Izhaja v Trstu ftaico soboto opoludie. Rokopisi se ne vra-,j°- Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. ftudništvo in npravništvo ul* del Lavatoio št. I, |. TELEFON 18-67. Posamezne štev. se prodajajo po 6 vin. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki vjfn. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina žd celo I leto K -4-—; za pol I leta in za četrt leta I razmerno. ______- Glasilo „Narodne delavsko organizacije" v Trstu. Pftaije vitle v mestni svet oz. t ki zlor trž. In slov. delavstvo ^ Dne 1. februvarja te c. kr. namest. v ■Dstu razpisalo volitve poslancev v mestni Sv6t ozir. dež. zbor trž. ter se bodo iste vršile v času od 13. do 26. junija. Dne 8, ®ai'ca je tuV. magistrat izložil volilne imenike ^Javni pogled. S tem je začel reklamacijski |-'as ki teče skozi 6 tednov, to je do 16. aPdla t. 1. Volitve so pred durmi, lahko tečemo, in se nahajamo v najvažnejšem , at*iju volilnega gibanja t. j. v stadiju relacij. Vse stranke obstoječe in neob-^Ječe se pripravljajo za volitve in vlagajo j t“Po reklamacije proti izpuščanju volilcev vol)lnega imenika. Dela se intenzivno a vseh koncili in krajih. Tudi slov. na-^°tlna stranka v Trstu je posegla intenco v volilno delo ter je razpoložila, ka-i°r priobčujemo na drugem mestu volilne ebike v raznih lokalih, kjer si zavedni .genski volilci vpogledajo volilne imenike slučaju potrebe dajejo vložiti rekla- Tudi slovensko delavstvo kot prvi in 8‘avitni laktor v tvorbi slov. narodne ršnke v Trstu, se z vsakim dnevom bolj v r‘ltQa za predmetne volitve ter obiskuje Vebkem številu reklamacijske prostore. . Očevidno, naše delavstvo se s prirojeno u jntuiteto zaveda velike politične važ-za**4 ** ?° predstavljajo bfimjočo se volitve r,, Padaljni razvoj slovenske narodnosti v u'stu. Menda ga ni narodno čutečega slo- delavca v Trstu, ki bi ne bil e^njen od tega spoznanja, Prihodnje 'panske (deželnozborske) volitve v v vi n o-a t r a n k a r s k o življenje v Trstu. s t u bodo korenito preobrazile p o 1 i- ^^Psko-autohtono ljudstvo v Trstu bo ],|Vtf.i priliki pokazalo svojo moč v pravi V8Ob pravem in popolnem izkoriščanju slo * naro^n*h moči, tudi najmanjše, bo fal>ko ljudstvo nastopalo no le kot tor- ki ima vse pogoje za razpolaganje tlj]?Voj0 narodno-politično usodo, temveč ‘kot narod, ki je usposobljtn, da z dv]. 0ni poseže v splošno politično-upravno S|£JePje tržaške celokupnosti, — v občin-kosp h°htiko. In če je to od velike važ- Pik; vsacega tržaškega Slovenca, urad- veta? trgovca, obrtnika, zdravnika in od-tiai va’ &h naj ne bo to od naravnost J^eče važnosti za tržaško slovensko d e- lavstvo, ki tvori veliko večino naroda in ki bolj nego kdo drugi lahko reče: ,,1’etat c’est moi“ („država sem jaz")?... Toda bližajoče se občinske volitve se povspenjajo posebno za tržaško delavstvo do življenske važnosti. Ne smemo, namreč, pozabiti, da te volitve veljajo občinskemu zastopstvu in, da govorimo še bolj konkretno, občinskemu zastopstvu v Trstu. Opčina je podlaga državna tvorbe povsod, pa tako tudi v Avstriji. To je izraženo že v predustavnemu izreku upravne zakonodaje v Austriji: „ Zdrava občina v zdravi držav i“. In zares. Mi vidimo, da je življenje in blagostanje prebivalstva tako ozko spojeno se življenjem, in blagostanjem — dobrim ali slabim gospodar-tvom — občine, da je, lahko rečemo, prvo posledica druzega. Opčinsko zastopstvo upravlja javnim premoženjem, ono vodi vso finančno politiko v okrožju občine, istemu je poverjena vsa stavbena, sanitarna (zdravstvena), obrtna politika (v okvirju pisanega zakona), isto ima z eno besedo reševati vse probleme, ki so spojeni z g o-spodarskim življenjem Občinarjev v nihovi skupnosti in .vsacega za sebe. — Te eminentne naloge, ki jih ima izvršiti vsako občinsko zastopstvo in tudi tržaško, zahtevajo, da je občinska uprava izročena možem blage volje, kristalno čistega značaja, ki razpolagajo s potrebnim teoretičnim in praktičnim znanjem, ki pa, in to je glavno, znajo podrejati interese stranke, kateri pripadajo, i u t e r e s o nr občine, ljudstva. Občina ne more in ne sme postati navadna tovarna, v kateri neznatna peščica privilegiranih slojev, oligarhov in strankarskih frazerjev kujejo gospodarske in politične pridobitve stranke in oseh. $lužiti blagru ljudstva, to je poglavitna naloga občine ! Kako je bilo do danes in kako je še danes v tržaški občini ? Žalostno na vseli krajih in koncili. To je tako dobro znano vsakemu, da je dovolj, če smo to konsta-tovali. V tolikih letih vladan a nad tržaško občino, laško-liberalna stranka ne samo da ni nič storila za ljudstvo, nego je pri vsaki priliki, ko je morala izbirati med dobrobitjo „sistema“, stranke in gospodarsko in politično-,,višjih" slojev, -— torej manjšine ali pa med dobrobitjo širokih in revnih slojev, torej nepregledne večine, odločila na korist prvih in delala s tem škodo ljudstvu, večini. „Truhli dom" to bi bila edina in prava beseda na naslov občinskega gospo- darstva v rokah dosedanje vladajoče laško-bberalne stranke. Z neverjetno lahkomi-fšljenostjo, brezvestnostjo in cinizmom so (gospodje v mestnem magistratu leta in deta ali sploh prehajala na dnevni red jpreko važnih, kožo ljudstva zadevljajočih ♦socijalnih in gospodarskih vprašanj (po-fdraženje živil, kruha, mesa, izkoriščevalno 'izvažanje rib v druge kraje) ali jih reševali na način, ki je najbolj odgovarjal željam in intencijam klike (plinarna, problem delavskih hiš, bolnišnica itd.) ali pa sploh jkovali iz tega kapital na korist privatnih 'špekulantov in kapitalistov (klavnica, tram-Mvay-ski problem itd.) Dosedanja večina mestnega zastopa je delala in dela po na--čelili proslule „liberalne“ politike, ona jo (tirala in tira protiljudsko in v prvi vrsti fproti) delavsko politiko. To treba odpraviti ! Napoči naj čas, ko bodo nad usodo ftržaškfga delavstva odločevali možje, iz-iinikli iz ljudstva samega, ki bodo, podprli jna zaupanje, ki je uživajo pri ljudstvu, delali v vednili stikih z ljudstvom — za ljudstvo, A to dosežemo lahko edino z glasovnico. Vsak slovenski delavec naj stori svojo dolžnost in odda svojo glasovnico za kandidate, ki se mu jih bode svoječasno predlagalo. Iz teli razmotrivanj je razvidno, .da so predstoječe občinske oziroma dežri-nozborske volitve važne za slovensko delavstvo ne samo s političnega nego tudi z gospodarskega stališča. Volilni imeniki so vže razpoloženi. ‘‘Vsak slovenski delavec naj poskrbi, da pride v volilni imenik. To je prvi korak, ki ga je treba napraviti. Ob enem pa glavni pogoj za zmago. —Č— O delavnem času. (Nadaljevanje.) Tedaj, kakor smo čuli, dokazujejo znanstveni poskusi, da ni samo krajši delavni čas zdravju potreben in koristen, nego zlasti presledki in počitki mej delom, tudi če isto vsled tega nekaj delj časa traja. To zahteva upliv dela na živčevje in možgane, ki so pojavlja kot utrujenje redno in vsakikrat po parurnem delu in provzroča, da postaja delavec nepazljiv. Pri onem, ki dela samo z duhom, taka nepozornost vsled utrujenja nima navadno slabili ali nikakoršnili posledic, ker pisar ali računar dela sam za se in lahko vselej pretrga svojo opravilo, kadar se mu zljublja. Drugačna je pa posledica za delavca, ki mora PODLISTEK. Nabor. Spisal: H. Oj, ,^°stava je šinila črez nizko vrtno Dj 1° in so sestavila pod oknom na žad-Ijal'11 k°acu vrta. Z okna so jo pozdrav-! •Hat' njaki s sladko dulitečim rož- »w V10111, Postava stegne roko in rahlo Faa na steklo. IVa ,”!vanka! — Ali si tu? — Čuješ? — aa ! -— Oglasi se no — — “ tej ■. agrinjala na oknu so se razgrnila, (j P so lahno zaškripali in prijazna luna, je .favno’ prodrla bajni megleni pajčolan, 1 a s svoi° m*!° svitlobo temno kod-oL glavico devojke, ki se je bas z nca naklonila. 1 \,JDi si ti Jože ? — Beži deJal Pozno?" t>rigei”l.vanka, jaz sem jaz. Poslovit sem se odve-. ln PPvprašat, če imaš kaj rožmarina ^psin" č0 Pa huda pa rajše takoj te bodi no čuden Jože. Saj veš, da Celi fiatri racta- — S šopkom tem te tudi "i^ori Pričakovala, a tebe ni bilo od f7j Počakaj, dam ti ga takoj". črez malo hipov okvirju okna. S no je si ti Jože? ',ala mal° sramežljivo. „Kaj pa hočeš p • uctiKaj, uum • kavica je zginila, z°pet prikazala spretno ročico je pripenjala šopek na klobuk, katerega je fant podal. „Tako, tu ga imaš Jože ! Pa name misli, ko ga boš jutri nosil. — Zakaj pa praviš, da si se prišel poslovit, saj te še niso vzeli in če Bog da, te tudi ne bodo!" „Ivanka, — danes sem samo tvoj, samo tvoj — a nekaj mi pravi, da bom jutpi: tudi cesarjev. — Nekam hudo mi je pri srcu, zdi rse mi kot bi te moral za večno zapustiti. Morda me b:do tam daleč proč od tebe pobili". „Ne govori no tako, saj veš kako hudo mi dr. Molila bom k Mariji Pomočnici, ta ti gotovo pomore — —“. Dolgo jo še stal Koškov Jože pod oknom Ivanke in z njo kramljal — zadnjikrat. Zvezde so že jele bledeti in na vzhodu se je pokazal ozek rudečkast trak, ko sta se ločila. Jože je zavihtel s šopkom okinčan klobuk in veselo zavriskal v sveži jutranji zrak. Kot bi bil s svojim glasnim juhu vse vaške peteline vdramil, so začeli le ti jeden črez drugega peti. A kaj so je Jože v svoji sreči menil za nje, vse težke misli so ga prešle pri Ivankinih poljubih, čutil se je veselega in srečnega bolj kot vsak kralj na svojem prestolu,.. Vriskanje in petje, jok in smeli je polnil drugi dan vaški trg, ko so opoldne potrjeni fantje korakali v varstvu orožniško straže iz občinske ječe k prisegi. Cela vas je drla skupaj, da se prepriča, kdo je „notri" ostal. Tudi stari oče Košek se je ves prestrašen drenjal med množico. Celo jutro je neprestano pričakoval sina, a njega le ni bilo. Ravno je cepil drva na borjačku, ko mu je sosedov Tone prinesel vest, da so Jožeta potrdili. Starčku se je stresla gladko obrita bradica tako močno, da mu je. pipica, s katere je puhal močne oblake dima, z ust na tla pala. Komaj se je pred Tonetom vzdržal, da mu niso solze, ki so mu s vso močjo silile v oči, udrle v debelil kapljah po licu. Potem se je pa to lažil „ej pa morda pa vendar ni res". Kaj bi pa on počel brez svojega Jožeta? Cesar ima vendar dosti fantov, zakaj bi mu neki edinca jemal, edinca, ki je bil vedno tako dober in vesten sin ? A ves up je bil zaman ! Ko so se potrjeni fantje z glasnim petjem bližali, je zapazil svojega Jožeta v prvi vrsti. Ves spremenjen je bil danes, obraz mu je žarel in veselo je vriskal in pel, kot bi se mu bila najtajnejša srčna želja spolnila. Niti opazil ni skrbečega očeta med ljudmi. Pač pa je njegovo oko takoj našlo Ivanko ki je z objokanimi očmi stala med vrstnicami. Zavihtel je svoj okinčani klobuk in ponosno zavriskal, češ, glej dekle, saj sem vendar fant od fare ne pa šleva. A Ivanka ni razumela njegovega vriskanja, hudo ji je delo, da mora Jože k vojakom, strašno hudo. delati v obrti, v tovarni s svojimi mišicami' in na strojih, tedaj fizično in psihično- (du-_ ševno) ob enem in zraven še v družbi z drugimi. Vsled nepozornosti pri fizičnem delu pojavljajo se kaj lahko nepravilnosti in nezgode, zlasti na zdravju delavca in njegovih tovarišev, ne glede na morebitno škodo, katero trpijo stroji in materijal in tudi izdelek, vse le vsled nezadostne pozornosti delavčeve. Radi varnosti dela, pravilnosti izdelka in radi zdravja delavskega osobja je tedaj želeti in zahtevati, da se mej vsakim fizičnim delom vrstijo redno delo in počitek, tudi če bi se s tem imel nekaj podaljšati delavni čas. Ali končni vspeli bode vedno ugodnoji toliko za delavca kolikor za gospodarja, ker delo se bode bolje in pravilneje izvrševalo, ako je zadostno pazljivosti. Koliko ur na dan naj traja dilo, to se ne daje na splošno določiti, ker je delavni čas za razne stroke različnega pomena. V prostornej zračnej prodajalni ne bode preveč tudi 10 ur ne, ako pogostoma delo počiva oziroma se tudi povsem pretrga vsled pogovarjanja in občevanja s strankami; ali v zaduhlej tovarni, kjer se mora s stroji vred pazljivo in točno delati, tam zna celo 8 ur dela biti preveč za marsikoga. In kurjač pri žarečej peči se ne bi smel niti 5 ur mučiti okolu iste, ako hoče ostati zdrav in več časa sposoben za delo. Na sploSno j« 8 urni delavnik gotovo najprimerneji in bi se to moralo uzakoniti v blagor človeštva in v varstvo njegovega zdravja, seveda z gotovimi utesnitvami za lajše in težje obrti, ter z določenjem pred-poludanskega in popoludanskega počitka, ki ima trajati vsaj četrt ure. Opoludanski počitek za kosilo bi moral pa trajati vsaj celo uro. Da je skrajšani delavni cas tudi v korist gospodarjem, za to ne manjka dokazov, navesti hočemo le slučaj tovarne žveplenic v Temešvaru na Ogrskem. Gospodarji niso hoteli razumeti duha časa in so nadaljevali delo 91/2 ur na dan in raje povišali mezdo. Kljubu temu so delavci in delavke vedno več zapuščali to veliko tovarno in šli raje drugam delati za manjšo ceno. Velika tovarna ž?eplenk je morala tako vsled pomanjkanja delavcev pred dvema letoma zmanjšati množino svojega izdelka in mislilo se je že, da bo treba jo zapreti. Kot zadnje sredstvo so poskusili novega ravnatelja, češ, morda si ta kaj izmisli. In ta-le jo začel takoj s krajširtv« J------ ------------- ------ --------- '?■ Fantje so zginili v županiji. Ivanka pa je še vedno stala in z] motnim očesom zrla tja, kamor je zginil njen Jože. ,,No Ivanka, kaj pa gledaš tako zamaknjeno ? Ali se ti toži za ongavim Jožetom ? Haliaba,' tega sem se končno znebil. Zdaj bo puška njegova ljubica, ne pa ti. Haliaha! Ivanka zdaj bo čas, da midva pomisliva na svatovščino". Ivanka se je mahoma okrenila in zagledala odurno lice Grčarjevega Jerneja, ki je poželjivo vpiral svoje vdrte oči na njeno polno in vitko postavo. »Šleva", to je bilo vse kar mu je Ivanka odvrnila, potem pa je brzih nog stekla črez trg in se pomešala med odhajajoče vaščane. Jernej je obstal, kot bi ga bila strela z jasnega zadela, presenečen je zrl za brhko deklino, ki ga' je tako osramotila. „Prokleto — — —“ je zamrmral in stisnil pest v žepu. „No le čakaj, ko boš moja, potem — Koskovega, tega beraškega capina, sem sedaj prost in ti uporna de-vičica se tudi ne boš dolgo ustavljala, saj imamo šo dosti cvenka in ta na svetu kaj velja... Tvoj oče bo že toliko pameten, da se bo bolj oziral na Grčarjev grunt nego na strgano Koskovo bajto. — Jože bo pa še danes kosmate slišal..." (Dalje sledi.) urnikom,, le 8 ur mesto 91/* in s tem je rešil on vse, gospodarje, tovarno in tudi delavce, ki sedal radi nadaljujejo svoje ne baš prijetno opravilo. Mednarodni trg dela. Po zadnjem izkazu urada za statistiko dela je iskalo v Avstriji v celem 67.7 M delavcev dela, vakantnih mest pa je bilo samo 47.012. Pcsredovalo se je 30.814 mest. Dela tedaj ni dobil niti vsak drugi delavec, ki ga je iskal. Na vsakih 100 povpraševanj je pripadlo samo 46 posredovanih služb. To že samo ob sebi karak-terizira razmere na našem trgu dela. Črez 80 procentov nezaposlenih delavcev zaman išče dela. Toda te razmere postajajo čim dalje tem hujše. Mesec za mese-com. dan za dnevom narašča ne samo število nezaposlenega delavstva, marveč tudi onih delavcev, ki odhajajo brez uspeha s trga dela. Nezaposlenost udira čim dalje tem bolj občutno in pogubonosno svoje kremplje v telo delavstva. To ne velja samo o malo obrti. Tudi veleobrt trpi radi brezposelnosti. Tekstilna obrt bo na primer z dnem 15. marca v predilnicah rastlinske volne omejila izdelovanje za 15% na dobo šestih mesecev. In ni baje izključeno, da bode ta redukcija trajala tudi po preteku šestili mesecev še naprej. Podobna neugodna poročila se razglašajo tudi v drugih produkcijskih panogah. Škodljivo deluje tudi vseobča politična nesigurnost, posebno možnost vojske zadeva težko podjetnost in pripravlja na ta način delavstvo ob službo in zaslužek. Sedanji kurs avstro-ogerske inozemske politike tudi samo obtežuje pozicijo obrtnega izdelovanja, v kolikor je navezano na izvoz. V Nemčiji so razmere le za malenkost boljše. Ozdravljenje obrtnih razmer napreduje samo polževim korakom, navzlic nizkih cen surovin in denarja. Produkcija premoga v Poruzju se je oslabila. V ruja-vopremogovih revirih je situacija v celem tudi nezadovoljiva. Produkcija se čeato omejuje. Plavži so skoro vsi zmanjšali s voj o delavnost. Enake razmere vladajo v železarnah, jeklarnah in valcovnah. Raz mere v električni obrti so se shujšale. To velja posebno v velikih mestih. V Berlinu se je naštelo te dni črež 100.000 nezaposlenih delavcev. Nemška tekstilna obrt je še vedno slabo zaposlena. V kemični stroki je nadprodukcija delavstva. Po raziskovanjih nemškega držav, statističnega urada padlo je z dnem 1. januvarja število zaposlenih delavcev v Nemčiji proti 1. decembru minolega leta za 182.748 oseb. Početkom leta 1909 se je pokazalo v gotovih strokah obrti nekako zboljšanje. Če bo to zboljšanje trajno, nam mora vse kako pokazati šele bodočnost. Na Angleškem je nezaposlenost delavstva še vedno dvakrat tako velika, kot je bila prejšne čase. Trade-unie naznanjajo, da je 8 — 10% njih članov brez dela. To pomeni neprostovolno lenarjenje po priliki 100.000 članov. I^pleg tega je brez dela cela armada neorganiziranih delavcev. V prejšnih časih je znašala nezaposlenost največ 3 —46/o. Nezaposlenost je danes na vsak način najbolj pereče vprašanje Anglije. Vsi priznavajo, da bode potrebno poprijeti se enako energičnih sredstev, če se hoče to pošast, nezaposlenost, zagovoriti. Razmere se slabšajo tudi s tem, ker izvoz v naselbine zastaja. Indijski trg je sodobno prenapolnjen in prenasičtn, V Južni Afriki so se šele začele razmere počasi boljšati. Ugodne razmere so sedaj samo v Avstraliji. Na Francoskem niso razmere tako neugodne kot na Angleškem, vendar je pa nezaposlenost dosegla precej visoko stopinjo. Kolikor daleč dajajo o njej sindikati poročila, znaša vedno okoli 8%. Tekstilna obrt na Francoskem prebija ravno sedaj v nekaterih pokrajinah kritično dobo. V kovinski obrti se situacija v celoti ne spreminja. Veliko nezaposlenost pa izkazuje urarstvo in diamantna obrt. Ostale obrtne panoge so kolikor toliko dobro zaposlene. V Zjedinjenih Državah se je situacija v zadnjem času veliko zboljšala. K temu je veliko pripomogla lanska dobra letina, ki je bila v pravem pomenu besede rekordna. Da so serazmere v Ameriki zopet zboljšale, dokazuje tudi okolnost, da se začenja zopet delavstvo gromadno tja seliti. V prvih petih tednih letošnjega leta je prišlo v New-Jork približno 80.000 izseljencev proti 23.000 v istem času lanskega leta. Istodobno se manjša število onih, ki se iz Amerike šele domov. Razmere dežel, kamor Evropa izvaža prebitek svojih obrtnih izdelkov, so v zadnji dobi boljše, kot so lile preje. Na Kitajskem so skladišča skoro izpraznjena, vsled česar je v kratkem pričakovati novih naročil. Obrtno gibanje, ki se v zadnji dobi na Kitajskem pojavlja, za ta čas izvozu še ne more biti nevarno. Tudi z Japonskega prihajajo ugodnejša poročila. V Argentiniji poljedelstvo jako napreduje, na ta način se veča kupna moč prebivalstva in tako tudi seveda dovoz tujih izdelkov. Leta 1908 je znašal izvoz poljedelskih pridelkov v Argentiniji 176 milijonov kron. V Braziliji za ta čas razmere niso ugodne, a pričakuje se v kratkem preobrat. Izvedenje valorizacije kave bo na vsak način pospeševalo izvoz v Brazilijo. Na Kuhi se pričakuje boljši razvoj gospodarskih razmer. V Mehiki se zdi, da je najhujša kriza že prebita. Politični razgled. Avstrijski državni zbor. V državni zbornici se je pričela debata o vladni predlogi glede rekrutnega kontingenta. Ta vladni predlog je dne 17. t. m. prešel komaj preko prvega čitanja. Proti vladni predlogi so se izjavili češki narodni socijalci, socijalni demokratje in vsenemci. Konflikt maj Avstro Ogrsko in Srbijo. Glasom zadnjih vesti, se zdi, da je vojna neizogibna in da izbruhne v najkraj šem času. Pariški »Journal des Debats11 ima od svojega berolinskega dopisnika — ki je na glasu za jako dobro informiranega — da namerava avstro-Ogrska že tekom prvih dni prihodnjega tedna zasesti Beligrad, kar da bi bilo avstro-ogrskim četam zelo lahko, ker Beligrad ni v stanu braniti se. Avstroogrski monitorji na Dunavu bi se postavili pred Beligrad in zagrozili z bombardiranjem mesta, ako se srbska posadka takoj ne vmakne iz Belegagrada. Da prihranijo Beligrad — tako se računa — se bodo Srbi takoj vmaknili v notranjost dežele. — Avstro-Ogrska da bo storila ta korak ob najmanjšem povodu, kakor n. pr. o kakem malem spopadu na meji. Sicer je iz vseh vesti, [ki jih zadnje čase prinašajo dnevniki, jasno razvidno, da je vojna neizogibna in da ni več daleč oni dan, ko bo padla usodepolna iskra v še usodepolnejšo balkansko smodnišnico, odkoder se bo požar razširil morda po vsej; j Evropi. ; DOMAČE VESTI. Volilni imeniki izloženi po političnem društvu »Edinost" so na upogled vsem narodnim volilcem in sicer se nahaja : Centralni reklamacijski urad v prostorih Organizacije Via Lavatoio N 1, kjer se uraduje ves dan; nadalje še: za I. mestni okraj v gostilni Paniča na Rivi Pescatori št. 22; za JV. mestni okraj v prostorih »Tržaškega podpornega društva11 Via Stadion številka 19; za V. mestni okraj gostilna „ Al Cac-ciatore11 Via Petronio št. 2; za VI. mestni okraj gostilna konsum-nega društva pri Sv. Jakobu in v gostilni gosp. Antona Kreševiča Strada di Fiume N 10 za isti okraj in sosednji Rocol in slednjič v glavnih gostilnah kon-sumnih in gospodarskih društev okolice in sicer v Rojanu, v Barkovljah, pri Sv. M. M. Zgornji, pri g. Miklavcu Sv. M. M. Spodnja, v Skednju, na Opčinah inv »Narodnem domu“ pri Sv. Ivanu. Tedaj na 14 krajih! To je dovolj priložnosti da za se in za svoje znance in tovariše nemudoma upogledaie ali Vam je priznana volilna pravica in dolžnost. Pa nikar ne odlašati. Novi volilni imenik so prav imenitno tiskane bukve, vredne, da si jih človek ihalce ogleda, če ima za to dovolj časa, ker take bukve treba študirati. Pa tako! kunštno so sestavljene in razdeljene, da se v njih ne moreš kmalu znajti. Razde-' ljene so namreč po volilnih telesih in ne po okrajih, tako da moraš poprej povprašati, koliko davka plačuješ in potem šele kje stanuješ in kako se kličeš. In ko si prišel po dolgem listanju na sled oni stranici, na katerej bi moralo biti tiskano tvoje ime, pa te razočara navadno kako iznenadenje. Ali ga sploh ni notri tvojega imena, ali pa so ga tako popačili, da se komaj spoznaš; tudi so te preselili včasih pod drugo številko ulice v katerej stanuješ, ter so te avancirali ali degradirali k drugemu boljšemu oziroma slabšemu poklicu. Tedaj dela dovolj za naše reklamacijske uradnike in za vse volilne opravičence, ki si nočejo dati z lepa jemati svojo volilno pravico, katera je sedaj po zakonu postala celo volilna dolžnost. Pa še nekaj spoznaš iz teh imenikov, kar te bi moralo sicer prav razveseliti, a z ozirom na sedanje stanje Trsta te samo žalosti. Po imenih spoznaš, koliko je naše krvi v tem .italijanskem" Trstu; ker več ko polovica, da, na mnogih straneh celo dobre dve tretjini vseh imen so slovenskega izvora! Tu se jasno kaže, da če izvzamemo regaikole in nekaj tisoč priseljenih Furlanov in Karnije-lov, je Trst slovanski, in dobro slovanski, za sedaj seveda le po krvi, ali upravičeno je upanje, da s časom tudi po mišljenju in po govoru, če bomo znali skrbeti zato, da naraščaj naš in priseljenci naše ostanejo naši in nepotujčeni. Da končamo omenjamo še, da je listanje volilnega imenika tudi prav hvaležno in zabavno delo, ker tu zasledimo tudi nekaj zanimivostij, kakor na primer: nekega mojega prijatelja pismonošo, ki biva skoraj pod streho v ulici Cento galline so vtaknili v I. razred, kjer so bogataši in hišni posestniki. Ta je prišel seveda pomotoma noter, nisem ga še vprašal, kako se kaj počuti v tej gospodskej družbi, bojim se, da je preskromen in bo hotel reklamirati za upis v svoj proletarski razred. Gotovo niso pa pomotoma upisali v I. razred nekega našega dobrega znanca, ki je zapisan za hišnega posestnika, in je za kratek čas slučajno tudi socialistični poslanec na Dunaju. Ta prijatelj proletarcev seveda ne bo mogel se ven-reklamirati iz te nobel-družbe! Nekdo mi je trdil da jih ne more biti veliko spuščenih iz imenika ker je število volilcev 41.000 pravilno. Temu sem pa pokazal, da so nekateri volilci seveda ne naši, 2 krat upisani in enega smo celo staknili, ki ni nič manj nego 4 krat vpisan. Tedaj tovariši razvidite iz teh zanimivih izgledov, kako važno je, da napnemo vse moči, da dobro popravimo volilni imenik. I olilec. Upravništvo »Nar. Delavca" naznanja, da bo s prihodnjo številko ustavilo list vsem tistim, ki niso še poravnali naročnine, oziroma, ki ne bodo do prihodnje številke plačali ; kajti list je glasilo delavcev in je odvisen le od pravočasnega vplačila naročnine. Delavski »Narodni dom". Ker našim rudečim bratcom njihova „tirma“ ne more več slovenskih delavcev spraviti v ulico Boschetto, so si izmislili zopet novo sredstvo. Ta teden agitira neki ‘Sclineider, vozni pisar na južni železnici, za neko baje slovensko veselico, katera se bode vršila v nedeljo dne 21. t. m. Ker ni hotel nobeden slovenski delavec od njega kupiti vstopnice za gori imenovano socjalistično veselico, je zagotavljal slovenske delavce, da nima imenovana veselica s socijalno demokracijo ničesar opraviti, t r farbal, da se ista vrši v »Narodnem delavskem domu11. Sclineider, kateri je rodom Hrvat, je postal v zadnjem času socjalist. Zakaj, menda tam ne ve. — Mi sicer nimamo ničesar proti temu, da agihra za svojega „šefa“ Jernejčiča. Svetovali bi mu pa, da v prihodnje malo pazi, ker naši slovenski delavci niso tako neumni, da bi mu verovali take neumnosti. V ladijedelnici pri Sv. Roku se je spravilo zopet vse na svoj navadni tir. Štrajk je ponehal, delavce se sprejema zopet nazaj in sicer sorazmerno po delu in povišanja ni, tako da smo tam kakor smo bili. G. Kollner pa se smeje in pravi : »Ich bin der Herr. Wer, nicht folgt, muss gestraft werden.“ (Jaz sem gospod. Kdor ne uboga, mora biti kaznovan). Misli namreč o očetu, ki ne pusti svoje majhne otroke tako (lolgo k mizi, dokler se mu ne pokorijo. Žalostna nam majka! »Delavec" mora voliti delavca. — Tako kričijo po shodih socijalisti. A sami delajo pa ravno nasprotno. Delavski zastopnik »delavec11 Rajmondo Škabar, se nahaja v volilnem imeniku v I. volilnem razredu med tistimi ubogimi proletarci, kateri plačajo najmanj 400 kron davka na leto. Račun brez krčmarja. Dne 15. t. m. je bila napovedana slavnostna otvoritev gostilne v ulici Boccaccio, katero so kupili nekateri socijalni demokrati. Vse je bilo pripravljeno, gosti so začeli poredko prihajat1. A naenkrat se prikaže med vrati gospodar gostilne in opozori navzoče, da je še neka malenkost glede denarja med njim in novimi gospodarji za uravnati, ter radi te »malenkosti11 zahteva, da se slavnostna otvoritev preloži na nedoločen čas. Ne vemo kako je bilo kaj tacega mogoče, ko so imeli vendar jurista Šolarja za me-šetarja. Čudna volitev. — V glasilu jugoslovanske soci alne demokracije čitamo, da se je vršila v nedeljo dne 7. t. m. neka konferenca in volitev političnega odbora jugoslovanske socijalno-demokratične stranke. Nam se dozdeva, da mora biti pri vsaki volitvi več ljudi. Volilci in kandidati. Tako je bilo vedno dosedaj v vsaki stranki m tudi v vsakem najmanjšem društvu. Izjemo ima samo jugoslovanska socijalna demo; kracija. Pride jih celih sedem mož skupaj in se lepo sami sebe izvolijo v politični odbor, katerih imena imajo potem opra' v čeni volilci še le v časopisu čast čitnti. Med temi »izvoljenimi11 odborniki se Pa nahaja celo jeden, kateri nima poguma javno pokazati, da je socijalist, ker ne dopu-ti, da bi se njegovo ime pisalo v stran-kinem glasilu, anmak se zadovoljuje z N. br- Skupil jo je! Nesramnost nekteril' vernikov Adlerjeve cerkve na Češkem ne pozna mere. V svojej zaslepljenej strasti divjajo proti vsemu, kar nosi ime »Zemske jednote železniške11. V Kraljevem Gradcu je neki Theodor Frau trdil svojim tovari' šem premikačem, da ta češka železniška jednota le v časopisih podpira svoje bolne člane z izkazom podpor, v resnici jim pa ne plača nič. Ker so ga tovariši prisili'1 moral je imenovati slučaje v katerih baje ni bilo izplačano organiziranim članom* kar jim je šlo. Stvar je prišla pred sodnij0 ali tam se je dokazalo s potrdilom poštne hranilnice, da se je sodrug Theodor de-belo zlagal in sodnik ga je obsodil p° prestopku tj 488 kaz. zakona v 30 kro" globe in v plačanje sodnih troškov kron 75’80. — Tako se godi obrekovalcem* tedaj gospoda sodrugi pazite se, kedar "® znate boljega nego nas vedno blatiti. Molitev za sovražnika delavce^ V nekem nemškem listu se piše za naše razmere tudi velekarakterističen slučaj, ki se je dogodil v glavnem mest u na Ogrskem' Predmol lec v hebrejski sinagogi, ki ima veliko oblast toliko v sinagogi, kolikor je tudi bogataš, torej izsesalec revnih, si j® izmislil sledečo molitev : »Ki je blagoslov* naše očake Abrahama, Izaka in Jakoba* naj blagoslovi tudi g. ministra. njegov0 ženo, njegove otroke in naslednike od daj nes na veke. Amen. Zato obljubuje voznišk1 podvzetnik g. N. N. dati toliko in tolik® v dobre namene — ki se tudi navedej0, Mir bodi nad nami in nad vsem Izraelom* Amen'11 Ker je minister razpustil organizacij0 voznikov in se vsled tega sedaj razpušča0 tudi druge delavske organizacije, se je zde*0 velikim podjetnikom jako bogoslužno, zahv®-liti se zato svojemu Bogu. Ravno v tem smislu piše o naše10 vozuiškem štrajku neki tukajšnji tedni krščanske stranke, ki želi iskreno, da °l štrajk ponesrečil. Skoraj gotovo bo P° tem tudi pri nas nastopila kakšna plačan*1 pobožna duša, ki bo skovala v imenu p°°' jetnikov, delavskih izsesalcev, gori nav®' deno molitev. Češki delavec preganjan po so-cijalnih demokrat h. (Dopis iz Češke.) Vračajo se časi srednjeveške inkvizicij®' Vidimo, da se čim dalje bolj širi pusl° zavajanje ljudstva s kratenjem osebne sv°' bode. Vsaki napredujoči stan se bori za dosego svobode, ali vedno se na de nekd®* ki drugemu to svobodo jemlje in zavid®1 ker bi si sam najraje prilastil vso svobod® le za se. Kakor neslogo v višili vrstab, ^ večji razpor opažamo v sredojih slojih; ®( največji in najhujši je mej delavstvom' Ko je češki delavec šel iskat sreče v A m®' riko, bil je zaveden narodnjak in ni pf1 segel na program socijalne demokracij®’ Ali amerikanske delavske družbe niso S* vsprejele na delo vsled rovanja tajn^9 sodruga Pešta in s tem je bil češki dela1*®0 prahnjen v nesrečo. To nam osvecljuje s'® deči slučaj : Oktobra 1908. odšel je v A"/ riko, tov. Hanzlik, organizator čeških n9_ rodnih socijalistov. Imel je že v naprej za gotovljeno mesto; ali ako pride t,a, ^e’ da ga ne vsprejmejo na delo, ker ni čla° družbe pivovarniškega delavstva. Ali L družba (unija) mu je izjavila, da ga le ted® > sprejme če dokaže, da je bil v češk® j 'vedno organiziran. V tej zadevi je plS., tajnik Umje na narodno socijalno org®0 zacijo pivovarniških delavcev na ČeškcIll,' Informacije so dospele iz Češke, da je / v redu in Hanzlik je že imel biti vspr0J® j ali v zadnjem hipu so vteknili češki 0 cijalni demokratje svoje prste vmes, in/.' januarja je uvrstila „Briiuerzeitung“, ki J, organ te Unije, dopis, v katerem P1'8/ da je prišel med nje neki Hanzlik, k' J. bil v zadnjem času nameščen nameščali, pivovarni v Holešovicah in da je bil >s fanatičen privrženec »stavkokazne11 °l? e nizacije. Zaradi tega. svari ta list, dab1^ Hanzlika sprejelo v Unijo, članek je P°. : pisal baš oni tajnik Boh. Pešta, sodja -j demokrat. Na to je isti Pešta odg°% Hanzliku, da ga ne vsprejmejo v Un'j° pridjal: »Morete popoludne mirno zoP^ vrniti se na čhško in tam nadaljevati vi®0 stavkokaza!11 La Ali ni to živiasko p.četje? češki lavec, ki se ni niti najmanji pregrešil l)f c- avski vzajemnosti in solidarnosti, je po sramnih spletkarjih pripravljen ob eksi-enc°\ Ali je treba k temu še kaj pri-P ®niti j Ne ! To govori samo po sebi! . Ali pa je res, da je češka narodno niti8 Da orSal1 80 celi revolucijonarci, v »Ut «neru življenju pa berejo in vzamejo g e ‘ od vsakogar. Kako so n. pr. kričali o ' deinokratje proti bivšemu namestniku u u 1'hunu ? — ko pa jim je ta posodil 8o p |!10VO k v * ‘odnoklili K 50.000.—, ak°j vstavili vsako rovanje pr< ti njemu. jn Ali naj pišemo o vplačanju pivovarskih 8tv Cakr°vskih delavcev? To so že znane jaj. ri • Ali naj pišemo o soc. demokratičnih Ivanih defraudantih, ki so poneverili de* So, denar! Ali naj pišemo o zavrženih (jpČ demokratičnih fanatikih, ki so prelili °. kri narodnih socialcev ? Ne! Pital' 8 ne ^ imeli podpor od strani ka-p0 l8tov, od strani Židov, bi bilo že zdavnaj 8ocijalni demokraciji. Ni treba hoditi blatil 8e i° dokaže. „Judisches Volks- (Jai 8°ci.ialni demokraciji. Ni treba hoditi " e' da se to dokaže. »Jiidisches Volks-sArh • z c'ne jul’ia 1901 •> da je sii0\)eiter Zeitung“ (glavno 1 soc.-dem. gla-’ V8tanovljeno s židovskim kapitalom. kur>/n Zak° °Pu^a lastno njih delavstvo „ ®°ma soc. demokratične vrste. Tako so de lani zgubili odbori organizacij soc. 8000 členov. liste tako kriče 1 Na narodne socija-v >, Vfidno vpijejo, jih zasmehujejo, gazijo be8 a*° sebe pa povišujejo v deveta neto^' ^as Pa k° ne moti. Čim bolj nas Post Pr°ganjali, tem močneji, tem čvrsteji taiemo. ti0s. ^1' zdaj mora pregovoriti češka jav-dei 1 ^lora nam pomagati tvoriti češkega žin)0V<;a' Broti skupnem neprijatelju zdru-Jjpij 8v°je sile! Nesmemo trpeti Dasilja. Sp * ab mora postati jasno ; zato pa: zob °o, oko za oko. _ Zadruga. ve;;e ^ovetisko gledališče. Na ča.stnem si jru režiserja g. Antona Verovška, ki igfJ0 'zbral za svojo benefico velekomično ppi >'Veleturista“, je tržaško občinstvo 8li)g8Za^°> da zna ceniti ntprecenljive za-1'ifc6 Verovška za naše tržaško gleda-Hjs ‘ Udeležba je bila taka, da že davno pe 10 videli tako nabito polnega Taliji-8a Gama. “'"Pet cedeljo dne 21. t. m. se ta igra ^v' l)0novb Kdor ni bil na zadnji j)red-dfp radi slabega vremena ali radi kakega Ze§a vzroka, naj. se požuri v nedeljo, kre8e ko prav iz srca nasmejal marsika-i^1 komičnemu prizoru. H); hva,a' Popisani se zahvaljujem za l*81' m°V nesre^* (telesni po- se zahvaljujem N. D. O. za po-^ n° mi podporo in pa ganjenim srcem ValiUJem sv°jlm tovarišem v tehničnem ili ail> ker so mi v največji sili prisko-^dre ■ P°mo^ in m' pomagali v veliki £*■ Ivan Bonamici. dje(jpj ahv8la Tomaž Hojao, težak v la-Ijujp a'ci Sv. Marka, se prisrčno zalivanj vsem tistim dobrosrčnim svojim to-doieem v ladjedelnici, ki so mu v njegovi tepp ^rajni bolezni priskočili na pomoč s Ho ?a ?° mu nabrali K 40.24, ter isto-ie j "di sl. Nar. Del. Organizaciji, ki mu Hp ^°dpornega fonda izplačala vže 56 Uvala tovariši, Bog povrni! »NARODNEGA DELAVCA". Društvene vesti. Skupina delavcev Tehničnega Zavoda. (Stabilimento Tecnico) vabljena je nujno na sestanek danes zvečer ob 7 'U uri v prostorih N. I). O. Odbor Konsumne Zadruge ima danes svojo sejo ob 8. uri. L TOVARIŠI! Čitajte Vaš list „lNTaro(lui Delavec 4 in zahtevajte ga po vseli kavarnah in gostilnah. r Darovi. G.ca Šušteršič je darovala 1 K, za »Narodnega delavca". G. Just Gruden je podaril za knjižnico 1 knjigo. Srčna hvala! DOPISI. Pulj. Podružnica N. D. O. v Pulju ima v nedeljo, dne 21. t. m. svoj redni občni zbor. Ni treba še posebej omenjati, da je bila puljska podružnica prva, kar se jih je ustanovilo in tudi kot taka stoji na prvem mestu toliko glede svojega notranjega delovanja, kolikor tudi glede uspehov, ki jih je doseglo hrvatsko delavstvo posebno v arzenalu. Mnogi se bo še spominjal priprostih hrvatskih delavcev, ki so prišli na slavnost lanskega leta v Trst. Spominjali se bodo še delavca korenjaka, ki je klical svojim tovarišem, naj se poprimejo dela in pomagajo drug drugim kakor bratje. Vabi se vse zavedne delavce hrvat-skega naroda, da se mnogoštevilno udeleže občnega zbora, kjer bodo slišali o našem delovanju. Odbor bo natančno pokazal, kako je delal in kaj da je storil, kakšne vspehe je dosegel v boju za naše delavstvo. L. M. Odgovorni urednik: ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu. je na prodaj v sledečih tobakarnah : Može, ulica Miraniar št. 1. Schmelzcr, južni kolodvor. Furlan, ribji trg. Stanič, ulica Molin piccolo št. 14. Sekovar, ti g pred „Narodnim domom" št. G. Lavrenčič, trg pred ,,Narodnim domom" št. 1. Hreščak, Čampo Belvedere št. 1. Magdo, ulica Belvedere št. 49. Gržilia, Bojan št. 8. Eggeilberger, trg S. Giovanni št. 4. Kersteu, ulica Acquedott,o št. 2. Pipan, Ponte della Fabbra št. 1. Trevisan, ulica Fontana št. 22. Gramaticopulo, trg B a r r i e r a vecchia št. 5. Buhliič, ulica Sette Fontane št. 14. Bruna, ulica del Rivo št. 14. BrOSCh, Čampo S. Giacomo št" 15, Roilčelj, ulica S. Marco št. 26. Hrast, ulica delle Poste št. 7. Bruna, ulica SS. Martiri št. 9. Raunaclier, Čampo Marzio. Podboj, ulica Giulia (Bošket). Prosen, sv. Ivan št. 337. Tobakarna, v „Narodnem Domu" v Barko vi j ah. Vivoda, Bojan (pri postaji tramvaja). Podpisani priporoča sl občinstvu in članom „N. D. O." svojo Pekarno, sladšCiCarno in tov. biškotov v ulici del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago vedno svež kruh raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd. Vdani LOVRENC REBULA. Podpisani naznanja članom »N. D. (V, da je v ulici del Solitario št. 3 odprl svojo GOSTILNO JL CASTELLO Dl DORNBERK” kjer toči najboljša vipavska, izborna Istrska in najlinejša desertna vina, in ima poleg tega vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne. Za obilni obisk se priporoča vdani R. Lužnik, Na hovo vrejena ■ Pekarna Karol Trošt1 TRST, - Čampo S. Giacomo št. 20. - TRST (nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladščice, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje. jfiatevž furlan ul. Antonio Coccio 17. (prej Androna del Moro). Književne novosti. GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2 20 vezano „ 3.20 GOVEKAR: „Dobra gospodinja1, gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano....... „ 2 80 „Štirl rnske slike11, povesti .... „ —60 BENEŠ: „Brodskovski odvetnik11 . „ 150 Kip Gregorčiča................. — Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah. NOVOST! NOVOST NuKiti zu dvorane In vrte pri • • • • zabavah • • • • Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano žganjarno v ulici Miramar I , nasproti kolodvora južne železnice kjer toči najpristuejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve' vrste slivove c itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje. Ferdinand Pečenko. —::— Pekarna i sladščičarna —— Josip] Pahor - Trst ulica Madonnina št. 39. ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan svež kruh lastnega Izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladščice in izdeluje najboljše biš-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Priporoča se za Velikonočna peoila. Telefon št. 1190. v belo-modro-rudečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, GO in 80 vinarjev. Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v Slovanski knjigarni in papirnici Josip Gorenjec TRST. - Ulica Valdirivo 40. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom ,,N. D. 0.“ svojo na novo odprto Gostilno »Allfl citto di Firenzc" v ulici sv. Katarine št. 9, kjer toči naizvrstnejši k raški teran in druga vina prve rrate ter lahko vedno postreže z gorkimi in mralimi jedili. Cene zmerne, postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča vdani Viktor Kosič. Slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0.“ priporoča podpisani svojo dobroznano »Kavarno Universo“ na trgu della Caserma št. 1, tik „Narodnega doma11, kjer ima na razpolago naj finejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije. Za obilni obisk se priporoča vdani Fran Bojc, •■tl ’4§ Bouaseo BO.i|n J.SHJ. ’ OmOTTIN DL N v Al luioupviseC z uoao.8.1) ud Fuojsbz eSBiq — .\ yi bz rqop BSe^suiA^saC —.09 >1 idn^A Jopx* i 40Z0J j „ 0 0 N“ !»«I3 Pekarna in slaščičarna Benedikt Subap TRST, - ulica dell'lstria št. 12. - TRST je preskrbljena s kruhom lastnega Izdelka ter veliko izbero vsakovrslne meke In mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan. 5&~ Postrežba na dom '033 Zaloga obuvala in čevljarski mojster JOSIP STANTIČ Zalagatelj c. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c. kr. priv. lloyd. oroi. c. kr. finančne stva/.e v Trstu, Kopru in Fulju. TRST. - Ul. Rosario st. 2. - priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše vošCilo (Is) G. in I. Velika izbera Galosch ----^ Cene nizke.------- — Postrežba točna. — AUSTRO-AMERIKANK - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. TRST—NOVI-YORK, via Patraso in Palermo, odhod 3-krat na mesec. TRST—NOVI-ORLEANS, via Patraso in Palermo, odhod vsaki mesec. TRST-BUENOS-AIRES, via Almeria, Oadix, Las-Palmas, Rio de Janeiro, Santos ali Montevideo, odhod vsaki mesec. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trata, ulica Kolin Plooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. 1 Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu in tov. členom »N. D. 0.“, da sem Odprl v nedeljo dne 14. maroa t. 1. Novo gostilno „Pri Jelenu" v ulici Domenico Rossetti štev. 3 kjer točim belo vipavsko I. vrste po 72 st. In istrsko vino po 72 st., kakor tudi Opolo po 80 st. lit. Domača kuhinja vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili - Točila bosta voditelja Alojzij in Urška Kosec. - Mojim znancem, prijateljem, članom N. D. O. in slavnemu občinstvu se priporočam udaui JOSIP FURLAN, lastnik dobroznane gostilne | ri Frartu v ul. Geppa ('lani „N. D. 0.“ 2 % popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin Vek. Plesničar ulica Giulia štv. 29. : pekarna jVtreule : v Rojanu, ulica Montorsino št. 7 ima na razpolago C vedno svež kruh £ in vsakovrstne najfiinejše sladščice. Sprejema naročila. Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „A11’ Adria“ ul. Nuova štv. 11 in „Ai fratclli dalmutp' ulici Zudecche S tv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. Dr. Fran Korsano Ispecijalist za sifilitične In kožne bolezni • lino svoj ambulntorl] [j v Trstu, v ulici San Nicolo štev. 9. (nad Jadransko Banko) II Sprejema od 12. do 1. in od 5. in pol do ■ 6. in pol pop. vu=a=ii=OEicri Podpisani priporoča svojo GOSTILNO u ul deli' [strla 658 kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili. G. Babič. Podpisani priporoča svojo Gostilno Magagna na vogalu ulic Carradori in Carlo Ghega kjer toči najboljše „Križko vino“, in pivo Pun-tigam. — Postreže ob vsaki uri z gorkimi in mrzlimi jedili. Udani Jakob Maganja. Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel pekarno in sladščičarno Čampo Belvedere št. 2 kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd. Udan Filip Trobec. Uljudno naznanjamo da smo otvorili popolnoma novo urejeno trgovino izgotovljenih oblek za :: gospe, gospode in otroke ter zagotavljamo točno in solidno postrežbo, kakor tudi najnižje stalne cene. Priporočamo se najodličnejšim spoštovanjem Bohinec & Co. - Trst Via delle Torri štv. 2 (za crkvijc a v. Antona novega). Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih najfiuejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča mal inovec in tamarindo. Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo dobroznano gostilno s Krasnim »rtom : „11 tora ritroTn": v ulici Stadion štv. 19, kjer toči kraški teran prve vrste, najboljše istrsko belo in črno vino, poleg tega izvrstno vipavsko in tudi dalmatinsko vino, kakor tudi Dre-herjevo pivo ter more poslužiti z domačo kuhinjo kakor tudi z mrzlimi jedili. — Posebno ugodno za delavce. Za obilen obisk se priporoča rodoljub Andrej Furlan. Kajetan Bonefačič priporoča svojo žganjarno ex FOČK&J na vogalu ulic Ghega in Cecilia Toči naravni dalmatinski in vodnjan-ski tropinovec i polhograški brinjevec in jagodec in druge razne likerje. Pekarna Valentin Kukanja vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi ima na razpolago - - vedno svež kruh - - in vsakovrstne sladščice. jfllojz Povh, urar s pridelano delavnico Trst - Via del Rivo št. 26 - Trst Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-Ijarsko delo po najzmernejih cenah. Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje. t&IS Slovensko podjetje 1 ~9MS Kje se snidemo vsi delavci ob nedeljah in praznikih? V gostilni Hinka Kosiča „Pri stari Breskvi“ v ulici del Belvedere 17. kjer dobimo dobrega terana vipavca in istrsko vino ter vsake vrste jedila gorka in mrzla. Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško — obrt. — Odlikovan dne 5. aprila 1 906. v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo. Naročbe se Izvršujejo točno in se dostavljajo na dom August Štular. TRST, via delle Po8'e 12. I. nadst. (nasproti Smolarsove papirnice. Civilna in vojaška krojačnica Pavel Pestotnik Trst Trst ul. Farneto št. 46 se priporoča slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0." Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba 1 — točna. — KARL SAMEZ TRST - ul. di Tor S. Piero št. 4. - TRST priporoča sl. občinstvu svojo civilno in vojaško krojačnico Delo solidno. Cene zmerne. Postrežba točo* Gostilna društvo Jadran ulica S. Marco št. 17. toči najboljša vipavska in istrska vina Gorka in mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi sloveni1 časopisi. — Najnovejše avtomatične orgije, katere svirajo izbrane sl o ven' -ske komade. lOT Postrežba točna. wr Cene zmerne. Za dobrohotni obisk se priporoča Odbor krčmar društva „Jadran“ Kante. IVAN KOŠMERLl IVANOV priporoča svojo TRGOVINO Z JESTVINAMI v ROJANU, tri- Montorsino št. ,7. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonijah ^ in druge jestvine, kakor tudi razne delik3' teše, najboljša vina in pivo v buteljkah. ^novo pogrebno podjetje^ 1 v Trstu, ul. Tincenzo Bellini 13, telefon 1402 tik cerkve sv. Antona novega. Bogato preskrbljeno z najlepšo in vso pogrebno opravo. Mrtvaški vozovi na V. izbero, za prireditev vsakovrstnih pogrebov. Lastna lzdelovalnlca in zaloga vencev ln raznih cvetlic Itd. Prodaja vsakovrstnih predmetov mrtvaSke stroke. Zaloga vofičenlh sveč, z lastno tovarno. — Prodaja na debelo ln na drobno. Sprejema naročila za prirejanje pogrebov na deže.o ln v Inozematvo. VODSTVO. J strt Slovenci! Pozor! Slovenci! Pozor Vse blago, ki se nahaja v moji prodajžlnici V. Dobanschek TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrentc), TRST proda se vsled skoraj pretekle sezone po jako znižanih cenah. zamorete kupiti po neverjetno nizkih cenah: Obleke za možke ln dečke, Jopiče, Jope, Paletdt, ranglao, Telovnike, Hlače, Oblečlco, Pletenine, Spodnjo hlače, Srajce, Kape, kakor tudi vao potrebščino za mOžke. Izvršujejo se naiočila za obleke po meri. po JAKO NIZKIH CENAH. Govori se slovensko 15 Delniška glavnica K 10,000.000 Telefon 19-95. OSREDNJA BANKA § ČEŠKIH HRANILNIC Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3. Vlog okoli: K 85,000.000 Naslov za brz.: vloge na knjižice. Vloge na tekoči račun do A\/ Q Menjalnica. BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Premi jene vloge po 43/4°/0 Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/ bančne obligacije -JADRANSKA BANKA v TRSTU Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje). kupuje IN prodaja v i EsKOEDt DieiliC M iliffl, MU naročila 1 A 11 01 vloge NA knjižice. V^EDtlOSTHE PAPIRJE (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVKA PISMA, PRltJORlTETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.) „ valhJte iM Devize ** ** PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČJE V JAVNIH SK^^a'^IUJ.e . Q _ 12.,"2-30 - 5.30. - Brzojavi : ^JADRANSKA" - Trat 6<: 8#FE-DEP0$ITS Promese k vsem žrebanjem, — Zavarovanje srečk. 14 Menjalnica q — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJ® SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROT* DOKUMENTOM VKRCANJA.-------- Telefon: 1463 in 793. — —.. Grand Hotel fJflhKflN - Trst j/8 s