ŠTEVILKA 31. Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. JOLIET, ILLINOIS, 14. MARCA 1916 LETNIK XXY. Nca zopet obstreljevana. Avstrijci podijo Lahe v Albaniji. rvavi boji pred Verdunom se nadaljujejo. "«nci počasi napredujejo, a še niso predrli francoskih linij, ki se trdno držijo. Ndi portugalsko v vojni. 5 8. marca, čez London, 9. mar-tJ' — Danes izdano naznanilo vojne-81 »rada pravi: "Vkljub silnim snežnim plazom in ?®etom, ki so ponekod do šestnajst globoki, so naše čete razvijale '"»o delavnost v gorah. Ob soški fronti nadaljuje topništvo 'V'jati mnogo delavnosti, čeprav je gostokrat ovirano po gostih meglah 11 "nočnem dežju." Samo topniški boji ob Soči. ^Unaj, 10. marca. — Avstrijski vojni stan je danes izdal sledeče u-"tio naznanilo o vpjskovanju proti pianom: .. Ob soški fronti so italijanske bate-;e včeraj vzdrževale zmerno strelja-1 ki je naraščalo po silnosti samo . f® našimi obmostnimi postojankami Jolminu. ' ostalih frontnih odsekih je bil Smeren mir. Plinovih bomb se je Vražnik posluževal v rombonskem ,J|iseku." Bombardiranje silnejše. 11. marca. (Brezžično v Say-e.) — jz Dunaja poročajo danes: i Italijanska fronta: Topniško bom-r^ranje ob soški fronti je naraslo ^ s'lnosti. V doberdobskem odseku .. Vrše boji z ročnimi granatami in ""Dometi." Gorica zopet obstreljevana. >ill n* marca- (Brezžično v Say-jj,^ — Italijansko topništvo je ves |0 . *c®raj in ponoči hudo obstreljevali del Gorice ob soški fronti, ka-Ufadno naznanjajo iz Dunaja. V v^v"em poročilu avstro-ogrskega e&a vodstva je rečeno: sj]n ceraj zjutraj je začel sovražnik (j6| p obstreljevati obmostje in južni ter na®e Post°janke na do-jai °bskih višinah. Streljanje je tra-vso noč. BOv: ob koroški fronti so razvijale žU^ne baterije živahnejšo delavnost . 1 Proti Lanzenbodenu, severovz-od Paulara. ehotnih spopadov ni bilo." Z balkanskega bojišča. vj|| Cr''n, 11. marca. (Brezžično v Say C * °>> br, 'tjr' — Avstrijci in „ Jani v Albaniji se je zopet začel. Jvst"ezin' pod Dračem prodirajoče insk° °Krske "te so zadele ob ita1i_ Hi). e oddelke, ki so se po več spopadi U.n,e'cnili v smeri Valone. Dunaj- .»'avir "ft7 stan Poroča o tem: ki i,'canska fronta: Italijanske čete, bi]e 0stale ob dolnj cm Semeniju, so Se^0 »ašem vzhodnem krilu ogro-lc0 10 so se kar najhitreje umeknile, Ustr nna®e ,al,ke baterije le nekajkrat ^m- • Sovražnik je potem na vi-čl5e(j Se*erno od Firesa poskušal za-it n °^Por, a se ni mogel obdržati in dtv,- . ubežjil čez reko Vojuso, raz-i.„J°c vse mostove za sabo. K ^»ftn. »i, .*. ®*erna Albanija' in Črna gora sta Z zapadnega bojišča. London, 9. marca. — Nemška izjava, da so prestolonaslednikove čete, na-skakujoče Verdun, osvojile vas Vaux in Fort de Vaux, jugovzhodno od Fort de Douaumonta, je zanikana v francoskem uradnem naznanilu, objavljenem nocoj. Zgodnje poročilo iz Berlina je naznanjalo zavzetje vasi Vaux in trdnjavice, ki obvladuje vas, po strašnem frontalnenj naskoku, s katerim da so Nemci zavzeli vas, razdejano trdnjavico in bližnje postojanke. Bitka trajala 24 ur. Bitka za to važno točko je trajala štiriindvajset ur in se je končala, kakor je razvidno iz pariškega poročila, brez odločitve, kolikor se tiče pridobljenega ali izgubljenega ozemlja. Francosko popoldansko naznanilo je priznalo, da so Nemci prodrli v vas Vaux, a so bili takoj izgnani z bajonetom. Zapadno od reke Meuse potiskajo Francozi nadalje Nemce nazaj in poročajo, da obdržujejo večino gozda Corbeaux. Popoldansko poročilo izjavlja, da sta dva naskoka proti Bethincourtu sledila silni topniški pripravi. Toda vsi poskusi, osvojiti vas, so se izjalovili. Francoske izgube težke. Berlin, 9. marca. (Brezžično v Say-ville, N. Y.) — Major Moraht, vojaški veščak za "Vossische Zeitung", je precenil, da znašajo francoske izgube v bojevanju okrog Verduna skupaj od 70,000 do 80,000 mož. Major Moraht pravi, da je bilo več nego 20,000 francoskih vojakov ujetih. Nemško brodovje zopet doma. brodovje križark in rušivcev, ki je bilo na ogledovanju v Severnem morju, se je vrnilo danes v svoje opirališče, ne da bi zadelo ob kako sovražno ladjo, po berlinskih brzojavkah. Bitka na svojem višku. London, 10. marca. — Z viharnim treskanjem topniških izstrelkov in z besnim pehotnim bojevanjem prestopa bitka za Verdun v svojo zadnjo razvojno stopnjo. Nemci poganjajo skupljene bataljone proti francoskemu središču okrog Forta de Vaux in Douaumonta. Napadajo tudi francosko levo krilo na za-padnem bregu reke Meuse z naskokom za naskokom. Njihovi veliki topovi so začeli močno bombardirati francoske linije jugovzhodno od Verduna v smeri od Fresnesa. Francoske linije nepredrte. Vkljub tem strašnim napadom se francoske linije držijo. Nocoj v Parizu izdano uradno naznanilo vojnega ministrstva pravi, da Nemci niso pridobili niti pedi zemlje nikjer, izvzemši v gozdu Corbeaux, kjer so zopet osvojili del postojanke, ki so jo Francozi vzeli nazaj dne 8. marca. Nemški uspeh pred Reimsom. London, 11. marca. — Nemci so snoči podjeli nenaden napad scvero-zapadno od Reimsa in zavzeli francoskih zakopov v širini 1,400 jardov in v dolžini kakih dveh tretjin milje. Pariz pravi, da je bilo nekaj ozemlja vzetega nazaj. Nemci so tudi napredovali blizu Verduna. Zasedli so del vasi Vaux. Berlin poroča, da so tudi očistili vseh Francozov gozda Corbeaux in Cu-mieres, zapadno od reke Meuse. Naskoki na Fort de Vaux in Douaumont so se izjalovili, s težkimi izgubami za Nemce. Medli pehotni boji so bili danes ob vsej fronti, poroča Pariz. Nemci odbili Francoze. Berlin, 12. marca. — Včerajšnji francoski napadi v skupljeni sestavi proti nedavno pridobljenim nemškim postojankam na levem bregu reke Meuse, severozapadno od Verduna, so bili odbiti s težkimi izgubami za napadnike, pravi danes izdano uradno naznanilo iz nemškega vojnega glavnega stana. Odkar se je pričelo sedanje bojevanje v okrožju reke Meuse, pristavlja naznanilo, je bilo 26,472 neranjenih francoskih častnikov in vojakov ujetih ter 189 topov in 232 strojnih pušk u-plenjenih. Kaznovalna ekspedicija ameriških čet v Mehiko. Tolpa Villovih razbojnikov napadla mesto Columbus, N. M. in usmrtila sedemnajst Američanov. wilson odredil vojni pohod Ameriik«s čete ostanejo v Mehiki, dokler nt bo Villa ujet in napravljen red. Z ruskega bojišča. Berlin, 9. marca. — Avstro-ogrski vojni glavni stan poroča iz Dunaja: "Ob fronti armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda je prišlo do posameznih bojev." Rusi odbili Nemce. Petrograd, 10. marca. — Sledeče u-radno naznanilo je bilo izdano danes: "V krajini zgornje Stripe, vzhodno od Kozlova, so naši ogledovavevi razkropili sovražne straže in ujeli nekaj mož. Sovražnik je podjel protinapad z velikimi oddelki, a je bil odbit s pomočjo našega topništva. Nemci so u-trpeli težkih izgub." Z azijskega bojišča. Washington, D. C., 10. marca. — Ruske čete so se izkrcale na črnomor-ski brežini azijske Turčije in zavzetje Trebizonda je blizu, po brzojavki, prejeti danes od ameriškega poslaništva v Carigradu. Državni department je bil tudi obveščen, da je ameriški konzul v Trebi-zondu prevzel arhivc^tamošnjega nem-sk e gaT; o n zufat a," r jc"ne m skTk o ni ii 1 zapustil mesto. Nemčija v vojni s Portugalskim. Berlin, 9. marca. (Brezžično v Say-ville, L. I.) — Nemčija je napovedala Portugalskemu vojno ob 3. uri 30 minut včeraj popoldne. Vojno napoved je izročil portugalski vladi nemški poslanec v Lizboni, in izročena je bila tudi portugalskemu poslancu v Berlinu, ki je prejel svoje popotne liste. V noti, izročeni portugalski vladi, se označa zaplena nemških ladij v portugalskih lukah kot hud prestopek pogodbenih določil, obstoječih med obema deželama. Zaplena, pred katero da bi se bilo moralo na vsak način dogovoriti glede cene, ki bi sž imela plačati, da bi bila opravičljiva samo za slučaj nujne potrebe. Nadalje je rečeno, da ni portugalska vlada niti smatrala za potrebno, stopiti v zvezo z nemško vlado ali lastniki ladij. Kot trinajsta dežela v vojni. Portugalsko je trinajsta dežela, ki stopi v vojno. Njena redna armada šteje 30,000 mož, z 230,000 reservisti. Skupaj utegne nabrati kakih 870,000 mož. Njena mornarica ne velja mnogo ter obsega eno staro bojno ladjo, pet križark drugega razreda, nekaj topničark in malih ladij. Pogodbena določila z Veliko Britanijo zavezujejo Portugalsko, da postavi 10,000 vojakov na razpolaganje Veliki Britaniji, če ta zahteva. Koj po začetku vbjne je portugalski kongres sklenil, da bo dežela sodelovala z en-tentnimi zavezniki, kadar se bo zdel ta korak potreben. UMETNO SOLNČNO ZDRAVLJENJE ZA VOJNE POHABLJENCE. b'^' v°jak' v vojaški bolnišnici v Mariendorfu blizu Berlina, podvrženi umetnemu solnčnemu zdravljenji^ Jc čudovita zdravilna svojstva. Columbus, N. M., 9. marca. — Petsto Villovih razlJojnikov je davi ob pol 5. uri napadlo ta kraj, umorilo mnogo civilistov, žensk in otrok ter obdržalo kraj v posesti poldrugo uro. Trije oddelki 13. konjiškega polka so končno prepodili razbojnike, vendar je del mesta v plamenih. Miu.gi Mehikanci so bili na cestah postreljeni, kjer so stražili, da usmrte iz hiše bežeče Američane. V Central hotelu, ki so ga razbojniki zažgali koj začetkom napada, je zgorelo več gostov. Ko sta lastnik A. Pitchie in W. Walker, eden gostov, planila vun na cesto, so ju pred vhodom stražeči razbojniki ustrelili. C. Millerja, lekarja, je doletela ista usodp, ko je hotel stopiti v Hoover Hotel. Zavetje v kleti. Ženske in otroci so iskali zavetja v kleteh in skrivališčih, med tem ko je tolpa prihajala po cesti preklinjaje in pevaje. Najprej so bile napadene barake konjiškega polka. Več vojakov je bilo usmrčenih, drugi ranjeni. Razbojniki so se zavihteli na konje in so odjezdili v skok. Napad je bil resnično presenečenje. Villa je bil snoči prevaril posadko in prebiv: vce z zapeljivo brzojavko v 5! aV.ftjf»r da SfinbhtjjrV- Naj-tttesu.-tc/ 44 milj daleč od meje. Usmrtili so razbojniki sedem voja kov in deset civilistov. Koliko je bilo ranjenih, še ni natančno znano. Odjezdili zasledovat Villo. Washington, D. C., 9. marca. — Bri gadni general Pershing, El Paso, je danes po tamošnjem mehikanskem konzulu Garcia naprosil generala Car ranzo, dovoliti ameriškim četam zašle dovanje Ville in njegovih razbojnikov onostran meje. Odgovora je pričakovati v nekaj u-rah. Med tem časom je že odjezdilo čez mejo pet čet 13. konjiškega polka, pod poveljem, ne prodreti dalje nego dve milji. Ojačenje patrol ob mehiški meji. Bisbee, Ariz, 9. marca. — Deseti konjiški polk Združenih Drijav, nastanjen v Fort Huachuca, Ariz., deset milj zapadno odtod, je bil odposlan v Douglas, Ariz., da ojači patrole ob mehiški meji, tako je bilo naznanjeno nocoj. Konjiki so se odpeljali na posebnem vlaku. Kje j« Villa? El Paso, Tex., 10. marca. — Villa prodira naravnost proti Cavas Gran-des, Chihuahua, v svrjio, da napade 500 mormoncev, naseljenih v tistem odseku, kakor pravi, poročilo, katero je prejel nocoj v Juarezu general Ga-vira od generala Bertanija. Nadaljnji napad po razbojnikih. Bisbee, Ariz., 10. marca. — Neki a-meriški rancher je bil usmrčen zgodaj nocoj, ko je tolpa približno 200 mehikanskih razbojnikov prekoračila mejo jugovzhodno od Osborne Junc-tiona, Ariz., kakor pravijo nocoj semkaj dospela poročila. Mnogo glav živine je bilo pobitih ali odgnanih po razbojnikih, je rečeno. Carranzovi vojaki na pomoč. Columbus, N. M., 10. marca. — Dva-najststo Carranzovih vojakov pod črno in belo zastavo, tako da jih ameriški vojaki lahko razločijo od Villovih razbojnikov, je dospelo v Palomas, šest jnilj južno od meje od Columbusa, pozno danes. Njihova namera je baje, podpirati ameriške čete v zasledovanju Ville. Villa v kraju Boca Grande. Francisco Villa z armado mehikanskih razbojnikov, ki so pod geslom "Smrt Američanom" napadli Columbus, odkoder jih so prepodile čete 13. konjiškega polka Združenih Držav z velikimi izgubami v četrtek zjutraj, je bil v kraju Boca Grande, 25 milj jugovzhodno, po zadnjih poročilih, katera so prinesli danes semkaj skauti. Ameriška vojaška oblastva tukaj komaj čakajo na povelja za prekoračenje meje in napad na razbojniškega vodi- telja, predno se utegne umekniti dalje v notranjost Chihuahue. "Kaznovalna ekspedicija". Washington, D. C., 10. marca. — Predsednik Wilson je odredil poslati 5,000 vojakov Združenih Držav v Mehiko na ekspedicijo, ki ima namen, ujeti in kazniti Francisca Villo in njegove razbojnike, ki so bili odgovorni za napad na Columbus, N. M. Ali bo tej "kaznovalni ekspediciji" sledilo oboroženo posredovanje za obnovo reda in stalne vlade v Mehiki, je odvisno od Cararnzovega vedenja in drugih okolnosti. Vojna s Carranzo? Ce bo Carranza sitnaril, bodo Združene Države v vojni z dejansko vlado prav tako, kakor z Villovci. V tem slučaju bo pqtrebno za predsednika, da se posluži ne le vse redne armade v celinskih Združenih Državah, broječe 35,000 mož, marveč tudi radovoljne armade od 250,000 do 500,000 mož, nabranih pod posebnim pooblaščenjem kongresnim. Da bo Carranza zameril predsednikovo odredbo, posvaril Združene Države, da so izvršile neprijazen čin ter zagnal bojni krik zoper "gringoes", tega se boje nocoj mnogi visoki vladni uradniki. Hoče napraviti red v Mehiki. Washington, D. C., 11. marca. — Predsednik Woodrow Wilson je čez noč postal "vojni predsednik". Predno je snoči na krovu jahte "Mayflower" nastopil zabavno vožnjo po Chesapeake Bay, je zapustil povelje, naj se odpošlje dovolj vojaštva čez mejo v Mehiko, da se uresniči načrt,' ugnati Villo in njegovo tolpo v kozji rog ter dejbiti v roke glavarja razbojnikov živei>.i ali mrtvega. Pravijo, da se nahaja že 6,000 vojakov na mehi-kanski zemlji, pod poveljstvom generala Pershinga, in nadaljnje čete imajo slediti. V resnici se imajo vse raz-položne čete zbrati ob mehiški meji. Ameriške čete imajo najprej ujeti Villo in njegovo tolpo, pa najsi bo vedenje Carranzove vlade kakršnokoli. Protesti od strani Carranze se bodo prezirali, in določno povelje generala Funstona je, odkloniti Carranzovo pomoč. Drugič, ameriške čete imajo ostati v Mehiki, dokler Carranzova ali kaka druga vlada ne dokaže, da je zmožna vzdrževati red, tako da se ne bo več bati nadlegovanja inostrancev v Mehiki. - Za vojni pohod v Mehiko je vse pripravljeno. Ali je Carranza v zaporu? Washington, D. C., 12. marca. — Ali je general Carranza v jetništvu? Ali je general Obregon, eden njegovih najizkušenejših voditeljev, izpodrinil prvega načelnika konstitucionalistov" in si prisvojil vlado? Ali je moža, ki je postal v srcu predsednikovem naslednik Ville in ki ga je g. Wilson potem pripoznal kot "mehikansko vlado", doletela enaka usoda kakor Madera? Ta vprašanja so bila danes v državnem uradu v ospredju zanimanja. Nova zarota. Že pred več tedni so Wilsonovi a-genti v Mehiki baje vposlali vest" o zaroti, ki je bila naperjena proti Car-ranzi. Hoteli so "prvega načelnika" vreči v zapor in postaviti generala Obregona na njegovo mesto. Zarota se je imela izvršiti včeraj v Guadala-jari. Ali so Carranzo res prijeli in zaprli, ni znano. Morda so zarotniki izpremenili načrt ali njegovo izvršitev odložili vsled ameriškega vojnega pohoda v Mehiko. Iz kongresa. Z umljivo napetostjo so voditelji raznih strank v kongresu sprejeli vest, da je zavezna vlada že davno vedela o načrtu, izpodriniti Carranzo, in samo vsled tega tako naglo sklenila vojni pohod v Mehiko, ki bi se imel pač začeti kot kaznovalna ekspedicija, toda končati kot oboroženo posredovanje, da se pod amerikanskim pokroviteljstvom enkrat za vselej zopet napravi red v Mehiki. Carranzov padec bi nudil predsedniku najboljšo in vroče zaželeno priložnost za opravičenje svoje nenadne politike posredovanja v Mehiki, kakor tudi za opravičenje svoje dosedanje politike pazljivega čakanja (watchful waiting). Wilsonovo ime na glasovnici. Boston, Mass., 10. marca. — Predsednik Wilson je naslovil danes na vodstvo demokratske stranke v državi Massachusetts sledečo brzojavko: "Voljan sem, pognati se ob prvotni volitvi v Vaši državi za nominacijo kot predsedniški kandidat in Vam dovolim, postaviti moje ime na glasovnico.' "Nemške Izgube velike. London, 10. marca. — Po uradnih nemških izkazih o izgubah življenj, ki so dospeli v London, je bilo skupno število usmrčenih Nemcev za februar 35,196. Skupno število v vojni usmrčenih Nemcev je doslej 2,667,379. Angleški vojni ladji potopljeni. London, 10. marca. — Britanski tor-pedni rušivec "Coquette" in torpetov-ka št. 11 sta se pogreznili po zadetju ob mine, kakor je bilo uradno naznanjeno danes popoludne. Skupna izguba na življenju je bila 45. Angleži potrebujejo še več vojakov. London, 9. marca. — Časopisi so danes naznanili, da bodo prihodnji teden vsi oženjenci v starosti od 27 do 35 let poklicani k zastavi. VAŽNO! So čifutske tvrdke, banke in posamezne osebe, katere se pečajo s pošiljanjem denarja v stare kraje, ki imajo raznovrstne "nizke" in visoke cene. Znano pa je, in morda ste tudi Vi uvideli, da so cene najbolj padle odkar je "Amerikanski Slovenec" otvoril svoj bančni oddelek. Mi smo pa to storili le za to, ker smo uvideli, da so nekatere tvrdke, banke in posamezniki, računali po dva, tri do pet dolarjev previsoko ceno in zdelo se nam je, da edi-noprava pot to preprečiti je s tem, da mi pošiljamo denar 'po pravi dnevni ceni. Tako se je tudi zgodilo. Kadar pošiljate denar, imejte vedno v mislih, da je bil že marsikdo opeharjen, ker je zaupal svoje težko prislu-žene novce posameznikom, nepoznanim tujcem, "bankam" in "bankirjem", ali kaki drugi neodgovorni osebi. Dostikrat se primeri, da je kateri ociga-njen, ker mora plačati previsoko ceno za evropejski denar. Kdor pa je poslal denai*je v staro domovino skozi bančni oddelek "Amerik. Slovenca", je zdaj trdno prepričan: 1) da je denar izročil v prave roke; 2) da je denar dospel kljub vojnim zaprekam v primerno kratkem času v roke naslovniku in je bil izplačan brez odbitka, in 3) da je vplačal ob pošilja-tvi za denar pravo dnevno ceno. Za prejeti denar je. naša družba odgovorna z vsem svojim premoženjem. Člani naše družbe so znani slovenski veljaki, ki posedujejo mnogo več premoženja, kot marsikatera banka. Bodite torej prepričani, da je denar, ki ga pošljete skozi bančni oddelek "Amer. Slovenca" popolnoma na varnem in bo tako sigurno izplačan naslovniku, kakor da ste mu ga osebno vročili. Denar izplača v stari domovini c. kr. pošta potom ces. in k. poštne hranilnice na Dunaju ali Budimpešti, ali Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu ali katerega drugega de .arnega zavoda, in sicer popolno vsoto, kakor kaže tozadevna pobotnica, ki jo prejmete od nas. Vsako nedostatnost nam blagovolite takoj poročati, da se nemudoma uredi. Pošiljamo denar tudi vojnim ujetnikom v Rusijo, Italijo, Francijo in Anglijo. Mi garantiramo vsako pošiljatev, da denar ne bo izgubljen. Denar nam pošljite po bančnem "Draftu", ki ga dobite v vsaki banki skoro popolnoma zastonj, poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v priporočenem pismu kar gotov papirnat denar. Danes pošljemo V staro domovino: Za 85c.. 5 kron Za 14.80 . 110 kron " 1.50.. 10 11 (< 16.15 .120 <1 " 2.15.. 15 " it 17.50 .130 U " 2.80.. 20 « " 18.85 .140 ll " 3.50.. 25 " it 20.20 .150 41 " 4.15.. 30 (< 21.55 .160 (i " 4.85.. 35 K << 22.90 .170 It " 5.50.. 40 ti it 24.25 .180 U " 6.20.. 45 (< u 25.60 .190 u " 6.85.. 50 11 " 26.90 .200 u " 7.55.. 55 u 33.65 .250 " 8.20.. 60 u 40.40 .300 i C. " 8.90.. 65 ti " 47.10 .350 tt. " 9.55.. 70 11 it 53.75 .400 11 " 10.25.. 75 11 " 60.50 .450 " " 10.90.. 80 11 u 67.25 .500. It " 11.60.. 85 ti it 80.50 .600 It " 12.25.. 90 tt it 94.00 .700 It " 12.85.. 95 it tt 107.25 .800 it "13.45.. 100 tt " 131.00.1000 t If Pri teh cenah je poštnina že vraču- nana. Predno pošljete večjo vsoto pišite nam za najnižjo,-ceno, da Vam prihranimo denar. fPošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC bančni oddelek, 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.... .$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. se Dopisi in denarne pošiljatve naj pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brez plačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, <*t the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Pennsylvania in New York, kjer se je mudil skupaj mesec dni. Povsod delajo s polno paro, pravi, in zato je tudi sam napravil izvrsten business. Vreme pa je bilo zimsko. — Mokrači in suhači se bodo zopet merili v ptterih občinah okraja Will dne 4. aprila. V občinah Lockport, Plainfield, Peotone in Channahon bodo mokrači poskušali zopet pridobiti svojo pravico, izgubljeno v bitki dne 7. apr. 1914. Občino Du Page pa bodo izkušali pridobiti "samovodopivci". — Četvorico newyorskih razbojnikov, ki so nedavno oropali Washing-torn Park National-banko v Chicagu, so pripeljali v četrtek v jolietsko državno kaznilnico. Obsojeni so bili v zapor od enega leta do smrti. V kaznilnici so bila njihova imena zazname-novana s številkami, in sicer: Charles Kramer (Big Polly) bo znan kaznil-niškim oblastvom in svetu kof "št. 4772", Benjamin Fein kot št. 4770, Harry Kramer 4771 in Alex Brody 4773. — Nad 200 "častnih" kaznjencev začne z delom za novo državno kaznilnico v Jolietu dne 1. aprila. Z dejansko gradnjo prvega poslopja za celice se prične mesec kazneje. To je naznanil warden Zimmer v soboto. — Iz Milwaukee, Wis., nam poročajo, da bodo tamkaj dne 26. t. m. predstavljali "Rokovnjače". — V Virginiji, Minn., se je dne 4. marca poročila gospa vdova Antonija Trampush z g. Karlom Bach. Nevesta je znana tudi mnogim rojakom v Jolietu in ženin je rodom štajerski Slovenec. Bog vedi, kaj še." In tacih je dosti tukaj. Žena gre pa na gosti, moža pa doma pusti. "Mož, mož, doma boš; kadar jaz domu pridem, tepen boš"... Častno izjemo pa dela ga. Laushe-tova, ker ona ni samo narodna, ampak podpira tudi cerkev. Ona zna, da se nič ne naredi samo z govorjenjem in kričanjem "Jaz sem narodna" itd., iz svojega žepa pa niti centa ne žrtvuje. Kajti to je pribita resnica, da narod, di hoče kaj imeti, mora tudi žrtvovati. Ker sem precej napisal, oprostite, g. ur., gradiva imam še dosti. Sedaj pa pozdravim vse naročnike Am. Slovenca in ga drugim priporočam vaš Naročnik iz Šestega mesta. | Iz sloveflskffr n? | Joliet, 111., 13. marca. — Naš nadškof, Most. Rev. G. VV. Mundelein, je dal postne postave za to nadškofijo s sledečimi olajšavami: Od vsakdanjega posta, to je, da se človek sme samo enkrat na dan do sitega najesti, so izvzeti vsi bolniki, reveži, starci in oni, ki niso trdne narave. Meso sc sme jesti pri glavnem obedu vse dni, razven sred in petkov ter kvaternih sobot in veliki teden. Vsaka živalska maščoba je dovoljena. Delavci in njihove družine smejo jesti meso enkrat na dan, razven petkov, pepelnične srede, srede in sobote v velikem tednu in dneva pred Božičem. Kdor je oproščen posta, sme jesti meso brez Omejitve tiste dneve, ko jc drugim dovoljeno enkrat na dan. Postni čas se začne s pepelnično sredo in sc konča z veliko soboto. Nekateri verniki že na pepelnico sprašujejo za spovedne listke, ker slede nekaterim kat. listom, ki pravijo, da se velikonočni čas začne s pepelnično I hočem reči: povsod je "lušno", ako Cleveland, Ohio, 10. marca 1916. — Prišla je pepelnica — in marsikatera je ostala samica... Kaj ne, g. ured. Amer. Slovenca, res je čudno, kako je to, da nisem že toliko časa bral nobenega dopisa iz našega Clevelanda. Ne vem, kje so naši dopisniki in kaj se je zgodilo. O nič, le počakajte g. urednik; kadar je do grla, potem pa kar ne gre pa ne gre. Najprvo moram "povajdat", da ta predpust je bil strašno dolg, ali minul je in veselje je bilo. Tu pa tam je bila kakšna "ofcet" ali krstina; seveda, tam me ni manjkalo, posebno ako sem vedel, da ta ali ona vdova pride. To je bilo veselje! Ali začudeno sem gledal, ko pridem v tukajšnjo neko dvorano. Kaj vidim? Velik škaf vode. In ko nekega vprašam, kai to pnmpt" /.guuiio tako. Fac pa pridejo neki gospod Marn in smuk v dvorano. In zgodilo se je, da so otroka krstili po svobodomiselno. In to je ironija, kaj ne? Tu pa tam se kakšen dobi, ki tako krsti otroka, ki kriči na otroka: "Ej fant, zdaj boš svobodomislec!"* Pa o-trok ne vidi in ne sliši, in kdo bo znal, kako mu je ime? In kaj je svobodomiselnost, stavim, da stariši in botri takih otrok ne vejo. Mar ni tako? Seveda. Najbolje bi bilo jokati na takšnem zborovanju. Pač pa častitam sta-rišem, kateri dajo otroke krstit po krščansko, ki se ne sramujejo, da so bili tudi oni na istem mestu. Saj ste si same krive, ki marsikaterega Tončka ste potegnile... Tu moram častitati vsem dopisovalcem v Amer. Slov., ker rad čitam dopise, najsi bojo iz tega ali onega mesta, kako se tu in tapi godi. In na tem mestu moram reči, da tudi mi v Clevelandu se imamo še precej dobro. Ni moj namen svariti, da ne bi sem hodili ozir. da tukaj se dela ne dobi, pač pa moram reči, da še veliko je prostora tukaj za poštene ljudi. Kar Homestead zemlja v Coloradi: — Amerikanski Slovenec je prinesel 3 marca t. 1. dopis nekega John Gričar, Lowell, Ariz., kateri opisuje zemljo, to je homestead v Coloradi kot kamni to in hribasto, ter ob enem imenuje moj oglas direktno laž. Imenovati ga moram toraj javno kot nesramne ga obrekovalca in lažtiika. Ako kdo zahteva od notarja potrjen Affidevit od ljudi, ki tam živijo že od 8 do 10 let, mu je na razpolago. Ti Vam lahko povedo, da je tam zemlja dobra in popolnoma ravna, dosti tekoče vode, v katerih živi več rib kot jih more John Gričar pojesti vse svoje življenje, in da so pridelali vsako leto toliko, da so popolnoma zadovoljni, da tam na dry land rasejo melona, vsakovrstna žita, kakor koruza, pšenica, ječmen, oves, kafir com milet, čebula, krompir in vsakovrstno sadje. Ako kedo potrebuje kamen na zemlji, treba je včasih iti po eno do dve miiji, pred-no se ga najde. Imam še nekaj home-steadov, ki ležijo zraven take "drv land", vendar je ne more nihče kupiti za 50 dolarjev en aker. Ta zemlja je ista kot homestead, edini razloček je, da je na tej že jeden bival tri leta in zadostil, kar postava veleva. Kar se pa tiče cene $185, če je kateremu preveč, naj poskusi sam, in ko bo zemljo našel, pregledal, uredil potrebne papirje in plačal inženirja, da mu zemljo zmeri, naj izračuna, koliko je prihranil. Gospodu John Gričar pa rečem toliko, da je najbolje, če čevljar ostane pri svojem kopitu in da obžalujem, da ni njegovo ime T e i č a r, ne pa G o-r i č a r. Frank Chancher, 1624 Curtis St, Denver, Colo. šne sorodnike še, da se z njimi še enkrat pošteno in zatrdno pogovorijo, predno gredo na Lahona. In neverjetno! V Galicijo ali Juden-burg je bilo seveda predaleč, a sem pridejo žene peš obiskat svoje može, brate in fante, dasi smo takorekoč na bojišču — celo iz Dolenjskega. Vidi se torej, da po slovenskih domovih še gospodari verna ljubezen, ki gori za svoje ljube, a so seveda tudi izjeme. In dopade se jim, kadar jih nagovorim pri vajah, se pomenimo o tem ali onem, se navdušujemo in ker poznam večinoma vse slovenske kraje, vem takoj, kje je mož doma. Ah, prijetno je pri kompaniji, če dobe ljudje do komandanta zaupanje, vse je v redu in kaznovati ni treba nikogar. Znano je tudi, da avstrijski oficirji čislajo naš polk; sam sem že slišal iz ust višjega vojaškega poveljnika: "Ja, das 17. Regiment ist aber wolil das strammste." Janezi se zavedajo tutli tega ter radi zaorijo ono znano: Pa lepših fantov res že ni, kot so ti zibc'narji, po beli cest' marširajo, sovražnika zagledajo--itd. — Avstrija na pomoč Turčiji? Rim, 9. marca. — Dva najmogočnejših avstrijskih dreadnaughtov sta bila opremljena z vsem potrebnim v neki dalmatinski luki, poroča "Tribuna". Bojni ladji nameravata, po vzgledu nemških bojnih ladij "Goeben" in "Breslau", prodreti skozi zavezniško blokado in hiteti na pomoč turškemu brodovju v Črnem morju. V to svr-ho so bile odstranjene mine iz Darda-nel. GENERAL BOROEVIČ MED DAL-MATINCI. "Našem ŽELEZNI SLOVENSKI POT sredo; resnica pa je, da se velikonočni čas začne šele s prvo nedeljo v postu in se konča na praznik presvete Trojice. — Štiridcseturna pobožnost. Jxakor je v naši cerkvi Sv. Jožefa v navadi, tako se bode letos obhajala štiridcseturna pobožnost v čast Presv. Rešnje-mU Telesu dne 19., 20. in 21. marca. Začetek te pobožnosti bode v nedeljo, na praznik Sv. Jožefa zjutraj pri 8, sv. maši, ko bode Sv. Rešuje Telo izpostavljeno v javno češčenje in bode izpostavljeno tudi v ponedeljek in torek. Med štirideseturno pobožnostjo bode vsaki večer ob pol osmi uri molitev sv. Rožnega venca, pridiga in blagoslov s Presv. Rešnjim Telesom in v torek bode sklep te pobožnosti s slovesno procesijo. — Rev. Alexander P. Baltutis, župnik litvanske cerkve Sv. Jožefa v Rock-dalu, si je te dni ogledal tiskarno Am. Slovenca. -— Teden otročičev (baby week) je ta teden v Jolietu. Razne organizacije, zlasti ženske, so na delu, da se materam in očetom vsestransko pojasni skrb za deco ter tako zmanjša umrljivost med otročiči. — "Cel regiment radovoljcev nabere Joliet, če bo izdan sklic za prostovoljce za službo v Mehiki," je izjavil Co. Fred Bennit, poveljnik 3. polka v špansko-ameriški vojni. — G. Fraftk Završnik, potovalni zastopnik za Slovenian Liquor Co., se ima človek kaj pod palcem, pač pa je žalostno, ako je prazen žep; to ve samo oni, ki si je skusil. Ali Tonček, nič ne bo, ti počakal še boš... Pa grem dalje. Bila je nedelja. Pridem k neki gospe, se usedeni in se začnem z ono gospo (ime zaniolčim za sedaj) pogovarjati. Ali uboga reva je imela toliko dela (seveda, menda je vse piskre znesla skupaj in cunje, ker ve, da jaz rad v cerkev hodim). In kako je "jamrala", koliko ima dela, kako jo glava boli i. t. d. To ni bilo konca ne kraja. Pa jo vseeno vprašam, ako je bila pri maši. Jaz seveda zmerom mislim, da take žene grejo vendar k maši ob nedeljah vsaj zjutraj. A kaj še, škoda je nikelna, ne ljubi se ji opraviti/mar rajši leži t|o osme ure i. t. d., potem gospa pa piskre prevrača po peči. To so ti nekatere naše gospodinje. "Pregmajn" je cerkev za take, ki le tistikrat v cefkev pridejo, kadar jih za pete privlečejo. I.e poslušajte še dalje! Drugi dan jc bila poroka. Ker sem bil ravno doma, pa grem ob 9. uri, da vendar enkrat vidim, kako se naši novi parčki pripeljejo v cerkev. In kako se začudim, ko vidim tisto gospo, ki je imela toliko dela v nedeljo, da tam sloni na vogalu. Opazoval sem celo uro; in konečno stopim k nji in jo vprašam, kaj stoji tukaj. In mi pove, da bi rada nevesto videla. Sem ji pa kar naravnost povedal: "Včeraj si imela toliko dela, doma mali otrok joka in ves kruh se ti bo sežgal v peči, to si žena, ki se šteješ, da si narodna in Znano je, da je slovenski polk, sedemnajsti polk Janezov, eden izmed najhrabrejših polkov, regimentov v Avstriji. Od začetka bitke pri Goli Gori pa do Soče, Oslavja in Dober-dobske planote se je ta polk udeležil že 200 bitk in napadov, a ne brez uspeha. Povsod se je kazal kot junaka, kot branilca, dasi je bil večkrat že pred napadom truden do smrti. Janezu se zaiskre oči in pokaže svoje močne zobe, kadar zavpije komandant: "Vorwaerts!"; tih je in si misli: "Ne maram, da bi se mi vojaki drugih narodnosti rogali, češ, da sem boječ in za mano s prstom kazali: "Glejte ga, 'zibeenarja!' (Schaut, schaut, das ist ein Sicbzehner), dasi sem lačen in od utrujenosti že napol hin. Če danes u-mrjem, pa jutri ne bo treba." In res, sili in lezfc naprej v sovražnem ognju, dokler nc pride do — hura — in potem se odloči. Bil sem nekoč na madjarski obvezo-valni postaji (Verbandplatz) s svojo rano in videl sem tamkaj tudi Janeze. Profesor Lovrič poroča Jedinstvu": 4. januarja. To je dan blaženega zadovoljstva in slave za sinove juna ške Dalmacije. Danes je v priznanju nesmrtnega nam voditelja zažarelo celo bitje Dalmatinca v silnem ponosu, ki izvira iz nečuvenega junaštva. Da silni lev Karpatov in orel hladne Soče, on — dika in ponos prejasnega Pre stola, on — slava naroda hrvatskega, naš Boroevič je prišel, da vidi, čestita in se divi svojim Dalmatincem. S ponosom zmagovalca-voditelja sto pa pred svoje hrvatske junake. Videti je kakor mladenič; rekel bi: v junaštvu svojih sokolov se je pomladil. Izpod čela mu sijejo lepe, bistre, velike oči; v njih čitaš energijo, vero in ljubezen do vladarja in domovine. Razumeš, samoposebi se ti vsiljuje zavest, da je on v tej svetovni katastrofi največji in najboljši predstavitelj vsikdar zvestega našega naroda pred vzvišenim Prestolom. Samo da ga ugledaš, se ti sam po sebi izvije vzklik: Kakor bo on, tako bodo vsi! Slavni vodja je najprej pozdravil z lovorom ovenčane častnike dalmatinskega polka št. .. .: "Prišel sem, da vidim, da čestitam, da se divim junaškim liečuvenim delom, ki jih jc izvršil polk -»oči ;rhu onih t1 Balkanu, vam, gospoda moja, v ;>rvi vrsti ikar. •> ... št. Kadarkoli ske pol- ----.ilcjc Dalmatince, sem mogel vselej pokojno spati, bil sem prepričan, da bodete z znanim junaštvom sovranika popolnoma potolkli. J« sem vsako in poedino vaše junaško delo javil Njegovemu Veličanstvu. Naj se zgodi karkoli, gotov sem, da se boste tudi v naprej junaško borili kakor doslej Nato je v maternem jeziku nagovoril moštvo, naše sokole: "Dragi vojaki, sokoli moji! Prišel sem, da vas pozdravim, vas slavno deco junaškega polka št. ... Kjerkoli stoji Dalmati nec, sem gotov, da tam sovražriik ne bo prodrl črte. Preko Dalmatinca niti sam vrag ne pride. Vi ste v vsakem času veličastno vršili svojo dolžnost, prelivajoč svojo plemenito kri za cesarja in domovino. Pokazali ste Italijanom, kaj so Dalmatinci. Vaša junaška dela niso znana samo po celi monarhiji, marveč ves svet pozna junake ob Soči, med katerimi ste vi v prvi vrsti. Hvala vsem, ker je vsak izmed vas junak! Gotov sem, da boste so vražniku zopet pokazali, kako Dalma-tinec junaško preliva kri za svojega cesarja in domovino. Vi ste Hrvati, Trebizond se misli vdati. Petrograd, 11. marca. — Turški del Trebizonda se bo vdal Rusom brez velikega odpora, kakor danes brzojavlja-jo iz Tiflisa. Veliki topovi v luki so razpravljeni in vse dragocene zaloge v mestu so odstranjene. Ruske prednje straže straže so zdaj manj nego dan hoda od mesta. Rusi prodirajo proti Bagdadu. Petrograd, 12. marca. — Vojni urad je nocoj izdal sledeče poročilo o vojskovanju ob kavkaški fronti: "Osvojili smo kraj Kirind, Perzija, v smeri proti Bagdadu." RABIMO dobrega mladega moža, ki govori bro angleški in je dobroznan v slo! ski naselbini, v oddelku čevljev in i ške robe. Lepa prilika za pra' človeka. Vprašaj: M. L. Stern ali vodjo na First Floor v Stern's Store, Joliet, III. 2t3 DOBRO DELO s plačo po $5.00 na 8 ur, zamorem biti za onega, ki od mene kupi hiš'1 veliko prodajalno za vsakoršno " vino in 11. sobami, razdeljenimi mala stanovanja. Hiša je modi gas, elektrika, voda, stranišča, vse v hiši, ter je vedno polna ali zarenttf ter nosi po 15 odst. obresti od naM nih denarjev. Prodam radi bote Cena hiši je $3,300.00. Položiti je! ba samo $800.00, a ostalo se pa vk«i za izplačila. Pišite na: J. JONES, 3t31 Box E., Gary, Trpeče ženske čitajte pismo, katerega smo prejeli od Mrs. Ilermina Revak, 962 Lyons Ave., Kansas City, Kansas, ki piše: "Jaz priporočam Severov Regulator vsim ženskam, ki trpijo. Jaz sem potrošila veliko denarja za zdravila, toda nič mi ni pomagalo, dokler nisem poskusila Severov Regulator. Porabila sem ga dve steklenici in sem bila zdrava. Sedaj ne bom nikdar brez njega." — Vse ženske bi morale storiti kakor je storila Mrs. Revak. Imeti bi morale to zdravilo pri roki ter se s tem varovati bolezni, katere nadlegujejo njeni spol. Cena $1.00 v vseh lekarnah ali od nas. Pišite po našo knjižico "Zdravje za ženske", katera se dobi zastonj. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.—Adv. Pri ptičarju: "Vi pravite, da poje ta kos: 'Ko dan se zaznava? Dobro, tu imate 10 gld. zanj." — Čez teden dni pride isti kupec k ptičarju: "Grdo ste me opeharili za kosa. Saj ne zna peti pesmi: 'Ko dan se zaznava'." Ptičar: "Nikakor vas nisem goljufal... rekel sem vam, da poje, ko dan se zaznava... in ni mar vam res začel zjutraj zgodaj že peti?" NA PRODAJ HIŠA IN 2 LOTI' 502 Otis Ave., Rockdale. Vpraša v hiši: Jos. Turk, 502 Otis M Rockdale, 111. Naznanilo^ Slavnemu slovenskemu in hrvafe mu občinstvu v Jolietu naznanja sem otvoril svojo novo mesnico iti grocerijo na vogalu Cora in Hutchins cest, imam največjo zalogo svežega i® 1 hega mesa, kranjskih klobas, vse grocerije in drugih predmetov, ki dajo v mesarsko in grocerijsko ročje. Priporočam svoje podjetje vsera jakom, zlasti pa našim gospodinj** Moje blago bo najboljše, najčiswi in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem John U. FasdoJ Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet,11 Iffil^HiSifi^lfi^Hi^ifiSKSSfiSffi^K^a^SfiS!''! I »SHisai^sfi^ffi^ifi^s^ai^ai^ffi^Mssii Buchanan-Daley G Desplolnes and Allen Sta. JOLIET, ILLIN"' Pozdravili so me mirno, v domači govorici in nič več. Bil je med njimi že \ pa tudi mene je rodila hrvatska mati bolj prileten vojak, Slovenec seveda, ki. Hvala vam še enkrat! Živeli, moji somu je granata raztrgala stegno, — in koli!" ni tožil. — M ladjarskemu mlademu sa-| Nato so bratska hrvatska grla urne-nitetnemu praporščaku se je dal obve- besno zaorila Živio! Njegovemu Vezati in sam si je zraven pomagal. To ličanstvu cesarju in kralju ter nesmrt-je silno dopadlo zdravniku in je dejal: nemu vodju'. Potem pa stopi pred Nj. "No, da sieht man sofort, dass du ein prevzvišenost proslavljeni major Tu-Siebzener bist, brav. wie alle!" In ko rudija ter ga pokorno prosi za nadalj-je Uil mož dobro obvezan, — je izdih- nja povelja. Nj. prevzvišenost gene-nil; izkrvavel je. | ral Boroevič mu zakliče hrvatsko: In ko smo zopet na potu proti Po- , "Živio Turudija!" Tisti, ki mu bije lentarjem, takorekoč z zadnjim oitan-(v srcih hrvitsko srce, kakor našim ju kom Janezov, in še jim ne upade po- nakom, je mogel občutiti čar, milino, gum, še imajo isti humor, kakor pri pomen in moč tega pozdrava. Goli Gori. So med nami večinoma stari ljudje, očetje, a tudi mladeniči, — izbirek, in čim bliže sma Lahom, tem bolj kažejo neko nagnjenost do pretepa, tembolj so veseli, tembolj se med sabo navdušujejo. Včasih stopijo pri vajah o kratkih pavzah skupaj možje in fantje ter zakrožijo kako pra,v po domače in nato pravi fant, ki je šel s "feldregimentom" v Galicijo, možu, očetu: "No, očka, vsaj bo šlo vojaško življenje, kaj ne? Pri vojakih hiora iti vse!" "Oh, seveda bi šlo, ko bi ne bile moje kosti že plesnive, toda v štiridesetem letu se eksercirat učit in potem takoj v vojsko iti, je pa že grintava. — Ej enega ali dva Polentarja bom pa le še preje v kozji rog vgnal, ko bodo oni mene." Doma smo, — na laški fronti. Kako veseli so Notranjčanje, da lahko zopet govorijo po domače z vojaki. No, Janezom se to tudi tako dopade, da ne vedo, kaj bi začeli od veselja. Eni pojo, drugi pijejo, tretji plavšajo in zadnji naroče od doma svojo ženko, otroke, sestre, matere in ne vem kak- Sedaj so čete ob zvokih koračnice "Junak sam iz Like" defilirale pred na šo diko in ponosom. Ko smo njim na čelu ugledali našega Turudijo, so mimo naših dušnih oči hitela vsa njegov junaška dela —; bili smo do solz ganjeni. Naši sokoli so stopali junaško izprseni. Iz oči jim je sijal ponos, na ustnicah drhtel smehljaj zadovoljstva, kakor bi vsak svojemu Boroejeviču hotel reči: "II u vatru, il' u boj: dušom — tijelom svak je tvoj! Krv i život sve za Cara, s ve za Dom!" Na razstank unam je rekel Nj. prevzvišenost: "V svojih skrbeh, ki jih imam kot vodja, mi je današnji dan praznik." Nato je drugipot z daljšim nagovorom počastil tudi mojo malenkost in zaključil: "Veseli me in posebna čast mi je, da sem Vas mogel tudi osebno spoznati." Ne, slavni vodja, ako si se udostojil, da tudi v meni počastiš svoje Dalmatince, Ti tudi jaz, kakor vsak gromko kličem v imenu vseh sinov obale sinjega nam morja: "Mi se ponosno ponašamo, nam je prevelika čast, da imamo Tebe za vodjo!" Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DORITE NAŠO CENt TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu i 3 ; i t i 3 J i ( < 1 1 5 t Union Coal & Transfer O »15 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving Chicago telefon 4313. 4» Northwestern telefon Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen I. 1895. Anton Nemanich in Si** 1002 N. Chicago Street Koujuštilica na 205-207 Ohio St., Joliet, H1' Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden najvežj'h mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu >n fl,r tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. C|,ic!l* tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovcnci. \ l S \ i K>! Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Sedež: JOLIET, ILL. Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkor. v drž. 111., 14. maja 1915 ORUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA.CEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, 111 Tajnik—Josip Klepec, Joliet, III. Zapis.—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petric, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: l. Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. Josip Težak, Joliet, 111. Math Ogrin, N. Chicago, 111. Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) V kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem gl. odbora. Za pojasnila pišite tajniku. Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe se naj pošljejo na 1. porotnika. tel' ) 4 — Odlikovanja. Srebrno hrabrost-n° svetinjo 2. vrste so dobili: Kadet dom. p. Karel Jellenig; lovci 7. lov. bat. Mihael Štular, Ignacij Praznik in Josip Avbelj; četovodja kor. prost, strelskega polka Josip Martischnig; c«tovodja 27. dom. p. Ivan Fortun; in-knterist 4. dom. p. Ivan Strmšek. Cesarsko zahvalno priznanje je dobil po-f°čnik 23. dom. p. Rudolf Smole. Srebrn križec s krono na traku hrabrostne svctinje je dobil narednik 26. črnovoj. Iv. Bambič. Vojaški zaslužni kri-3. vrste z vojno dekoracijo je doli'1 korvetni kapita'n Adolf Potočnik. Rebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste dobili: podlovec 4. dom. p. Andrej ®erdnik; praporščak Peter Erzin, desetnik Peter Obed in poddesetnik Ma-Zupančič, vsi pri 27. dom. p. Sre-rno hrabrostno svetinjo druge vrste sta dobila infanterista 17. pp. Franc And«le in Franc Strle. Odlikovanja pri Rdečem križu. JJegova Visokost presvitli gospod ^advojvoda Franc Salvator je v pričanje posebnih zaslug pri vojaški sa-"etni oskrbi v vojni odlikoval: Pri redsedstvu in odboru Rdečega križa ko ® častniškim častnim zna- 111 Rdečega križa z vojno dekoracijo l«ksc — • ~ in prosto: Predsednici deželnega |?sPejne8a društva Rdečega križa S , anjsko ekscelenci Karli baronici hwarz pl. Karsten; podpredsednici *0sPej Barbari pl Laschan-Moorland; del, cKatinji gospej Hermini del Cott, S i* A ^Ornici in glavni referentinji; glav-cn>u referentu in odborniku g. c. kr. jorju Ivanu Kramaršiču in višjemu ^"'tctnemu svetniku g. dr. Edvavrdu llea^erju, odborniku in vodji društve-^ rezervne bolnišnice v Leonišču. — znakom razreda z vojno Pr takse prosto: Prvemu pod- ile sedniku in referentu gospodu dvor Uk0 .SlIetni zdravniki za črno-Na Podlagi razširjeni Po JtMske dolžnosti lahko v Av-$ do l8^0trebi vpokličejo v letih v° h i zdravnike, in sicer a službo v zaledju, za službo Predpustna zabava v korist v armadi na bojišču pa šele tedaj, če bi primanjkalo mlajših za frontno službo sposobnih zdravnikov. (Stref-flerjev "Militaerblatt".) — Pomanjkanje cigaret. Z mero-dajne strani se razglaša: Tobačna režija je nakazala meseca februarja prometu 494 milijonov cigaret in 523,000 kg tobaka. Meseca februarja 1913 so prodali 405 milijonov cigaret in 391,000 kg tobaka. Cigaret je torej izročenih prometu 89 milijonov več, tobaka pa 132,000 kg več kakor v zadnjih treh letih. Ce kljub temu povsod manjka cigaret in tobaka, se morajo upoštevati izredne sedanje razmere. Armada potrebuje veliko več cigaret kakor v mirnih časih, dalje pošiljajo nekadilci cigarete bolnišnicam in vojakom na bojišče, tudi se nakupuje tobak v večjih množinah. Zadostiti se zato ne more niti n. pr. potrebi na Dunaju, kjer je padlo število kadilcev. Ne more se pomnožiti delo v tvornicah, ker se mora varčevati s surovinami in ker se mora omejiti nadurno delo s stroji in z ljudmi. Upoštevati se mora tudi, da počiva delo v šestih tvornicah. — Umrl je v Litiji dolgoletni ravnatelj tamkajšnje topilnice g. Unger. — Žrtev vojne. Iz Maribora se poroča: Tukajšnji davčni izterjevalec se je dne 12. febr. ponesrečil na stopnicah, ki vodijo z državnega mostu v Dravsko ulico in sicer je vsled napada omotice padel in obležal na mestu mrtev. Jerent, kateri je moral preživljati ženo in petero otrok, je živel vsled majhnih dohodkov v pomanjkanju in ga je vsled nezadostne hrane že večkrat napadla omotica, katere žrtev je sedaj postal. — Cerkveni koncert v stolnici. Ceci-(lijino društvo za stolno župnijo v Lju-i bljani je priredilo 28. febr. v stolnici I dobrodelni koncert. Pri koncertu je ' sodeloval koncertni in operni pevec g. • Josip Rijavec. j — Krijšne karte. Iz Ljubljane, 15. ,febr.: Z odredbo c. kr. deželne vlade za Kranjsko dne 5. febr. 1916, št. 3984, ki je bila pretekli petek razglašena po ljubljanskih dnevnikih, so vpeljane od nedelje dne 20. febr. t. 1. nove krušne karte, ki bodo veljavne za 14 dni. Oddajale se bodo kot doslej pri vseh desetih krušnih komisijah in sicer to pot v petek dne 18. in pa v soboto dne 19. februarja vselej od osmih dopoldne do ene popoldne. Običajno dobi vsakdo, ki je zanje opravičen, pri komisiji, v katere območju stanuje, tudi zanaprej svojo celo krušno karto. Le osebe, ki obedujejo po gostilnah ali podobnih obrtovališčih, dobe mesto cele karte, ki sc glasi deloma na kruh ali moko, dve zgornji polovici ki se glasita le na kruh; osebe s težko službo pa poleg ene cele krušne karte še eno spodnjo polovico, ki se glasi deloma na kruh, deloma na kruh ali moko. Osebe, ki obedujejo po gostilnah, bodo morale dati pred komisijo tozadevno izjavo ali same, ali pa po svojih stanodajalcih. — Novi predpisi o kruhu. Dunaj, 16. januarja. Danes je izšla ministrska naredba, katera znižuje dosedanjo dnevno množino podjetnikov poljedelskih obratov in njihovih svojcev od 400 g na 300 g, kakor je to bilo pred žetvijo. Naredba tudi določa, da imajo osebe, ki imajo redno hrano v gostilnah ali v podobnih jedilnicah, samo pravico do kruha in dobe v onih krajih, kjer obstoje uradni izkazi o porabi kruha in moke, samo izkaznico, ki jim ne daje več pravice do moke. Tako se hoče preprečiti, da bi ti ljudje s preostanki krušnih kart kupovali moko. Da se zabrani, da bi tudi druge osebe, ki porabijo manj kruha, ne ko- pičile moke, se deželne vlade pooblaščajo, da izpaznice za kruh in moko tako urede, da se zanje dobi le tako množino mlevskih izdelkov, ki v 14 dneh ne presega 1 kg za osebo. Izjeme se dovolijo lahko le v slučajih, kjer se da splošno izjemno dovoljenje, da peki pečejo testo, pripravljeno od strank. — Pismo z Malte. Preč. p. Bonaven-tura v Ljubljani je prejel od P. Adolfa Čadež naslednje nemško pisano pismo: Malta, 21. X. 1915. Ljubi p. Bonaventura! Pisma prejel. Hvala lepa! Zame so tembolj zanimiva, ker že 1 in četrt leta nimam nobenega domačega časnika. Domači listi niso dovoljeni, pač pa ilustrirani časopisi. Dva meseca sem čitain "Corriere della Sera". Glasom "Woche, 49, Ruhle-ben" je na Nemškem ravnotako. V Ruhlebnu p. Berlinu je interniranih okrog 4000 angleških civilistov. Naš tabor, 2 ločena dela: Verdala in St. Clemens Camp, je pol tako močan. Naše življenje je podobno onemu v Ruhlebnu. Vstanem zjutraj ob pol šestih, ob pol sedmih mašujem v zasilni kapeli, ob 8. uri čaj, sir, kruli, ob 9. apel, opoldne vojaško kosilo, ob 4. uri čaj, sir, kruh, ob 5. drugi apel, zvečer tarok, ob 11. k počitku. Od sveta smo popolnoma ločeni, kakor oni v Ruhlebnu. Čas se prebije z godbo, tenni-som, nogometom, kartami...; učiš se angleščine, francoščine, italijanščine, arabščine..., nervozno čakaš na pošto, politiziraš, se prepiraš... letaš po dvorišču gor in dol kakor nor, napraviš krava!, prideš v luknjo... Enajst mesecev je že minulo, pa še nobene nade na rešitev. Znorel bi! Ako mi takoj odgovoriš, bom prejel krog Novega leta. Vesele božične praznike! Prisrčen pozdrav! Tvoj Adolf. — P. S. Pozdravi tudi Dajvslov." (Daj v Slovenca".) — Večne slovesne obljube so napravile čč. šolske sestre de Notre Dame v Šmihelu: S. Maria Benedicta Zega; S. Maria Valentina Ogulin; S. Maria Notburga Pečjak. Ginljivo in pretresljivo slovesnost je izvršil mil. g. prošt dr. Seb. Elbert kot pooblaščenec Pre-vzvišenega g. knezoškofa. — Umrl je v Kostanjevici g. Franc Rueh, posestnik in klepar, veren katoliški mož in oče g. inženirja Rueha. Njegov naslednik, sin Karol, je umrl na bolezni, zadobljeni na gališkem bojišču. — Vojaška duhovščina. Vojni superior msgr. Anton Jaklič je nekaj o-bolel; 14dnevni dopust bo preživel pri Usmiljenih bratih v Gradcu. — Dr. Izidor Cankar je oproščen vojaške službe; vrnil se je nazaj v Ljubljano. — J. Bulovec se zdravi v zavodu za plučne bolezni v Enzenbachu pri Gratweinu na Štajerskem. Obrnilo se mu je že očividno na bolje. — V pisarno voj. superioriata v Gradcu je bil poklican za kurata Al. Lazecky. — Namestnik obolelega superiorja Jakliča je dr. J. Lučovnik. — Nemška narodna zveza in narodna avtonomija. Po poročilu "Grazer Tagblatta" je dr. Gross zopet poročal o svojih razgovorih z vlado. Zadnja izjava je na več straneh rodila nespo-razumljenje radi izpopolnitve deželne avtonomije. Sedaj izjavljajo, da je nesporazumljenje nastalo zato, ker cenzura ni pustila, da bi se nemške zahteve objavile v vsej resničnosti. Pravijo, da posebno prav gotovo ne mislijo na kako enostransko slovansko avtonomijo v jezikovno mešanih deželah, ampak bi se povsod poskrbelo za nemške deželane s posebnimi okraji. — Nemški radikalci predlagajo. Na zborovanju nemško radikalne stranke je poslanec Wolf, kakor poroča "Zeit", rekel, da so za bodočo preureditev Avstrije potrebne tri stvari: Nemški posredovalni in prometni jezik, nemška večina v državnem zboru in odprava manjšinjskih šol. — Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli poročnik 3. pion. bat. Ervin Očenašek. Najvišje pohvalno priznanje je dobil asist. zdravnik 10. trd. top. bat. dr. Josip Glantschnig, bolnišnica Rdečega križa v Gorici. Izraz najvišjega zadovoljstva se je naznanil stotniku Josipu Jcr-šinovic. Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil četovodja lit. stražmojster 11. tren. div. Ad. Požar. — Zgodnja matura. Kakor poročajo graški listi, premišljuje naučna u-prava letošnje zrelostne izpite določiti v maju, da celo že v aprilu, in to zato, ker je pričakovati, da bodo vsi srednješolci najvišjega razreda šli še letos k vojakom. Zato se bo dijakom še v času brez vseh formalnosti ohranila pravica enoletnikov. — Vič. g. dekan Iv. Roječ se je mudil v Mozirju ter se posvetoval v Gradcu, Celju, bi se li dalo naseliti nekaj beguncev v savinjski dolini. Štajerski kmetje potrebujejo delavcev, a naši goriški bi radi prišli — le iz barak jih izpustimo. Caeterum censeo baraccas esse dellcndas! Ven iz barak, na polje, na delo I — Gospod "grof". V Ujvideku je oblast prijela 321etnega pustolovca Rudolfa Zagorskega rodom iz Rajhen-burga na Štajerskem, ki je hodil okoli PRIZORIŠČE' NEDAVNIH DELAVSKIH NEMIROV V EAST YOUNGSTOWNU, O. East Youngstown, Ohio, je bil nedavno prizorišče delavskih nemirov vsled okrutnega postopanja proti štraj-kajočim jeklarjem. Poklicana je bila milica. V spopadu je bilo kakih dvajset obstreljenih. Škodo na lastnini vsled razdejanja in požara so precenili na $300,000. v poročniški uniformi, se izdajal za Roberta Schmidta, Schoenborna in grof Siegersheima ter pod to krinko uganjal toliko časa razne goljufije, da se je vreča odvezala. Zagorski je znan tudi po Ljubljani in bi bilo priporočati, če se je še kje drugod pojavil v častniški obleki, ga tudi tam naznaniti oblasti. Mož se je izdajal tudi za igralca "pl. Zagorskega". — Umrl je v Št. Juriju ob južni železnici posestnik in gostilničar g. Rudolf Dobovišek. — Iz finančne službe. Za višjega finančnega respicijenta je imenovan Anton Šerbec, respecijent v Brežicah; za respecijente so imenovani: J. Lužar in G. Kerndl v Mariboru, F. Štiglic v Leskovcu, M. Petančič v Šoštanju, J. Kline v Ljutomeru, F, Repolusk v Kozjem, J. Obram pri Sv. Juriju ob južni železnici, F. Werk v Marenbergu in M. Ferenčak v Šmarju pri Jelšah. F. Mešič, ki se nahaja od začetka vojske na bojišču, je imenovan za finančnega nadpaznika. — Umrl je v Mariboru dne 12. febr. na zastrupljenju krvi splošno znana oseba višji natakar v hotelu "Meran", Sikora, kateri se je poročil šele 20. januarja t. 1. i_r PRIMORSKO. — Iz Kormina je pisala Marija Prin-čič, žena Ivana Prinčiča, doma iz Ce-rovega, svoji hčeri Slavi pismo z dne 17. oktobra leta 1915., v katerem ji med drugim javlja: Naznanim Ti, da smo v Korminu in da smo do zdaj, hvala Bogu, še vsi zdravi. Ne gre nam preslabo, živeti imamo s čim, pa zanaprej ne vem, kaj bo? Prišli smo v Kormin, ker v Cerovem ni bilo mogoče ostati zaradi prevelikega streljanja. Drugi Brici so šli naprej dol... Čeravno sem tukaj, grem vseeno večkrat v Cerovo v ''Brajdo" in prinesem dol, kar tam dobim, ali v Števerjan ne smemo. — Umrl je v Ljubljani na sušici bivši poslovodja "Goriške tiskarne" gosp. Ivan Josip Fabčič, star 37 let. •— Drobne vesti iz Gorice. Gorica 22. jan. Tu se je sedaj nekoliko pomirilo, a kdove, koliko časa bo trajal ta odmor? — Najlepšo stavbo goriških Slovencev, Trgovski dom, je v notranjosti ogenj popolnoma uničil. Na strani proti Ljudskem vrtu so vsa nadstropja do tal podrta, proti Korzu se je posrečilo nekaj rešiti. Realka, nasproti Trgovskemu domu, je tudi do malega uničena; ogromna je škoda v muzejski dvorani, kjer je vse opustoše-no. Mali dom na Tržaški cesti je dobil zadnj.e čase nove rane od granat, ravnotako hotel "Park". — V Gorici je veliko furlanskih in briških beguncev, ki komaj čakajo, da se vrnejo domov. Kakor se čuje, je župan Sfiligoj na Dobravem v Brdih ostal na svojem mestu. Tudi kmetje iste in bližnjih vasi so vsi ostali na svojih domovih. Nekateri kmetje in družine iz Kojske-ga in Huma se nahajajo v Krminu; pri sebi imajo tudi svojo živino. — Sladkor je tukaj po 1 K 20 vin., mehko oglje pa po 29 vinarjev kilogram. — O Šentflorjancih v Italiji. Alojzija Maraž, žena Pepča Maraža, ki je imel mlekarijo v Št. Ferjanu na So-venci pri Gorici, piše zopet svojemu možu daljše pismo, iz katerega posnemamo: V naši karavani v Turinu je tudi Pepa z Runka. Tvojega brata Alojzija žena Cila je dve uri od nas in so vsi zdravi. Žena od Čončeta je tudi pri njej. Zinu povej, da je Karolina žalostna, ker ni dobila nobenega pisma. Mi smo vsi zdravi in lačni tudi še nismo bili. Naznanim Ti, da smo bili v Št. Ferjanu tri tedne pod strašnim ognjem in bojem in smo mislili, da je prišla naša zadnja ura. Proč smo šli ponoči; otroke so mi pomagali nositi italijanski vojaki. V Št. Ferjanu ni nobene hiše cele, po gruntih je na tisoče in tisoče vojakov. Ko bi bili mi vedeli, da se bo tako zgodilo, bi nikoli ne hodili po Turinu, že zaradi Tebe, ki si morda brez denarja. Naznanjam Ti, da imam še ves denar, ki si ga bil pustil. Delam v tovarni, da nam zaslužim za čevlje in obleko. Tukaj govore piemonteško, tako da ne morem prav nič razumeti. Strašno nam je dolgčas in ne vidimo dneva, da bi bilo konec te strašne vojske in bi se vrnili. Lepo Te prosim, moli, kakor tudi mi vedno molimo zate. Naslov: Profuga Luigia Maraž, via Ci-marossa Nr. 30, Turino, Italia. — Vesti iz Gorice. Gorica, 24. jan.: Italijanski topovi so zopet začeli s svojim delom. Placuta je danes veliko trpela, ravno tako Korzo proti južnemu kolodvoru. 28cm granate so močno poškodovale tudi veliko moderno tovarno ledu v Št. Andražu, katere lastnik je Švicar. Kljub italijanskim topovom so bili ljudje v mestu bolj veseli, ker so zvedeli za uspeh naših hrabrih vojakov v Brdih in so potem sami videli velik transport laških ujetnikov. Eden ujetnikov je na Starem trgu vprašal svojega tovariša, če je to Ljubljana; tovariš je pogledal na ulični napis in rekel: Ne, to je Gorica. V drugem transportu so privedli lahko ranjene laške ujetnike, ki niso mogli iti peš. — 25. jan. Nocojšnjo noč se je bila strašna bitka, ki se cel dan nadaljuje. Kmalu popoldne je šlo skozi mesto proti Volčji dragi 1500 laških ujetnikov. — Odlikovanje. Cesarsko pohvalno priznanje se je naznanilo fregatnemu kapitanu Alfonzu Wilfan. C HRVATSKO. 13 — Dr. Koerber v Bosni. Skupni finančni minister dr. Koerber bo pri svojem sedanjem obisku v Bosni usta^ novil tudi gubernalni svet, ki naj namesto deželnega zbora pomaga vladi. LOKALNI ZASTOPNIKI(ICE) "A. S." Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kočevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan. Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnericb. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar, Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: John Radež. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričar. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekan. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Sneller. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Youngstown, O.: John Jerman. V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem, Uprav. "A. S." JAVNI NOTAR too« N. Chicago St. JOLIKT, ILL. IRUHE IN PISANICE -ZA- VESELO VELIKONOČ najraje pošiljajo rojaki in rojakinje iz Amerike svojcem V STARO DOMOVINO V GOTOVEM DENARJU To Vam pa najsigurneje, najhitreje, najcenje in najtočneje izvrši stara domača tvrdka AMERIKANSKI SLOVENEC 1006 N. Chicago St. (Bančni Oddelek) Joliet, Illinois PRAVE CENE DENARJA NAJDETE NA PRVI STRANI "A. S." "DOLINA KRVI" (GLENANAAR) POVEST IZ IRSKEGA ŽIVLJENJA. Spisal Patrick A. Sheehan. /t Iz angleščine prevel Franc Bregar. (Dalje.) XXIV. POGLAVJE. Prikazen zopet straši. "To se je zgodilo tako. Življenje na zahodu je še vedno precej divje, a tedaj je bilo še veliko bolj, ko sem prišel tja jaz kot nezrel in neizkušen mladenič, bede vajen, toda nasilja ne. Či sto drugače je, če človeka pograbijo, ga vržejo po dolgem na travo in mu nastavijo mrzlo cev na čelo s prstom na sprožljaju. Vse to se je tam dogajalo, ker ni bilo ne zakonov, ne sodnih preiskav, ne porotnikov, ne sodnikov. Naenkrat ste slišali, da nekaj hočejo od vas, in takoj nato ste začutili zanj-ko krog vratu ali samokres na čelu. Te reči mi niso bile prav nič všeč in zato sem se ogibal, kolikor se je dalo, onih ljudi ter hodil molče svoja lastna pota. — Vendar sem včasih moral naleteti nanje v gostilni, rudokopih, prerijah ali na snežnih poljih! To so bili divji možje in vsak je imel precej zgodovine za seboj, toda med njimi so vladali čudni zakoni o časti. Pravica do rudokopa, ki ste si ga prilastili, jim je bila sveta, dokler je niste prodali ali se ji odrekli. Vaš mali kup zlata je bil tako varen kakor v kaki angleški banki. Treba vam je bilo le reči: 'Bili ali Jake, tukajle imam za triti-soč dolarjev prahu in zrn. Shrani mi, dokler se ne vrnem.' In če bi se šest mesecev ali eno leto ne vrnili, bi vam premoženje še vedno hranil. S svojim življenjem bi ga branil. Kdor bi prelomil te častne zakone, bi to plačal s smrtjo. Zgodilo se je torej neko noč v Ne-vadi, kjer so bili odkrili srebrno rudo in so ljudje hitro bogateli, da sem sedel med temi obupanimi zločinci pri ognju. Bila je mrzla noč in mi smo se tesno stiskali krog polen, ki so gorela z velikanskim plamenom, preden smo se poskrili po svojih kolibah. Steklenica je hodila od roke do roke in marsikateri je bil že precej glasan. Velik, močan mož, ki je sedel na moji desni, je pa mirno kadil ter le redko pil in še tedaj zmerno. Mnogi so že bili odšli na svoja trda ležišča, midva sva še vedno kadila in kadila in, kar je dosti čudno, popolnoma molčala. Jaz setn bil tih, ker sem poznal moža. Imenovali so ga Velikega Dina. Iz tega in iz njegovega narečja, ki je bilo polameriško in polnaše, sem sklepal, da je Irec, ki se je pa tukaj že zelo u-domačil. Vedel sem, da je pretepač in da je vedno iskal prepira, ki se je zmerom enako končal. Ko so slednjič že skoro vsi bili odšli in je začel ogenj pojemati v rdečo žerjavico in bel pepel, sem se, ves trd, vzdignil in dejal: 'Menim, da bo najbolje, če se zdaj spraviva spat.' On je odgovoril mrko: 'Sedi, mladec. Pogovarjal bi se rad s teboj.' 'Pa ste od zlodja mnogo časa rabili, preden ste se tega domislili,' sem rekel veselo. 'Menil sem že, da ste kve-ker ali kip.' Toda sedel sem vendarle. 'Ti si menda Irec?' je slednjič vprašal. 'Tudi jaz sem odtam. Iz katerega kraja pa si?' Obrnil se je k meni in tako blizu nagnil svoj obraz k mojemu, da esm začutil njegovo sapo/ ter tako ostro uprl svoje oči vame, kakor bi mi hotel v dušo pogledati. Takoj sem spoznal pomen vprašanja in sem odgovoril: 'Z meje limeriške grofije. Odkod ste pa Vi?" Iztresel je pepel iz pipe in vstal. 'To te nič ne briga, mladec. Povej mi, ali si kdaj naletel tu na peklenskega lopova Daileya!' "Dailey? Dailey? Ne, ne spominjam se.' 'Če ga kdaj srečaš,' je nadaljeval Veliki Din, 'mu povej, da mu je nekdo na sledi in da bo zanj tem bolje, čim prej se sam izroči roki pravcie.' 'Povem mu,' sem odgovoril. 'Pa mislim, da ne bo- prav lehko. To je velika zemlja.' 'Manjša je, kot se ti zdi. In ves svet je manjši, kot se ti zdi. To se pravi,' | je pristavil pomenljivo, 'če je komu maščevanje za petami.' "Kaj nisi še nikoli slišal o done-! raileski zaroti iz vašega kraja?' me je vprašal po kratkem premoiku, ki se1 mi je zdel neskončen. "Nikoli ne!' sem odgovoril hitro. 'Kaj je ž njo? Dolgo že mora biti tega. 'Dolgo in ne dolgo, še ne dosti dolgo, da bi se že pozabilo, zlasti če gre za tvojo lastno kožo. Stari pregovor pravi po pravici: kar se v krvi zaredi, preide tudi v kosti. A?' 'Da, to sem slišal,' sem odgovoril kolikor mogoče mirno. 'Vidiš, to je jasno kot beli dan. Dailey, ta vražji sin, je tam v stari domovini pred tridesetimi leti izročil dobre ljudi krvniku v fo|