje slepo orodje ter ga plačujejo le toliko, da -isto ne pogine. Ne vedo pa, da z učiteljstvom narod pade, ali pa se dvigne. Vedno so razni »narodnjaki« polni besedi in ljubezni do naroda, toda ko pride čas, kaj zanj žrtvovati, se poskrijejo. Socijalist pa je bil vedno odkrit prijatelj šole ter .tudi nje dejanjski pospeše-vatelj. Da nas gotovi krogi obdajajo z besedo »izdajico«, to nas ne straši, ker dobro vemo, da je oni izdajica naroda, kateri zanj ničesar ne stori učiteljstvo je pa ravno s pristopom k »Del. zbornici« dokazalo, da mu je res narod pri srcu. Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega!!!! Izdaja za socilalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu. EME UMNE ZA TRST, ISTRO IN FURLflfflJO registrovaita zadruga z omejenim poroitvom Da izvršimo sklepe zadnjega občnega zbora, sklicujemo ČLANSKE SHODE in sicer se bo razpravljal na vseh sledeči DNEVNI RED: 1. Otvoritev shoda In izvolitev predsednika; 2. Izvolitev skladiščnih pregledovalcev; 3. Ukrepi glede novih skladišč; 4. Slučajnosti. V Trstu: V pondeljek, dne 12. julija 1920 ob 20 v dvorani fzobraievalnega društva „CarIo Liebknecht**, za sv. Mar. Magdaleno zgornjo, skladišče 35, sv. M. M. zg. reška. V četrtek, dne 16. julija 1920 ob 20 v dvorani izobraževalnega društva v Skednju za I. predmestni okraj (Škedenj); skladišče štev. 17, Skedenj trg. V petek, dne 17. julija 1920 ob 20 v zeJeni dvorani Delavskega doma, za V. mestni okraj; skladišča: štev. 3 ul. Settefontane 6, štev. 6 ulica Donadoni 4 ogel z ulico Ferriera, štev. 38 ulica Gius. Garibaldi 38, štev. 44 piazza deli’ Ospedale 33 V soboto, dne 18. julija 1920 ob 20 v dvorani izobraževalnega društva pri sv. Ivanu (Vrdela), za okraj Vrdela-Skoljeto; skladišče št. 18, Vrdela-Skoljeto ul. Monfalcone. V Furlaniji: V četrtek, dne 15. julija 1920 ob 20 v dvorani DelavsKega doma, za obilno červinjan. Skladišče štev. 43. V četrtek, dne 15. julija 1920 ob 20 v dvorani Delavske zbornice, za obilno Tržič, vštevši skladišča 14, Piazza Municipio 3^6 in 24 Panzano. V torek, dne 13. julija 1920 ob 20 v dvorani Delavskega doma, za občino AJello. Skladišče štev. 53. Opomin vsem članom! Po članku 12 zadružnih pravil spadajo vsi zadružniki v oni okraj, v katerem se nahaja skladišče, v kojem se navadno poslužujejo. Zato se smejo udeležiti samo shoda v svoji občini ali v svojem okraju. Vsak shod je sklepčen, ako se ga je udeležila ena četrtina vpisanih zadružnikov. V slučaju, da ob napovedani uri ni navzoče potrebno število članov, se ba vršil shod pol ure kasneje ob vsakem številu članov. Predsednik shoda se izvoli vsakikrat pose-bei z večino glasov. — Po članku 3 zadr. pravil srne vršiti član svoje pravice tudi po mandatu s tem, da izroči pooblastilo svoji soprogi ali kaki drugi osebi, ki opravlja njegovo gospodarstvo. Pooblastila se morajo podpisati v enem izmed zadružnih skla dišč ali v osrednjem uradu. Kot leg timacija za udeležbo na shodih je veljavno potrdilo o izročenih nakupnih znamkah n izkaz ica i.vi, ki m^ra meti pečat skiac.Cča, v katerem se elan redno poslužuje. TRST, dne 1. julija 1920. RAVUATEUSTVO.