Štev. (No.) 8.
Mati.
ZGODOVINSKA POVEST.
i
^^ fyF Po Bolandenu priredil K.
(Dalje.)
EI) tem časom, ko se je vse to vršilo zunaj na dvorišču gostilne, sedela sta v sobi za tujce prijor pater Janez in jud Braun.
"Čemu izgubljati po nepotrebnem besede?" spregovori Žid skrajno razburjen, ko je uvidel, da je vse njegovo prizadevanje zastonj. Najprej je liotel prijor-ja prestrašiti s cesarjevo jezo. Ko to ni šlo, začel je ponujati večjo svoto denarja. In ko tudi to ni nič pomagalo, začel je prositi. Toda predstojnik je ostal ncoma-jan pri svojem .sklepu.
"Je vse zastonj! Sto besedi, ali nobene. Tu gre za rešitev nedolžne deklice, katero si dobil po krivici v svoje roke. Rešiti jo moram iz strašne sužnosti, v katero jo pelješ, pa naj me stane tudi življenje. Pomisli! Krščansko pošteno dekle, pa pelješ v sužnost poganom! Ne! Dekle je pod varstvom katoliške Cerkve, ki jo bo branila! Redovnik je vstal in hotel oditi, toda Braun mu zastopi pot iz sobe.
"Še enkrat vam svetujem, dajte mi moje ukradeno blago nazaj. Drugače odpotujem še nocoj k ižanskemu grofu Wi-bertu, o katerem veste, da je vaš sovražnik. Gotovo mi bode pomagal pri sodni-ji proti vam. Zahtevam odločno tudi odškodnino. za tukaj zgubljeni čas, ker čas je trgovcu denar. .Vi ste prekršili voljo
T32
"AVE MARIA'
kraljevega pisma, katero imam in vedite, da bode žid Braun ben Abba znal doseči, da bode Bistra kaznovana za to hudobijo."
"To ni hudobija, prijatelj, temveč naša dolžnost. Dolžnost krščanske ljubezni nas veže, da se zavzamemo za stiskane in po nedolžnem preganjane ljudi. Če hočeš iti na Ig, kar pojdi! Ne bojim se, kajti pravica je na moji strani."
"Ali more pameten človek, kakor je bistriški prijor, govoriti tolike neumnosti. Kdo ima danes pravico? Ta, ki je močnejši in to sem v tem slučaju jaz. Ižanski grof že dolgo misli, kako bi se polastil lepe Bistre, to veste. Kakor nalašč mu bode prišel ta slučaj, da doseže svoj namen. Saj veste, kako grofje sedaj preganjajo škofe, opate in samostanske predstojnike in se postavljajo sami sebe za škofe, opate in prijorje. In kdo jim more to braniti?"
"Res je, kar govoriš. Žalostni so naši časi. Velikaši kradejo premoženje, res je tudi, da je veliko cerkvenih predstojnikov po ječah, ker so se potegovali za pravice ubogih in preganjanih. Tudi ti morda lahko pripelješ nesrečo nad Bistro, toda zamanj je! Kar sem rekel, pri tem ostanem. Raje vse, tudi smrt, kakor bi pa dovolil tebi, da storiš toliko krivico krščanskemu dekletu. Zatekla se je k nam in sv. mati katol. Cerkev jo je vzela v svoje varstvo in tu ostane."
"Oče, hitite v cerkev, tam vas potrebujejo! Veliko suženjskih dečkov se je zateklo v cerkev in prosilo varstva "azila" — je pripovedoval redovnik, ki je prišel prijorja klicat.
"Od kod pa so ti dečki prišli?"
"To so dečki, ki so bili na dvorišču v gostilnici."
"Kaj, moje blago? Moji sužni so zbežali. . !" je prestrašeno zakričal Braun, ki je takoj razumel, kaj to pomeni.
Pater prijor je takoj odhitel iz sobe in se za Brauna ni več zmenil. Hitel je proti cerkvi, kjer se je že večja množica ljudi zbrala, ki so radovedno čakali, kako se
bode vse izteklo. Ko pride pred cerkev, odpre mu Kajtimar vrata, in prijor je v-stopil. Kakor na zapoved, so pokleknili vsi dečki in s povzdignjenimi rokami prosili varstva in rešitve.
"Oče, častiti oče, rešite nas! Rešite nas! Tudi mi verujemo v Kristusa Jezusa. Tudi mi smo kristjani" — in prekrižali so se vsi na glas, da bi dokazali, da govore resnico. Prijorju in vsem navzočim so zaigrale solze sočutja v očeh. Smilili so se jim ti ubogi revčki.
Kajtimar stopi pred patra prijorja, se mu pokloni in glasno spregovori: "Jaz sem Kajtimar, sin grofa Jamskega in stojim sedaj tukaj kot branitelj in zagovornik teh otrok proti krivici in nasilju, ki se jim je zgodilo. Kot plemiča, je moja dolžnost, da branim vdove in sirote! Pa ne samo kot plemiča, še veliko več kot katoličana. Sveta cerkev nas uči da moramo sirotam in udovam pomagati. Zato sem tem sirotam odprl cerkev, ki ima pravico azila za vse stiskane in po nedolžnem preganjane. Zato, častiti oče, v imenu teh ubogih sirot prosim, usmilite se jih in jih rešite iz rok preganjavcev."
"O, oče, usmilite se nas, usmilite se! Rešite nas!" je odmevalo po cerkvi iz tristo mladih grl, tako proseče, da bi se moralo omehčati ob tem vskliku tudi najtrše srce. Pater Janez je bil vidno gin-jen in molče je božal uboge sirote.
Med tem je prihitel v cerkev tudi Braun.
"Ravno kar si mi zatrjeval, da so ti otroci iz Panonije in Moravske! Lažnivec!" je spregovoril pater Janez vsto-pivšemu Židu. "To so sami slovenski o-troci, otroci svobodnega naroda in to krščanskih starišev. Ali ne veš, kako kazen je zažugana onemu, ki bi prodal in kupil kristjana? Vsi ti otroci so odzdaj pod mojim varstvom. Cel slučaj se ho odločil pri posvetovanju, katerega bom sklical jutri zjutraj. Odločili benviQ po cerkvenih določilih in postavah."
Braun je bil dosedaj tiho, toda te besede so ga razlutile. Da si upa ta duhovnik, ki je brez varstva in brez moči, njega, ki ima cesarjevo pismo, tako napasti, mu vzeti vse imetje — to mu je bilo preveč.
"Kaj? Moje imetje mi hočete ukrasti? Takoj zahtevam svoje imetje nazaj! Takoj mi jih izpustite! Drugače bom uničil to vašo kleto Bistro! In vsa kri, ki se bo prelila, naj pride na glavo prijorja, ki je neumen, ki je. . . "
Močna zaušnica je priletela od zadaj po razjarjenemu Braunu.
"Neumni Žid! Ti si drzneš na tako pobalinski način odgovoriti našemu čas-titemu prijorju?"
Braun se je opotekel, tako močna je bila zaušnica. Ko se je ozrl, da bi videl
(Dalje p
kdo ga je udaril, je stal za njim velik mož v popolni vitežki opravi.
"Vaj, ovaj!" je javkal žid, "zdaj me še tepo! Vse imetje mi hočejo pokrasti, zdaj me pa še bijejo. Kazen in maščevanje! Čakajte, pomnili boste, kdaj ste tako ravnali z Branunom ben Abba. Kdo si pa ti ?"
"Haha! Židek sedaj še vprašuje, kdo sem? No če hočeš vedeti, kdo ti je pri-solil zaušnico, vedi, da sem grajščak vrhniški in varuh Bistre in sem pripravljen roparja ljudi in trgovca z sužnji Žida Brauna ne samo še enkrat udariti, temveč ga kar obesiti na prvo bližnje drevo. Si razumel ?"
"Tako je prav", pritrjevala je cela množ-ca. "Tako je treba! Na vislice s človekom brez srca!"
hodnjič)
Na ženitnini Kani. (JkJ ft ft---
APOSTOLSTVO LAJIKOV.
za mlade in stare priredil F. V. P.
(Dalje.)
2. Apostolstvo lajikov v novejši dobi.
Ni bilo vedno potrebno tudi lajikom nastopiti na bojnem polju za svojo vero. V srednjem veku, ko je Cerkev bujno rastla ni bilo toliko potreba apostolstva lajikov. Toda po nesrečni reformaciji, od takrat, kakor pravi protestantovski zgodovinar Bohmer, je zabilježena vsa naša nesreča, nastopile so popolnoma nove in drugačne razmere. Tisoči so se odtujili Cerkvi, njena svoboda je omejena, njena posestva uropana, delovanje njenih služabnikov je bilo ovirano. Zato se je morala obrniti na pomoč, in ta je — apostolstvo lajikov.
Oziramo se najprvo na Francosko. Tam vidimo nenavaden pojav, kateremu se moramo čuditi. Možem lajikom, kakor de Bonald, de Maistre, Chateaubriand, Montalembert, Falloux, Ozanam, Nikola, dalje Lacordaire in Ravignan, ki sta že v pozni starosti stopila v službo Cerkve, se ima Francija zahvaliti za o-življenje in preporod katoliške misli. Ko so se ti možje zavzeli za obrambo krščanstva, je bilo to nekaj novega, nekaj nenavadnega. Skoraj opravičevali so se, da so se upali pisati stvari in razmotriva-li vprašanja, katere so dosedaj reševali le učeni duhovniki. "Le zato", je pisal de Maistre, "smo upravičeni se zavzeli za to stvar, ker so junaki stare vojske legli v grobove in revolucija je duhovski stan oropala, poslala v prognanstvo ali pomorila. Tudi se je svet v preteklem stoletju to-
liko pregrešil proti veri, da je naša dolžnost in pravica da se postavimo na njeno stran kot zavezniki ob oltarju v cerkvi in jo branimo."
Rila sta pa na Francoskom še poprej dva moža, namreč Fesf'1 Foisset in polkovnik Paqueron, katerih životopisi so se še le v novejšem času našli. Prvi je bil pravoslovec, ki je z besedo in peresom nastopil za pravico in prostost sv. Cerkve, drugi je bil častnik, ki je neumorno deloval za to, da je pridobival duše za nebe-sa,- Njegova gorečnost je bila tako čista in vzorna, da so o njem govorili protestantje v La Rochelle: "Ko bi bili vsi katoliki takšni, kakor je polkovnik Ba-queron, postanemo še danes vsi katoličani." Katoliški škof La Rochellski se je izrazil nekoč: "Polkovnik Baqueron je moj najboljši dokaz proti protestantom. Ima še kaj drugega, kakor svoje topni-čarje iz Bronce na razpolago, ki so zmožni premagati našega najhujšega sovražnika. "Luč dobrega dejanja razsvetljuje vsakega in ne razžali nikogar;" je bilo njegovo geslo.
"Polkovnik je tukaj", je zašumelo med družbo, kadar se je prikazal v njej in takoj je onemela vsaka beseda, ki bi žalila njegovo nežno z verskim prepričanjem pre-šinjeno dušo. Če je bil kdaj povabljen na obed k protestantom in je bil slučajno petek, so se nosila na mizo samo postna jedila. To je bil apostol-lajik, kakoršnih je malo in po pravici bi se morale na nje-
gov nagrobni spomenik vklesati besede: "Miles Christi", — "vojak Kristusov."
Kako pa ti, dragi čitatelj ? Kako pa ti izpolnuješ postno zapoved? Glej, bili so veliki možje, kateri so imeli vsega v izobilju, pa so se postili. Ti pa se nočeš? Niti tega ne žrtvuješ za svojega Boga?! Da, da, na tvoj grob bi bilo primerno napisati : "uskok Kristusov" ali pa: "Judež", ki je prodal svojega Gospoda za košček mesa.
Tudi sedaj se še nahajajo v Franciji med lajiki "vojaki Kristusovi." Omenim naj samo grofa de Mun, ki je bil goreč zagovornik katoliških interesov v parlamentu in na raznih katoliških shodih; potem Leon Harmel apostol delavcev, ki ga imenujejo zaradi dobrodelnih naprav v Val des Bois pri Benu le: "le bon pere," — "dobri oče"; dalje Henrik Boi-ssard, ki je bil eden najbolj priznanih odvetnikov v Franciji. Iz ozirov 11a svojo vest, je odložil svoj urad kot državni pravdnik in posvetil je vso svojo moč Cerkvi.
Kakor Ahilej med starimi grškimi junaki, tako se je vspel med katoliškimi lajiki na površje v Nemčiji Jožef Gores, katerega je imenoval baje Napoleon I. 5. svetovno moč Evrope, tako krepko je učinkovala beseda za obnovitev katoličan-Stva v Nemčiji toliko zasluženega moža, ki je bil goreč za pravice in prostost Cerkve. Ko so leta 1848 zagrebli njegove zemeljske ostanke na pokopališču v Mo-nakovem, je neki govornik lahko rekel, da ni države v Evropi, kjer bi ne poznali Gorrcs-a; poznajo ga na prestolih, poznajo ga v Vatikanu,, poznajo ga povsod, kjer bivajo katoličani.
Povsod po katoliškem svetu poznajo tudi Reichenspegerja, Frankensteina, Ma-lindrodta in Windthorsta, dalje Schor-lemer-Alsta in Dr. Lieberja. Ti so oni možje, katoliškega prepričanja, ki so v težkih časih nemškega kulturnege boja stali na braniku in zagovarjali ter branili sveto vero. Vsem tem veljajo besede, katere je izrekel veliki papež Leon XIII,
ko je neke jutranje ure dne 14. marca i8(ji dobil brzojavno sporočilo o smrti Windthorsta: "Cerkev je izgubila enega najbljših svojih lajikov." To so bili možje, ki so ne samo katoliško govorili, temveč tudi katoliško delovali. Možje lajiki so bili to, ki se niso sramovali z rožnim vencem ali s svečo v roki korakati za procesijo, ki niso svoje moči in svojega poguma črpali nikjer drugje, kakor v molitvi, v marljivem prejemanju svetih zakramentov. To so bili apostoli v civilni obleki, na katere zre svet z občudovanjem; bili so možje, ki so z besedo in vzgledom izvojevali zmago katoliške cerkve v Nemčiji.
Tudi Avstrija in Švica imata svoje la-jike-apostole. Komu ni znan Dr. Lueger, župan dunajskega mesta, ki je bil eden največjih mož novejše dobe. Tudi naša bela Ljubljana se lahko ponaša s takim možem, ki je sin slovenske matere, tovarnar Polak, katerega še dandanes lahko vidiš vsaki dan pri sv. maši ob deveti uri v frančiškanski cerkvi in vsako nedeljo pri mizi Gospodovi.
Svoje apostole-lajike ima tudi Belgija in sicer profesorja Helleputte in pa vrlega urednika Verliaegen v Gentu, svoje lajike-apostole ima tudi Anglija in sicer, ki so se povspeli do visokih služI) in časti, kakor: Vojvoda iz Norfolka, Lord of Ripon, bivši podkralj v Indiji, dalje narodni ekonom Devas i. t. d. Svoje la-jikc-apostole ima tudi Italija, kakor grof Albani, profesor Toniolo in povelnik Tolli v Rimu, ki je na evharističnem kongresu v Neaplu dne ji. NovembraiSyi se svetim navdušenjem govoril o potrebi pogostega prejemanja svetega obhajila in je za-klučil svoj govor z besedami: "V stvareh vere se nam ni treba prej prepričati, kakor verujemo, temveč moramo prej verovati, da se prepričamo."
Menda edini v zgodovini je pa mož-la-jik, katerega z opravičenim ponosom Irska dežela imenuje za svojega in ta je Daniel O'Conell, največji ljudski tribun. Vzel si je za nalogo svojemu narodu iz-
136	"AVE
vojevati politično in versko svobodo in za to svojo idejo se je boril brez prenehanja z vsemi silami svoje velike duše. V njem je bil združen globok razum z največjo pobožnostjo in zato ga je izbrala božja Previdnost za osvoboditelja svojega naroda. Ko je leta 1847. dne 15 maja na potu v Rim v Genovi umrl, je bila Irska v verskem oziru prosta.
To je apostolat lajikov v zgodovini. Sicer je to le površna slika, katero smo podali, kajti nismo še našteli mož, kakor so bili Krištof Kolumb, Tomaž Mor, kne-ginja Galicin in še več drugih mož in žena. Ko bi hoteli našteti vse može in žene, umetnike in učenjake, pisatelje in pesnike, ki so delovali za razšir'anje in napredek Cerkve, bi morali napisati cele knjige. V vseh časih je našla sv. Cerkev svoje lajike apostole, ali naj jih sedaj pogreša? Ravno v sedanjih časih so po-trebnejši, bolj kot kdaj prej in sicer iz več vzrokov. ,
1. Poglejmo po slovenskih naselbinah v Ameriki. Kako žalostne razmere vladajo po nekod, posebno tam, kjer ni slovenskega duhovnika. Narod gine v pijančevanju in v ostudnem socijalizmu. Tudi tam, kjer je slovenska cerkev in imajo svojega duhovnika, je ponekod prav žalostno. Leta in leta se je gospod trudil, prosil, rotil, da bi spravil rojake zopet 11a pravo pot, toda njegov glas je bil, kakor glas vpijočega v puščavi. Koliko je teh, ki ga poslušajo, ki ga podpi-pirajo v težavnem poklicu? Malo, zelo malo število. Najdejo se tudi dobri in verni kristjani, toda ali ima kateri pogum da bi nevstrašeno nastopil proti verskim nasprotnikom, ki blatijo cerkev, duhovnika in zasramujejo vero? Ali je potem čuda, da postane slednjič tudi duhovnik brezbrižen, češ, kaj se bom trudil, saj tako nič ne pomaga?
(Dalj
Tudi tebi milo slovensko ljudstvo veljajo besede: "Gorje ti Jeruzalem, ki preganjaš in ubijaš preroke" ali z drugimi besedami povedano: "Gorje ti slovensko ljudstvo, ki preganjaš in sramotiš svoje pastirje, tudi za te bo prišla kazen, kakor je prišla nad Jeruzalem, da ni kamen na kamenu ostal, tudi tebe ljudstvo slovensko že tepe Bog in če se takoj sedaj v poslednji uri ne vzdramiš, začneš novo življenje, te bo zadela enaka usoda.
2.	Poglejmo v naša društva. Kako malo je mož, ki se upajo z besedo in dejanjem nastopiti proti grobokopom verskega značaja naših jednot.
Kak mlečnozobi frkolin terorizira celo armado mož sivih las in nobeden mu ne upa oporekati. Žal, da je tako, toda še je čas! Možje, bodite lajiki-apostoli tudi pri društvih.
3.	Pride na vrsto naše protiversko časopisje, ki zastruplja naš narod s potvar-jenjem resnice, ki namenoma potvarja zgodovino, ki hujska proti veri in blati duhovščino in izpodkopuje njen ugled. In takega časopisja je veliko .v Ameriki. Skoraj v vsaki naselbini se najde kaka kreatura, ki skuša vriniti take časopise v slovenske hiše. In posledica tega?—
Ugled duhovnika je omajan, ljudstvo 11111 ne zaupa in se izogiblje cerkve ter se poprime saloonov. Duhovnik nima več stika z narodom, in ta drvi slepo v pogubo. Duhovnik nima nikogar, ki bi m ti pomagal. Med njim in ljudstvom je nastala vrzel. Kdo naj zagradi to vrzel? To ste vi, katoliški lajiki. Vi bftdite a-pcistoli in zapeljani narod pripeljite nazaj k Bogu, nazaj k Cerkvi!
"Kjer se ne posluša več župnika, tam mora mož-lajik nastopiti proti neveri", je rekel Dr. Lieber na nekem katoliškem shodu v Kolinu.
prih)
V BOJU ZA SVOJ VZOR.
Po resnični dogodbi napisal Stefan Mohorko, St. John's College Minn.
Alojzij je bil priprost mladenič. Imel je silno blage stariše, zlasti mati je bila vzor plemenite krščanske matere. Sama polna ljubezni do Boga in do njegove sv. Cerkev, ogrela je v tej ljubezni tudi celo svojo družino. Kaj čuda, da so tri hčere zapustile svet in stopile v red usmiljenih sester reda Sv. Vinccnca Pav-lanskega.
Tudi Alojzij si je postavil za ideal svojega življenja — duhovski stan. Služiti Bogu kot njegov duhovnik, delovati za Njegovo čast in za korist svojega bližnjega, to mu je bilo najvzvišenejša naloga, katero si more človek v svojem življenju postaviti.
Toda družinica je bila revna in si niti misliti ni upal, da bi se mu kdaj ta srčna želja izpolnila. Vendar koliko bolj si minevala deška leta in je hitel v mlade-niško dobo, toliko mikavnejše mu je stopal pred oči njegov vzor, toliko večje hrepenenje po duhovskem stanu se mu je vzbujalo.
Ko je spolnil šestnajsto leto, zapustil je dom in prišel je v Ameriko. Čital je namreč, da se tu lahko zasluži, da so pa večerne šole, kamor lahko zahaja vsakdo, tudi priprost delavec. Na ta način je upal priti do svojega cilja.
Tu je kmalu dobil dobro delo, katerega se je lotil z veseljem. Najel si je pri dobri katoliški družini malo sobico, kjer je živel kakor pravi samotar. Takoj je
poi'skal večerno šolo, kamor je hodil. Tako je bil ves njegov čas razdeljen v delo, šolo in cerkev.
Alojzij je posebno ljubil Jezusa na križu. Imel je neko posebno sočutje do svojega Križanega Zveličarja in marsikako uro je preklečal v molitvi s križem v roki. Ljubil je tudi Marijo in je izpolnjenje svoje skrivne srčne želje izročil popolnoma njenemu materinemu srcu. "Mati Marija, jaz bom vse storil, kar je potreba od moje strani, pridno bom delal in varčeval, da si poskrbim potrebnih denarnih sredstev, učil se bom, trudil se bom in ti Mati, mi pa pomagaj!"
Pri delu je bil marljiv. Delal je za dva druga. Zato ga je gospodar rad imel in mu pri vsaki priliki navrgel kak dolar.
Z delavci je bil prijazen, dasi je moral marsikako zabavljico prečuti, ker se ni hotel pridružiti njih grdemu govorjenju in šalam.
Kolikor bolj je pa videl pokvarjenost svojih tovarišev, toliko srčneje je pa želel postati duhovnik.
Tri leta so minila. Angleščine se je priučil toliko, da bi si upal začeti gimnazijske študije. Toda, ko je vpraševal po raznih kolegijih, zahtevali so povsodi toliko šolnine, da bi njegovi prihranki komaj za polovico teh let zadostovali. Kaj bode pa potem? To ga je silno prestra-
138
AVE MARIA"
šilo. Že je omahoval in hotel svojo mi-selj opustiti.
V	tem mu pride pa na pomoč njegovo veliko zaupanje do Marije. "Se nikogar n1 zapustila, kdor se je zaupno k njej zatekel in tudi mene ne bo", si je mislil in prosil sprejema v kolegij sv. Jožefa, kamor so ga tudi sprejeli. Pojasnil je dotičnim redovnikom, ki so vodili ta kolegij, svoje denarno stališče. Znižali so mu nekoliko njegovo šolnino in tako je ves vesel in srečen nastopil svoja dijaška leta.
Toda po treh letih šolanja je videl, da bode primanjkalo denarnih sredstev in da treba poskrbeti še za druge tri. Toda kje jih dobiti? Tako so se vrnile stare skrbi nazaj, toda hrepenenje po svojem vzoru je bilo večje, za kolikor je prišel bližje njega. Kakor vsake počitnice, tako je tudi te počitnice pridno delal, pa kaj, ko je bilp vse tako drago in je le malenkostna svota ostala od zaslužka dveh mesecev. Silno ga je skrbelo kaj bode. — Srce ga je zabolelo, kadarkoli se je spomnil, da bi se mu moglo zgoditi, da bi bil primoran pustiti zopet kolegij — in dati slovo svojemu tolikanj zaželjenemu vzoru. —
V	tej stiski je pa podvojil svoje molitve in zaupne prošnje do Marije. Ko je zvečer prišel utrujen z dela, šel je večkrat v svojo župno cerkev, kjer je pre-klečal več časa v goreči molitvi.
Tako je nekega večera. — manjkalo j • še samo eden teden, do začetka šole — zopet klečal v tej cerkvi in molil.
.Alojzij pa ni videl v svoji molitvi, kako ga je nekdo skrivaj opazoval že več
večerov, kako je pobožno molil in se vidno zanimal za mladeniča.
Ko je ta večer tu klečal , opazil je duhovnika, župnika te cerkve, ki je opravljal svoje molitve. Nehote se mu je vzbudila miselj, kaj ko bi stopil k njemu in mu potožil svoje gorje in ga prosil pomoči in sveta. Da, odločil se je, da bode poskusil.
Ko je duhovnik končal svoje molitve in odšel iz cerkve odšel je tudi Alojzij za njim in mu zaupno odkril svoje srce.
"Da, mladenič, že dalj časa te opazujem kako prihajaš ob večerih tu v cerkev in mislil sem, kdo bi to bil. —Seveda bom rad storil vse, da ti pomagam."
Postala sta prijatelja. Župnik se je zavzel zanj in 11111 pomagal. Ko se mu je Alojzij zahvaljeval za njegovo dobroto. potapljal ga je duhovnik po rami in mu rekel: "Dečko, kaj res misliš, da bode Mati Marija koga zapustila, ako se ji zaupno priporoča? Jaz sem sam reven in bi ti iz svojega ne mogel pomagati. Toda danes popoldne je bila pri meni neka oseba in mi prinesla večjo svoto denarja, katero naj porabim za dobre namene, kakor mislim, da bode najbolje. Kateri namen pa bi bil boljši, kakor tebi pomagati, da dosežeš svoj tolikanj zaželjcn oil. Povedal ji bom o tem in gotovo bode vesela! Ali ni tu vidna pomoč Marijina?"—
Alojzij je sedaj bogoslovec in prav blizu svojega cilja, po katerem je tolikanj hrepenel.
Rojak, rečem ti, v svojih sfiskah in potrebah: Glej tvoja Mati!
Izza velikih in težkih časov Amerike.
v.
Johnnie Klem je bil vesel in korajžen dečko, poznan od vseh meščanov tedaj še malega mesteca Newark v Ohio. Zaradi svoje prijaznosti in odkritosrčnosti je bil pri vseh priljubljen. Njegov oče je bil farmer in deček je vozil in prodajal po mestu sadje in ovočje, ki je zrastlo na domači farmi. Veselje je bilo gledati, s kolikim veseljem in ročnostjo je mali trgovec svojim vozičkom krožil po mestnih ulicah in glasno ponujal svoje blago. Ljudje so zelo radi kupovali od njega, ker je znal tako prijazno vsakemu po-streči in tako ljubeznjivo ponuditi.
Toda, koliko je bilo začudenje, ko nekega lepega jutra ni bilo ne Johnija in ne vozička od nikoder. Poleg tega se je pa še raznesla novica, da je mali prodajalec brez sledu izginil in nikdo ni vedel kam.
In tako je tudi bilo. Dan poprej, neke nedelje popoldne meseca avgusta 1861 je skrivaj odšel iz Newarka in se podal proti Columbus, glavnemu mestu države Ohio, da bi tam —čujte in strmite, kakšen parijot je bil Johnnie — vstopil ki t prostovoljec v štririndvajseti ohijski polk.
Dolgo je že delal načrte za ta korak, kajti mirno življenje na farmi se mu je zdelo preveč enakolično. Želel si je nekaj večjega — hrupnega, kjer bo kaj več dose-gel.
Ravno tisti čas je naš veliki predsednik Lincoln pozval amerikanski narod pori o-rožje v boj proti upornim južnim državam. Glasniki so prišli tudi v Newark in ob zvokih piščal, trobent in grmečih bobnov so odhajali farmerski fantje pod vihrajočim zvezdnatim praporjem proti Columbus-u, kjer so se zbirali ohijski polki.
Od tega časa ni imel Johnnie več miru in sklenil je, da tudi 011 pojde na vojno. Govoriti je hotel o tem še s svojim oče-
tom in še tisto nedeljo pri obedu mu je povedal o svojem načrtu.
"Oče, jaz bom tudi šel v vojake. Ali smem ?"
"Neumnost!" je bil očetov odgovor, ti si še premajhen in premlad, še deset let
v m
nimaš!
To je bilo tudi res. Johnnie je bil še zelo mlad. Rojen je bil leta 1851, poleg tega pa še zelo slabotnega telesa. Tehtal je 50 funtov in visok je bil tri čevlje. Veliko so dale te okolščine misliti mlademu junaku. Zakaj se je pa naučil trobiti? Kolikokrat je na čelu svojih tovarišev korakal kot general in trobentač ob jednem. Glas njegove trobente se ni veliko razlikoval od trobent vojakov, ki so prihajali in odhajali skozi Newark.
Ali bi ne mogel kot trobentač služiti v vojni? Da! Trdno je sklenil izvršiti svoj sklep. —
Popoldan je šel s sestro Lucijo in bratcem Levijem v cerkev. Ko sta brat in sestra vstopila v cerkev, se jima je izmuznil in skrivoma odšel proti Columbus. Zvečer je dospel do bližnje vasi Mont Vernon, kjer je prenočil pri neki družini, ki je bila z njegovimi stariši dobro poznana.
Ne ve se, kaj je vse tam pripovedoval", toda kmalu so spoznali, da je mali begun, katerega je treba poslati starišem nazaj. Obdržali so ga pri sebi še nekaj dni. Toda glejte razočaranje! Nekega jutra je stroga gospodinja meninič tebinič dala navdušenemu patrijotu pasjo verigo na vrat in ga peljala 11a železniško postajo. Tam ga je izročila sprevodniku z naročilom, da ga mora osebno oddati očetu v Newarku. Umevno je, da to ni bilo prav nič všeč malemu begunu, kajti tega ni pričakoval. Marsikateri deček njegove starosti bi se jokal in udal v svojo, usodo, toda Johnnie se ni! V klub vsem okoliščinam,
140
"AVE MARIA"
ki mu niso bila ravno prijazne, je še vedno upal na svoj načrt.
Kmalu je opazil, da je stari sprevodnik prav dobrosrčen mož. Ginljivo mu je pojasnjeval svojo nesrečo in pripovedoval, kako zelo želi postati vojak in se udeležiti vojske. Res, njegove besede so imele uspeh. Kmalu je bil osvobojen sramotne pasje verige, za tem mu je bila obljubljena prostost in slednjič mu je še celo sprevodnik obljubil, da ga pelje z istim vlakom nazaj v Columbus.
Globoko se je Johnnie oddahnil. Velik kamen se mu je odvalil od srca. Ze na vlaku, ko se je peljal proti Columbus, se je seznanil s prostovoljci, ki so se z istim namenom peljali v glavno mesto. Po preteku dveh ur je vlak v Columbus ustavil in Johnnie je poiskal naborni urad 24. polka.
Nemalo so se naborni komisarji začudili, ko se jim je predstavil ta pritlikavi vojaški kadidat in se jim ponudil za trobentača. Da bi se prepričali o njegovi zmožnosti, so ukazali prinesti dvoje trobent. Dečku so zaiskrile oči. ko jih je zagledal, kajti tako lepih še ni videl. Zatrobil je v pričo častnikov, ki so kar strme poslušali poskočno koračnico. Brez kakih nadaljnih ovir je bil potrjen.
Nekaj dni za tem so polki odšli iz Co-lumbusa in se sklenili s kumberlandski-mi četami, ki so se tačas pod poveljstvom generala Granta borile ob obrežjih Missisippskih. V znameniti bitki, kjer je bil prvi dan general Grand poražen, toda drugi dan je pa popolnoma razkropil sovražne čete in pobil, se je tudi 24 polk hrabro bojeval. Ko so stopali junaki med grmenjem sovražnih topov in prasketanju pušk k naskoku z bodalom, — jim je stopal ob strani Johnnie in trobil. Položaj je bil skrajno resen, toda to ni oviralo hrabre vojake, da so se šalili z dečkom, ki jo je komaj ubiral, da je zamo-gel korakati z njimi v eni vrsti. Za vsak korak je moral 011 narediti dva. Z občudovanjem so zrli nanj vojaki. Njegov pogum in neustrašenost jih je vspodbujala in rajši so imeli Johnija kot kdaj prej.
Polk jc trpel tisti dan težke zgubc, Tu-
di Johnnie je bil v bližini smrti. Krogle so kar deževale okrog njegove glave. Kos granate mu je iztrgal trobento iz rok in razbil. Po bitki na večer so vsi hvalili njegovo hrabrost in častniki so ge peljali pred generala Grant-a, ki ga je laskavo pohvalil. Uniforma, katero je deček nosil, je bila zelo ponošena, za to- so mu častniki preskrbeli novo, tako tudi novo trobento, in malo lahko puško.
S svojim polkom se je udeležil bitk pri Perryville. Murfreesboro, Chattanooga, Chickamauga, Nashville in Kenesaw. V bitki pri Chickamauga bi bil 24 polk skoraj zajet in se je moral s vso naglico umikati. Naš Johnnie, ki se je boril v prvih vrstah, ni mogel dohajati svojih velikih tovarišev in je zaostal. Iz sovražnih vrst je prijezdil za njim nek polkovnik in zakričal nad njim : "Stoj — če ne — pritii-kovec udaj se!" John se je urno obrnil in šel je z nasajenim bajonetom polkovniku nasproti. Na licu mu je zrcalila nenavadna resnost in odločnost. Svojo prostost in življenje si hoče na vsak način braniti. Polkovnik se je nasmehnil, ko je videl malega dečka s toliko resnostjo proti njemu prihajati. Ta je pa bliskovito nameril puško in krogla je predrla polkovniku prsa, ki se je zgrudil s konja mrtev na tla. Kar so ga mogle noge nes-ti je sedaj bežal, toda krogljc so kar de-žile za njim. Izgubljen bi bil, če bi 11111 ne prišla v glavo dobra misel. Kakor bi bil zadet, je padel na tla in mirno obležal. Preganjalci so bili prepričani, da je mrtev in odhiteli mimo njega. Ko se se je naredila noč, je vstal in šel za svojci. T.e ognji na dalnjih gričih so mu bili vodniki in šel je več ur daleč, da je prišel do svojega tabora. Tam je tudi zvedel veselo novico, da je zvezna vojska, kateri je poveljeval general Rosen-krans, dobila bitko. Ko jc pa hotel poiskati svoj štiriindvajseti polk, ga je zaman iskal. Bil je popolnoma razbit. Nekaj je bilo ranjenih, del ubitih in večina je padla v ujetništvo. Debele solze so tekle dečku po licih kot neme pri-
če njegove srčne bolesti nad toliko izgubo dragih tovarišev.
Poiskal si je ležišče, kjer se je po pre-stanih težavah na smrt utrujen zgrudil k počitku. V pol snu so drvili pred njim sovražniki, čul je gromenje topov in prasketanje pušk, pretresljive krike ranjencev — slednjič še visoka črna postava na konju, ki mu je žugala — skušal je misliti toda zaman —. Slednjič se je u-miril in sladko zaspal.
Prijazni častniki in še celo poveljujoči general Rosenkrans, ki so pogumnega dečka poznali, so sklenili, da se ga ne bo več pošiljalo v nevarnost in v ospredje vojske. To je bilo sicer dobro mišljeno, kar je pa dečka spravilo še v večjo nevarnost. Dva dni pozneje je bil pri-deljen četi, ki je spremljala provijant. Nič hudega slutečo četo je nenadoma napadla in zajela sovražna konjenica. Vsi so bili ujeti in poslani v jetniški tabor. Tudi John-u niso prizanesli in moral je o-kušati trdo usodo jetništva in prenašati je moral večkrat surovost in nečloveško ravnanje sovražnikov. Oropali so ga lične uniforme in borne cunje so le slabo pokrivale njegovo telesce. Hrana je bila tako slaba, da jo ni bilo mogoče u-živati. Že prej slabotno telo je postalo samo kost in koža. Posebno ga je bolela izguba vojaške čepice, ki je bila trikrat predrta od krogel in katera mu je bila kot spomin na prestane nevarnosti nad vse ljuba in draga.
Pomankanju in težavam bi bil najbrž podlegel, ko bi ga pri izmenjavi jetnikov ne bili skoraj poslali na zapad.
To priliko je John porabil, da je obiskal svoj dom, katerega že dve leti ni videl. Nobeden domačih ga ni včč poznal, tako je shujšal v ujetništvu.
Veselja, ki je vladalo v hiši vsled njegovega prihoda ni mogoče popisati. Oče je bil vsled njegovega odhoda zelo jezen nanj. Ko je pa zvedel, kako hrabro in vrlo se je obnašal v vojski, mu je odpustil in bil je ponosen, da ima tako hrabrega sina,
Že po preteku dveh tednov se je vrnil John nazaj k vojski, toda to pot z očetovim dovoljenjem in blagoslovom. Tudi za njegovo osebno varnost je bilo sedaj bolje preskrbljeno. General Thomas, ki je poveljeval delu kumberlandskih čet, se je zelo zanimal za malega domoljuba. Takoj, ko je zvedel, da se je John povrnil, priredil ga je svojemu štabu s stopnijo seržanta.
Kmalu po njegovem povratku, bilo je septembra 1863. se je bila pri Chickamau-gi vroča in krvava, za kumberlandsko vojsko nesrečna bitka. Le general Thomas je še kluboval sovražnikovi premoči, kjer si je sposobni general pridobil častni naslov "skala Chickamauge". Granatni drobec je Johnu na nogi prizadejal občutno rano, zato je bil za dalje časa pri-moran se odtegniti bojevanju.
Ko je pa v spomladi let 1864 general Sherman zbral pod svojim poveljstvom vse čete missisippske doline in nastopil slavni vojni pohod proti Savani, je bil John že toliko zdrav, da se je lahko tega pohoda udeležil. Tudi tukaj ga ni sreča zapustila. Nekoč je bil poslan s poročilom generala Thomasa k generalu Loganu. Med potjo je naletel na patruljo sovražnih vojakov, ki so takoj namerili nanj ogenj. Mali konjiček, na katerem je jezdil, je padel ubit na zemljo. Brez, da bi premišljal, jo je odkuril peš in srečno odnesel zdravo kožo. Prednje straže linijskih čet so ga vzele v svoje varstvo.
Shermanov vojni pohod po južnih državah je bil trd udarec za konfederiste. General Lee se je še nekaj časa obujmo boril pred Richmondskimi zidovi, toda zaman. Onemogli so se morali udati premoči Unije. Sledil je tako dolgo zažel-jeni mir. General Grant je ostal še nadalje hrabremu dečku prijatelj in dobrotnik-, povzdignil ga je v čast poročnika. Oskrbel mu je tudi vstop v vojaško akademijo v Westpoint, kjer jo nadaljeval svoje vojaške študije. Po končanih šolali je posvetil svoje delovanje armadi Združenih držav.
M2	"AVE MARIA"
62 St. Marks Place, New York, N. Y.
Dr. JAKOB SELIŠKAR, predsednik, G. JOŽEF DUNDA, podpredsednik, Cleveland, Ohio.	Joliet, Illinois.
Rev. K. ZAKRAJŠEK, O. F. M.,	tajnik, New York City.
Pittsburgh, Pa.
Tukaj Vam pošiljam imena uradnikov novo ustanovljenega društva Najsvetešega Imena v naši naselbini v Pittsburg, lJa. Društvo je bilo slovesno sprejeto dne 3. Marca 1918 pri obnovljenju sv. Misijona in v odbor so bili izvoljeni sledeči člani:
Duhovni vodja: Rev. J. C. Mertel
Predsednik: Frank Cvetic.
Podpredsednik: George Flajnik. (Kralj)
Tajnik: George Witkovic.
Blagajnik: John Balkovec.
Delegati: Rev. J. C. Mertel in J0I111 K.
Thomas.
Marshal: William Thomas.
Društvo bode imelo svojo sejo vsako peto nedeljo v letu to je 4 krat na leto. zatorej se vabijo vsi Pittsburški Slovenci možje in fantje, da kateri še niso vpisani je še čas, da se vpišejo v našo družbo.
Pozdravljam vse člane Dr. Najsv. Imena George Witkovič, tajnik.
Društvo Najsvetejšega Imena v Chicago, 111
je imelo 11a velikonočno nedeljo prvo čertlet-no sejo, katere se je udeležilo obilo članov. Ob tej priliki se je vršila tudi volitev novega odbora. Izvoljeni so bili:
Duhovni vodja — Rev. Anton Sojar.
Predsednik — Mr. Frank Banich.
Podpredsednik — Mr. Frank Mravlja.
Finančni tajnik — Mr. Frank Mrlak .
Korenspondcnčni tajnik — Mr John Petrov-čič.
Blagajnik — Mr. Anton Gregorič.
Delegata — Mr. Martin Kremesec, — Mr. Jakob Turšič.
Maršal — Mr. Srečko Zavratnik. .
Društvo si je izvolilo se poseben odsek, namreč "Big Brothers Committe" — Velikili bratov, ki ima nalogo skrbeti za mladino, ki je zašla na slaba pota in jo privesti nazaj k čednostemu življenju. V ta odsek so J>ili izvoljeni: gg. Josip Zupančič, Ludvik Koznik, John Kumar. Stefan Martnik in Frank Retelj.
-o-
Se en mesec je čas!
Naročite se na knjige Zveze Katoliških
Slovencev.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Naša slavna K. S. K. Jednota je nastopila 2 aprila t. 1 petindvajseto leto svojega obstanka. Naj bi se pod njenim okriljem združili vsi katoliški možje, ki še niso dosedaj v tej najboljši podporni Jed-noti.
Za njen jubilej ne moremo dati ji boljšega darila, kakor da vsak zaveden katoličan pridno za njo agitira in pridobi kar največ dobrih članov. Pojdimo na delo takoj!
V Evelethu, Minn, prav lepo napredujejo od kar se je za tamkajšnc rojake tako vneto zavzel Rev. Anton Leskovic. Posebno je hvalevredno, da č. g. sam pod-učuje otroke v slovenščini in ne brez v-speha. Za svoj trud žanje sladko zavest, da po njegovi zaslugi malčeki tako dobro čitajo in pišejo slovensko. Nastopili so že večkrat na odru z dramatičnimi predstavami v slovenskem jeziku in s krasnim petjem slovenskih pesmic. Živio Eveleth!
Cerkveni "fair" se bode pričel v New Vorku 2i. t. m. in se bode končal v nedeljo večer 28. t. m. Za lepe dobitke in za izvrstno zabavo bo dobro preskbrljeno.
Rev. Frančišek Jager, naš rojak, se je te dni podal zopet na pot v Srbijo in sicer kot načelnik misije ameriškega rdečega križa. Natovoril je polno ladjo poljedelskih in drugih strojev, s katerimi bode ekonomično pomagal revnemu in trpečemu srbskemu narodu do boljše u-sode. Spremljal ga je tudi njegov brat arhitekt g. John Jager iz Minneapolis; Minn.
Požrtvovalnega in vnetega rojaka naj
spremljajo molitve vseh vernih ameriških Slovencev!
V	Springfieldu, 111. se pripravljajo na zgradbo novega župnišča, katerega še dosedaj ni bilo. Pričeli so že kolektanje za cerkev in sicer s slovesno devetdnevnico na čast sv. Jožefu in za verne duše, z namenom za srečan uspeh pri nabiranju in stavbi. Prostor, kjer je slovenska cerkev, bode ščasoma najlepši v celem Springfieldu. Šolski otroci so sami poravnali in uredili park pred cerkvijo in nasadi i cvetlice, ki že bujno cvetijo.
V	slovensko cerkev prihajajo tudi Slovaki in Poljaki — od blizu in daleč. Velikonočna kolekta je znašala letos $145.00, dočim je bilo lansko leto samo $55 00.
Župnijska šola prav dobro napreduje in je tudi pri drugih narodnostih na zelo dobrem glasu.
Naši ljudje zelo dobro zaslužijo v pre-mogokopih.
V	Jolietu, 111 priredi Dekliška Marijina družba dne 28. aprila v Šternovi dvorani popoldne in zvečer krasno veseloigro "Požar v Londonu", katero je priredil Rev. L Plaznik. Cisti dobiček prireditve je namenjen v korist slovenske cerkve.
Iz Gilberta, Minn., se nam poroča, da je bila na velikončno nedeljo kakor tudi zadnje tri dni velikega tedna cerkev napolnjena vernega ljudstva. Ob vstajenji; smo videli veliko rdečih roja-,kox- in .smo. mislili, da bodo'tudi ti vstal'-iz rdečega socijaliznia. toda zmotili smo se. To so pač božični in velikonočni katoličani!
T 44
AVE MARIA"
Dopisi.
Pittsburgh, Pa.
Kmalu bode leto, od kar nismo čitali v Vašem listu nobenega dopisa iz naše naselbine. Vsaj tako je prav, zakaj bi mi zastirali zlata vredne strani z svojimi pomanjkljivimi dopisi, ko imamo vse hvale vrednega urednika, kateri nam v vsaki številki priobčuje tako lepe podučile članke, da teško pričakujemo dneva, da nam Ave Maria spet pride v roke. Cast in priznanje takemu uredniku.
O sv. misijonu, kateri se je pri nas zaključil marca, nebodem poročal ker to bode mogoče že storil kedo drugi. Omenim le, da ob-novljenje sv. misijona nam bode ostalo v večnem spominu, posebno udom novoustavljene-ga društva. Najsvetejšega Imena Jezusovega, kateri so ravno ob sklepu sv. misijona obljubili srčno zvestobo Jezusu.
Kot predsednik tega društva si štejem v dolžnost da priporočim vsem članom in ostalim rojakom in rojakinjam list Ave Maria, kajti kdorkoli čita ta list, ni še zgrešil poti in oni, kateri podpirajo ta krasni list, storijo najboljše delo na svetu.
Ne bodem se bavil z nasprotniki sv. cerkve, ker v to mi ne pripušča moj poklic, niti zmožnost. Toda z veseljem moramo pripoznati. da slovenska župnija v Pittsburgh-u vidno napreduje v verskih ozirih. Sedaj imamo kar štiri cerkvena društva; je možko društvo Najsvetejšega Imena, potem je društvo krščanskih mater, mladeniško društvo srca Jezusovega i'i Dekliško Marijino društvo.
Podpornih društev je več! Priporočljiva so le katoliška, katera so spojena z K. S. K. Jed-notn in društvo sv. Družine, katero je ustanovljeno na strogi katoliški podlagi in tako tudi ostane. V onih hišah kjer je več rojakov in bi želeli zraven lista Ave Maria še kak list, priporočam praktično katoliški list Amerikanski Slovenec, ker ta list je že veliko dobrega storil za Slovence v naši naselbini. Dobremu časopisju se imamo zahvaliti, da nam niso uma zmešali razni slovenski, veri sovražni listi. Za našo mladino pa priporočam list Mali Ave M.iria. Ker v n'em je mnogo za otroke podučijiveea branja. Predno sklenem te vrstice prosim člane društva najsvetejšega Imena, da naj ne pozab'io z'kaj so prisegli.	Frank Cvetič
Bridgeville, Pa. — Tukaišna cerkev sv Barbare je vsa od znotrai nrenovljenu. Dobili smo nova okna i"> tudi lep nov križev pot. Seveda prenovljenje tudi precej stane. Večkrat se kaki rdečkar jezi. ko vidi kolektorje. '■? »nbir»''» za ee'kev. čoš, Hi r»H cerkev denar, saj ne je in ne pije. Po njih mnjen-
ju vse župnik sam pobaše v žep. Vsi taki širokustneži naj pridejo pogledat sedaj našo cerkev odznotraj, pa se bodo lahko prepričali, da tudi cerkev rabi denar. Kje so pa še drugi stroški Seveda, po njih mnjenju vse naredi narava, tako se je menda tudi naša cerkev sama prenovila — brez stroškov. Reveži — kako so brez smisla! Saj še hiša mora razpasti, če ni skrbnega gospodarja, ki bi popravljal kadar je treba. Pa še eno novico, gospod urednik! Naš č. g. župnik nočejo nobenega drugače izpovedati, kakor da zato plača. To novico je raztrosil nek neznan obrekljivec. Gospod župnik so pa v cerkvi obljubili sto dolarjev nagrade tistemu, ki dokaže, da je moral kaj plačati za spoved.
Toraj na noge vsi tisti, ki ste za spoved kaj plačali! Imate sedaj lepo priliko zaslužiti si $100.00 Dokler pa tega ne dokažete, toliko časa ostane pa dotični obrekovalec nesramni lažnik!
Ivan Vrtačnik.
New Duluth, Minn. Tukaj je obolel g. J. Sterlc, mož krščanskega prepričanja in je član Z. K. S. Priporočam ga vsem članom v moltev, da bi skoraj okreval.
Mike Spehar.
Brooklyn, N. Y. Slovensko pevsko društvo "Danica" je priredila na belo nedeljo koncert in gledališko predstavo "Ob gozdni kapelici". Dasi je Danica še mlada, mora se ji priznati, da je eno najpopularnejših društev v Brook-lvnu. Se pa tudi veliko trudi za lepo petje, bodisi v cerkvi ali ob prireditvah. Igra je prav dobro izpadla, dasi so bile vloge prepozno razdeljene in je bilo malo časa se učiti. Igro je spisal Rev. Kazimir Zakrajšek nalašč za Danico, za kar mu je ob koncu igre tajnica "Danice" gca. Helena Kompare s kratkim nagovorom izročila krasen šopek.
Omeniti še moram, da je ob tej priliki nastopilo tudi pevsko društvo Slavec. Nekemu radovednežu se je čudno zdelo, kako da "tudi Slavec poje na prireditvah takozvane "manjšine", — ker znano je, da to društvo sestoii samo iz "večine", ki nam je, kakor so poročali listi, obrnila hrbte. Toda glejte ga šaljivca, kaj je odvrnil neki maniševik: "Ne bodi siten, kie pa naj se Slavec pokaže pred slovenskim občinstvom, če ne pri naših prireditvah! Slovenci bi ga drugače nikdar ne slišali!" Morda je imel prav?
New York, N. Y. "To pa to! Domovina se postavi!" je marsikdo vskliknil. ko se je vračal v nedeljo večer iz ccrkvene dvorane
11a St. Mark's pi. proti domu. Ne samo, da so pri Domovini dobri pevci, temveč so tudi dobri igralci. To je pokazala tudi zadnja prireditev, oziroma igra "Revček Andrejček". Veliko truda ie stalo vrle igralce in igralke, da so se to težko in dolgo igro tako dobro naučili. Pa hvala Bogu mislim, da ni nobenemu žal za prečute večere, kajti naselbina je Vam hvaležna za res krasno igro.
Na vsak način pa mora Domovina ponoviti to igro, kajti uverjen sem, da bode dvorana zopet napolnjena, kakor je bila dne 14. t. m.
Vsa čast g. Josipu Dolar, ki je svojo vlogo "Revčeka Andrejčeka" tako dobro pogodil
Sploh je že splošno mnenje v naselbini, če ne igrajo igralci kakor gg. Dolar, Maček, Jos. Podboršek, bratje Potočnik, gospice Anica Habjan, Kathie Pavlič, Josipina Pavlic, Albina Hribar, Mary Weith, Angela Martine in drugi, katereh vse imena zaradi preobširnosti dopisa ne moreni navesti, kar ni pravega u-žitka pri igri. S tem pa ne mislim odrekati izvrsten talent za dramatiko igralkam dekliške Marijine družbe in tamb. klubu Slovenke. Vsa ta društva hočejo v svojih prireditvah ena drugo prekositi.
Naj se še naša newyorska "večina" tako jezi, kar nič ne pomaga, pa naj sami kaj ta-cega spravjo skupaj, če morejo.
Tretje posojilo svobode.
Naša dolžnost jc, da pomagamo svoji vladi do skorajšnje zmage. Naša nova domovina, Združene države, se bojujejo za pravično stvar. Več ko bo imela sredstev, prej bo končana vojska. Zmaga zaveznikov pomenja tudi za slovenski narod v stari domovini rešitev iz pod nemškega suženstva. Zato poživljamo vse rojake, da posodijo svoj denar vladi, kjer bo najbolj varno naložen.
Liberty bondi tretje izdaje bodo dona-šali 4obrest na leto. Obresti se bodo plačevale dne 15. septembra in dne 15. marca vsakega leta in sicer za dobo 10 let (15. sept. 1928); ta čas bodo namreč ti bondi dozoreli, oziroma izplačljivi. Prvi kupon obrestovanja bo računan od 9. maja 1918 do 15. sept. 1918. Skupni znesek izdaje teh bondov je določen na 3 bilijone, ali tri tisoč milijonov dolarjev; kampanja za podpisanje (subskripcijo) in • nakup teh bondov traja od 6 aprila do 4 maja t. I.
Liberty bonde se lahko odplačuje na obroke.
Postava določa, da lahko kupi vsakdo ta bond, četudi nima morda $50. — $100. - ali več dolarjev skupaj na roki; označene bonde se lahko odplačuje na obroke in sicer sledeče:
5 odstotkov takoj, ali ob času subskrip-cije
20 odstot. dne 28. maja 1918.
35 odstot. dne 18. julija 1918.
40 odstot. dne 15. avgusta 1918.
Kako se odplačuje bond za $50.00?
$2.50 takoj ko se prijavite za nakup.
$10.00 dne 28. maja t. 1.
$17.50 dne 18 julija t. 1.
$20.00 dne 15. avgusta t. 1.
50.00 skupaj.
Kako se odplačuje bond za $100?
$5.00 takoj pri subskripciji.
$20.00 dne 28. maja t. 1.
$35.00 dne 18. julija t. 1.
$40.00 dne 15, avgusta t. 1. $100.00 — skupaj
Rdeče koprive.
V Glas Svobode piše neki Koleraba, da nikakor noče priti v nebesa, posebno v Mka ne, kjer bi moral biti z katoličani skupaj. Koleraba, le potolažen bodi! Nihče te ne bo silil, kajti ti prideš po smrti med svoje bratce, ki jim že sedaj služiš. Komur človek služi, ta mu da plačilo. Zato le brez skrbi bodi!
Slovenski frančiškani v New Yorku so postali silno imenitni gospodje, dasi še tega niso sami vedeli. Pričeli so kar rebcljon, kakor bolj-ševiki v Pctrugradu. Še celo ncwyorški rdeči boljševiki se jih boje in so začeli proti njim boj na žvljenje in smrt. Ker jim drugega ne morejo, pa na bojnem polju — Glas Smrdobc in Glas Naroda—mečejo nanje "dušeče pline". Toda kaj, ko pa je ta kanonada tako brez uspešna! V cajtenge pisati je lahko, posebno v take, kjer sprejmo vsake pomije in laži, toda delovati za narod 111 v korist naroda je pa težje. Če vas boli, da v kljub vsem vašim mahinacijam frančiškani gredo po začrtani poti naprej in to sigurno in s vspehom, zakaj pa vi kaj tacega ne morete? Kaj treba javkati in tožiti. Toda poznamo vas! Prav pravite na koncu dopisa v Glas Svobode z dne 5. aprila o sebi: "V dvajsetem stoletju smo, pa še vedno tako pr . . . . zabiti. Rojaki, v New Yorku. čas je, da izpregled itc."
Rekli so, da smo pretiravali z našimi članki o narodnih slovenskih domih lansko leto! Poslušajte žalosten račun enega takih slovenskih domov, iz Eveletha. G Martin Sliukle pisc v Amerikanskem Slovencu o zidavi tega doma dobesedno: "Kar se tiče zidave dr. N. D. saj ga ni tukaj na Kvelethu! Druzega ni, kakor izkopana klet in napis na plošči:. For Sale. I11 tam se vidi, kakšnega kalibra so možje, kateri imajo prvo besedo. Naj ti povem, kako napredni, oziroir/i napreden si (Martin Panian). Kakor slišim imate kupce iu je baje že kupčija sklenjena ter se sliši, da je cena $3.850.00. Velika naprednost, kaj ne? A glejte, da povrnete dr. sv. Cirila in Metoda štev. 59. K. S. K. J. svoto nazaj, če ne vas pošljemo ričet jest. Naj omenim še o N. D. namreč koliko stane. Dve loti sta stali $3.700, kopanje kleti $i.joo.oo, sewer in za vodo cevi ter steam heat connection nad $1000.00. zidanje in mizarsko delo? tako stane vse skupaj nad $9.000.00 (beri devettisoč). I11 sedaj prodati za $3.850.00. — To se pravi napredovati nazaj in to vse po krivdi odpadnikov. Ako bi bili pravi katoliški inožie začeli delovati, bi bil N. Dom že postavljen in plačan. Sloven-ccin v Kvelethu bi bila dvorana za devettisoč zadostovala in za ta denar bi bili lahko poslopje kupili in korakali notri z zastavo." — Prav kakor smo mi pisali.
Zahvale.
Javno se iz srca zahvaljujem Mariji Pomočnici in presv. Srcu Jezusovemu za uslišano prošnjo, katero sem prosila v dušnih iu telesnih stiskah. Bila sem uslišana in z veseljem ■polnujem svojo obljubo.
Marv Culik, Jiliet III.
Hvaležnega srca se zahvaljujem Mariji Prečisti Devici za dobljeno zdravje. Hvaležno Vam pošiljam dar, katerega sem obljubila.
Apolonija Hozjati.
Podvreči sem se moral operaciji in sem prosil nebeško Mater pomočr: OMjubtl urin, da se bodem javno zahvalil v Ave Maria. Sedaj sem zdrav in hvaležno Izpnlnujeirr s tem svojo obljubo
Matt Ciraj, Rawlins, Wyo.
Prisrčno se zahvaljujem vsem blagim dobrotnikom, ki SO se nte dosedaj spomnili iu prosim, da bi se še kdo spomnil v prihodnje. Ostajam Vam hvaležni rojak
Anton Kosec, St. Mark's Hospital.
Salt Lake City, Utah.
(Opomba uredništva: Zgoraj imenovani ro jak je res vreden podpore, ker jc za vsako delo za vedno nezmožen in ga radodarnim srcem toplo priporočamo).
Naznanilo in priporočilo.
Rojakom iz Rridgeviltc. Pa., in okolice naznanjam in priporočani kdor želi kupili slo-venski Abeeednik. MovrPsko-aunli'sV i K.ilc kizrm in slovenske molitvenikc jih lahko do-bi pri meni. Ravnotako sprejemam jn odpošiljam naročnino /a list Ave Marii
Ivan Vrtačnik Rox 595, Rridgevillc, Pa.