57. številka.
V Trstu, v soboto 16. julija 1892.
■
Tečaj XVII.
„E O I N O S T"
ithaia dvakrat na teden, vsako irado in
tobato ob 1. uri popoladne.
-
„Edinost" stane;
m vse leto gl. d.— ; i«ven Avit:'9.— gl. 1a polu leta „ 3.—: „ i„_ . 4.50 „ '.a četrt leta , 1.50; „ ,^2.25 „ Posamične številko se dobivajo t pro-iajainicah tobaka v TntO po 6 nov.,
v Sorioi in v Ajdovščini po * noT. 5T« naročje brez priložen* naročnine »• lpravniitvo na ostra.
EDINOST
Oglasi in oznanila se račune po 8 dot »rttiira v petitu ; za natlOV* x debelimi
črkami ho plačuje prostor, kolikor bi ga obrnilo navadnih vrstic.
Poil&na, javne lahvale, oimrtnlot itd.
ne račune po pogodbi.
V »i dopisi ho pošiljajo uredniStvu Piazia Caserma it. 2. Vsako pismo mora biti t'rankovano kor not'rankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate pra-jema upravništvo P iazza Caserma ftt. 2 Odprte reklamacije o proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• v .dlao.tj.
Pri čem smo?
Državnozborska seaija bliža se svojemu koncu. Poslanska zbornica je vspre-jela valutne predloge v generalni debati z ogromno večino. S tem je v polni meri ■polnila svojo nalogo — nalogo, kojo jej je pridodelila — vlada.
Državni poslanci povrnejo se skoro v svoje družine. Parlamentarno življenje, ki se je letos zavleklo izredno na dolgo — notri v visoko poletje — potihne skoro. Poslanci nadi treba da se oddahnejo po tolikih naporih, vladi pa treba časa, da spravi pod streho obilno žetev tega zasedanja. Da, vesela in zadovoljna sme biti naša vlada; žetev je obilna, nje in drugih poznanih krogov prisrčna želja se je izpolnila : poslanska zbornica je pritrdila nakani vlade, da se umvna naša valuta; vravna tako, kakor je želela — vlada.
Ta vspeh vladni pa izvestno ne ostane brez posledic v politiškem pogledu. Vprašanje je le, kakove bodo te posledice, bode-li narod slovenski imel dobička od tega, da so poslanci nafti skoro neverojetnim samozatajevanjem tudi ob tej priliki vstra-jali kot steber v tronožni večini poslanske zbornico P Slovenski državnozborski poslanci so izvestno tudi slovenski rodo-Ijubje in ne moremo si misliti drugače, nego da se nadejajo ugodnega sadu svoji požrtvovalnosti. Dal Bog, da se niso varali tudi ob tej priliki ! Želeti bi bilo to v interesu naše stvari, v interesu milega nam naroda slovenskega. Vsak delavec je vreden primernega plačila, isto tako bil bi skrajni čas, da narod naš zadobi zasluženo plačilo —■ plačilo za njega lojalnost in požrtvovalnost ter samozatovanje njega za stopnikov, pojavivše se vnovič na uprav sijajen način za koristi države? O da, v tem bi bilo obilo tolažbe, ako bi mogli trditi z absolutno gotovostjo, da zapričeta velikanska akcija na narodno-gospodarskem polji res donese koristi državi in nje narodom ! Mi hiiio bili veliki skeptiki od prvega začetka in smo še danes. A takih. dvomljivcev je ogromno število na vseh straneh. In mi ostanemo dvomljivci tako dolgo, dokler nas ne pouče istine, da smo se varali. V tem poslednjem slu čaju, ki bi bil pruprijeten za nas vseh, hočemo lojalno pripoznati svojo zmoto.
Pač pa je akutno vprašanje : kakove bodo posledice veliki akciji vlade v poli-tiškem pogledu? Katera izmej velikih treh strank, sestavljajočih večino poslanske zbornice, prejmo plačilo ? To je za nas jedro denašnjo situvacije. A uprav to vprašanje nas vznemirja prav zelo. Tudi mi bi se radi zibali v sladkih nadah — vsaj smo vsi ljudje; in človek kaj rad veruje v to, kar želi —, ali inotrivše vse dogodke, vršivše so za parlamentarnimi kulisami od onega trenotka, ko jo finančni minister stopil na pozorišče se svojimi valutnimi predlogami, nas prešinja bojazen, da so si dobičkov pribarantali zopet oni, ki niso naši prijatelji. Bojimo se, zelo bojimo, da se je njegova prevzvišenost g. minister-predsednik v svojih obravnavanjih z nemškimi liberalci zopet udal uemško-liberalni nenasitosti. Plener in slavna družba njegova ao zahtevali koncesij za glasove svojo v prilog valutnim predlogom. A uprav v tej okolnosti jo izraženo brezprimerno
hinavstvo nemških liberalcev. Poglejmo jih le! Na jedni strani kriče ti hripavim glasom, da oni jedini so državna stranka, da le oni, in nikdo drugi, so tisti lep, ki drži skupaj državo avstrijsko; na drugi strani so nam dokazovali na vse pretege, da uravnava valute je državna potreba. Logični zaključek iz teh dveh trditev je za vsakega pametnega človeka le ta, da mora stranka, ki si s posebno ambicijo — ali bolje: predrznostjo — na-devlje naslov „državna", brezpogojno glasovati za „državno potrebo-; naj je že nje razmjerje do vlade in drugih strank tako ali pa tako. Ker pa so nemški liberaloi prav po kramarski barantali za svoje glasove glede na valutne predloge, moramo sklepati iz tega: ali da lažejo takrat, kadar trde, da so državna stranka, ali pa so lagali takrat, ko so trdili, da je uravnava valute državna potreba.
Sicer pa je brezpotrebna vsaka Žrtev, kojo je položil gzof Taaffe na žrtvenik nemško liberalne pohlepnosti, kajti ti bibilitako ali t a k o g 1 a s o v a 1 i za valutne predloge. To pa izvestno ue radi spoznanja, da je uravnava valute državna potreba, ampak za to, ker to uravnavo žele oni kapital i-stiški krogi, kojim slepa in poslušna dekla je nemška liberalna stranka. Zato pa v resnici ue umejemo grofa Taaffe-a, zakaj se je sploh spuščal žnjimi v izven-parlamentarna neumestna obravnavanja; zakaj je dopustil, da so mu drzni liberalci tako rekoč položili revolver na prsa. Neumestna, smo rekli. Tako je tudi: to je naglašal celo vodja Poljakov, ko je utemeljeval, zakaj bodo njega somišljeniki glasovali za valutne predloge.
Vitez J a w o r s k i je ožigosal rezko to gnjusno nemško-tiberalno barantanje.
A istina je, in ostane istina, da so se vršila obravnavanja. Že to samo na sebi je žalostno ; še žalostnejše je pa to, da vsa znamenja kažejo na obljube, dane se strani vlade nemškim liberalcem. Koncesije nemškim liberalcem!! To je vender absurdno: stranki, ki ima še vedno odlo čilen upliv v tostranski polovici države, stranki, koje pristaši zasedajo skoro izključno vse mastne službe državne, stranki, ki se železno pestjo tišči ob tla druge narodnosti — taki stranki se še obečajo koncesije. Na Čegav račun ? Kdo no ve odgovora: na naš račun, na račun avstrijskih Slovanov.
Pozitivnega sioer ne vemo še ničesar, ker take barantije so preodijozne, da bi jih predčasno tirali na beli dan. Ali gotovi smo, sodeči po antecendenaijah sedanjega zistema v sličnih Blučajih in po taj-nostnih izjavah glavnega glasila nemških liberalcev, da imajo ti hegemoni že v žepu menjico, kojo bodo prezentovali grofu TaafTe-u, ko pride v to odmenjeni čas.
Zato pa se nam z vso silo uriva vprašanje : pri čem smo? Vsaj glasovi naših poslancev tudi nekaj veljajo. Vsaj vender ne bi bilo častno, ako bi vedno iu dosledno igrali ulogo zamorca, ki naj pobere svoja kopita, ko jo storil svojo dolžnost.
Pri čem smo? Tako povprušajo sedaj ves razsodni politiški svet. Na to morejo in morajo odgovoriti jedino naši poslanci. Zato bi jih prosili
prav ponižno, da pred svojimi v o 1 i 1 c i utemelje glasovanja svoja; pojasne naj nam naš sedanji položaj ; povedo naj nam, čemu se imamo nadejati in česa se nam je bati. In ne samo glede na uprav sedaj akutno vprašanje uravnave valute, ampak sploh bi bilo želeti, da so poslanci v vedni dotiki se svojimi volilci ; da tem poslednjim — če tudi v skromni obliki in na priprost način — pojasnjujejo razna vprašanja, ki so slučajno na dnevnem redu. Le po tej poti morejo dozorevati naši volilci v politiškem pogledu; a le politiško dozorel volilec more biti poslancu zanesljiva zaslomba, kajti le tak volilec podpiral bode poslanca z razumom in pogumom. V tem zmislu obračamo se tudi do našega državnega poslanca. Prosimo ga, da skliče javen shod, kjer nam pojasni sedanje poželenje politiško — in nas morda tudi pomiri« Pri čem smo? Na to vprašanje prosimo odgovora.
Affira Spinčićeva.
Govor poslanca Herolda v 148. seji poslanske zbornice dne 5. julija 1892.
(Dalje)
Kaj se je zgodilo potem ? Volilni možje prišli so naravnost k gospodu Spin čiču, da se pritožijo radi velike krivice ; gosp. poslanec je brzojavil predpostavljeni oblasti, koja pa sicer ni nič ukrenila nato, kajti volitev se je vender-lo izvršila. To je bilo njegovo prvo agitatoriško delovanje, da se je popel do zagovornika kršene in žaljene pravice in ker jo imel pogum, povedati predpostavljeni oblasti, kako se tolmačita postava in pravica. (Dobro! se strani somišljenikov.)
Kakor veste, volitev so je razveljavila ter v oktobru 1891. razpisala nova volitev, katere vspeh nam je znan ; izvoljen je bil dr. L a g i n j a.
Tudi povodom te volitve dogodile so so nerodnosti pri volitvi volilnih mož.
Dne 19. oktobra, zdi se mi, bila je volitev v nekem selu; tu se je zopet dogodila jedna iz mej tistih groznih ne postavnosti in nepravičnosti proti hrvatskim volilnim možem ; namenoma bo hoteli pri tirati take daleč, da bolj in bolj naraste razburjenje čustev, ki je navadno povsodi pri volitvah, da so ljudstvo nahujska ter da pride do izgredov ali morda celo do na-silstev, da ue s tem prepreči volitev, o kateri je kazalo, da izpade neugodno za ono stranko, kojo so podpirali vladni organi; š tem nočem obdolževati nobene stranke, volilni boji so volilni boji. Na to ao prišli hrvatski volilni možje k S p i n č i č u, in on je bil isti, ki jih jo prosil, naj bodo mirni; rekel jo, da v Avstriji še veljata pravica in postava, (Posl. dr. Brzorad: Motil se jo!) meneč, da je storil najbolje za svoje ljudstvo, ko je dne 20. oktobra 1891 brzojavil na njegovo ekselenco ministerskega predsednika o nerodnostih in nopostavnem postopanji pri tej volitvi. kojo objavo jo popolnil dno 21. oktobra s pisano spomenico in 22. oktobra z nadaljnim brzojavnim naznanilom. Brzojavko utegnejo biti v rokah ministra-predsednika, in lahko se propričamo, da ni bilo v njih ničesar
puntarskoga ali agitatoriškega, kajti dolžnost je vsakemu državljanu, vladi prijaviti nepostavnosti in nepravičnosti.
Seveda, VHaj tudi ne more biti drugače, in na Dunaju ni izjemo: ako se pritožimo pri ministru-predsedniku proti kakemu namestniku ali upravitelju dežele, izroči se tožba dotičnemu zatožen emu. Tako se je zgodilo najbrž tudi tu, kajti posledice pokazale bo se že dne 24. oktobra, v štirih dneh. Kar naenkrat dobi Spinčič povabilo, da se opraviči pri deželnem šolskem Bvetu v Trstu, ne radi brzojavke, ampak radi tega, kar je govoril v Zagrebu dne 5. in 6. septembra, torej za jeden in pol meseca popred. Oni Časopis, ki je bil v podlago disciplinarni razsodbi deželnega šolskega sveta, „II diritto Croato" z dne 16. septembra 1891, je bil izvostno vsaj 17. septembra v rokah predsednika deželne šolske oblasti v Trstu, torej več kakor jeden mesec. Na to se seveda ni oziralo, takrat še ni bilo to pregrešek; ko se je pa S p i n č i č dne 20. oktobra pritožil pri ministru-predsedniku na tem, kar bo je dogodilo pri volitvah v Istri, spomnili so se dne 24. oktobra kar naenkrat, da je hotel v Zagrebu dne 6. in 8. septembra Avstrijo raztrgati. (Veselost.)
O tem, kako se je vršila disciplinarna preiskava, ne morem govoriti, ker mi ni znana v nje posamičnih delih ; mogoče da to ni bilo povod, mogoče da se bode skliceval namestnik Rinaldini (Posl. dr. Brzo-rdd : Lepo ime to !} na neki drugi argument : da ni bila to brzojavka, ampak neka številka italijanskega lista „L' Istria" z dne 17. oktobra, v kojej so povprašuje — seveda z nedolžnim obrazom, kakor je to navada pri donuncijacijah (Prav dobro t se strani somišljenikov) — če je njemu, S p i n č i č u namreč, kot duhovniku, c. k. profesorju, članu deželnega odbora, poslancu itd. dovoljeno, nastopati kot agitator. To je bilo dne 17. oktobra in dno 24. oktobra je dobil povabilo. To ju bil drugi vir ; prvi vir preiskavi je bilo poročilo hrvatskega lista z duo 16. septembra o dogodkih v Zagrebu.
No, gospoda moja, taka je torej ta zadeva, načrtana na kratko. Ako bi bo hotel ozirati na podrobnosti, ki so souplivale ▼ tej zadevi, nadlegoval bi s tem visoko zbornico in morda bi so stvar zategnila preveč na dolgo. Meni je le za to, da dokažem z nekaterimi fakti, kaj je moral storiti g'oBpod S p i n Č i č , da so ga odslovili iz državue službe.
No, lehko mi poreče kdo: Seveda, to, kar pripovedujete tu, jo čisto nedolžne nravi, a dogodilo so su povsem drugačne stvari, zgodilo se je nekaj, kar je drugačno, in to je bila podlaga odloki deželnega šolskega sveta in ministarstva. (Posl. dr. Brzorad: Izstopil je Iz Hohenwarto-wega kluba!). Glede Zagreba sem Bi bil že dozvolil navesti dotične besede in kaj druzega so ni dogodilo celo glasom razlogov ; torej drugi progrešek, namreč njegovo „agitatoriško" delovanje. V tem pogledu glasi so v razlogih (čita :) „Kar se dostaje Vašega delovanja pri lotošnjih občnih državnozborskih volitvah, je gotovo, da se tow — namreč njegovo delovanje — „ni omejilo na to, da bi bili ljudi poučevali v stanovanji v Poreču o vedenju pri volitvah". (Čujte I mej somišljeniki in
na skrajni levici.) Zares čuden nazor to, da si deželna šolska oblast za Gorico in Gradiško tako predstavlja politiško delovanje, da si poslanec, ali sploh kaka oseba, delujoča v javnem življenji, mora najeti posebno stanovanje za privatni kurz o političnih pravicah. (Živa veselost mej somišljeniki.) Deželni šolski oblasti za Gorico in Gradiško se je poizgubila postava o društvih in zborovanjih, ona dopušča gospodu Spinčuću predavati le v njega privatnem stanovanji v Poreči. (Veselost mej somišljeniki in na skrajni levici.) A on ni storil tako, ni vzel ljudi v svoje sta-navanje, morda tudi, da ni mogel storiti tega, kajti bil je tam kot gost pri župniku in ta morda ne bi mu bil dovolil. Potem se glasi nadalje : . . . . . ampak ste, tako povodom občuih volitev državnozborskih, kolikor pri dopolnilni državnozborski vo-litvi v oktobru 1801 v Monpaderni razvili tako delovanje kot vodja stranki, koje delovanje je po Vasem lastnem pripoznanji" — in to je mojsterski — „ merilo na to, vse poskusiti, da bodo izvoljeni sami hrvatski volilni možje in poslanci." (Velika veselost mej somišljeniki in na skrajni levici). Torej to bi ae bilo dalo se potrpeti, ako je bil nastojal, da ne bodo izvoljeni samo hrvatski, ampak vmes tudi italijanski volilni možje. Ali ta predrznost! Hotel je, da naj bodo izvoljeni sami hrvatski volilni možje. (Veselost mej somišljeniki in na skajni levici.) Za to ni bilo odpuščenja.
(Dalje sledi.)
Interpelacija
poslancev S p i n č i ć a in tovarišev na njegovo prevzvišenost ministra-predsednika grofa T a a f f e a kot upravitelja minister-atva za notranje zadeve.
V mesecu avgustu in septembru leta 1890 v slovenski občini Pomjanski — Koperskega okraja v Istri - vršivše se volitve uničila je vlada radi grobih nezakonitosti, storjenih po pristaših italijanske stranke.
Nad leto pozneje, v mesecu septembru 1891, ponovljene volitve so bile zaustavljene radi zopetnih protizakonitosti, storjenih od pristašev iste stranke, in VBled tega nastavših nemirov.
Občino pa je upravljal tudi nadalje isti načelnik, pod katerega upravo so nastale rečene nezakonitosti.
Slednjič je odločilo c. kr. namestni-štvo v Trstu, da se razpusti občinski za-■top, da se imenuje komisar v osebi Šte-fana Petrisa, koji začasno upravlja občino, in koji je nastopil dotično službo dne 4. aprila 1892.
Ker je ta človek odprt in očiten pristaš italijanske stranke, kar je pokazal nedavno kot svojedobni komisar v občini G r i ž n j a n ;
ker obrekuje duhovne in hujska ljudstvo proti njim;
ker hujska tudi proti monarhiji govoreč ljudstvu : „no i altri sta vam o meglio gotto Vonezia eho a d e s s o s o t t o T i m p e r o ; *)
ker so ostal« tožbe, uložene proti njemu pri c. kr. namestništvu v Trstu dne 4. maja tek. I. brezvspešne in z ozirom na to, da se hvali ne samo s prijateljstvom c. k. okrajnega glavarja v Kopru, ampak tudi z naklonjenostjo o. kr. namestnika v Trstu v toliki meri :adamuje na vse pritožbe, uložene proti njemu, odgovoriti tako lahko, kakor pokaditi jedno s m o d k o" (cigareto);
ker se pritožbe, uložene proti njemu, dajo potrditi h pričami in prisego ;
ker še sedaj niso razpisane občinske volitve v Pomjanu vzlic okolnosti, da je rečeni komisar nastopil svojo službo v Pomjanu dne 4. aprila t. t., s katerim
*) To ne pravi: „Holje nam jo bilo pod vlailo Beneško, nego pod Avstrijnko". Prav roH ho smejo ponuSati hI. oblasti h takim komisarjem 1
Op. Ured.
dnem je bil faktično razpuščen občinski i zastop, in vzlic jasni določbi zakonski (člen XVI. postave z dne 5. marca 1852 d. z. 1. št. 18.) po kojem se morajo razpisati nove volitve najdalje v dobi šestih tednov po razpustu občinskega zastopa;
ker so se občani že 9. maja pritožili tudi pri ministerstvu za notranjo zadeve;
dozvoljujejo si podpisani nastopno vprašanje do njegove prevzvišenosti, gospoda ministra-predsednika kot upravitelja ministerstva za notranje zadeve :
„Je-li njegova prevzvišenost pri volji storiti potrebne korake, da se takoj razpišejo občinske volitve v Pomjanu, okraja koperskega v Istri, ter da iste vodi nepristran komisar — da se tako izpolnijo jasno postavne določbe in da se odpravijo opravičene pritožbe tamošnjih občanov ?" Na Dunaju, dne 8. julija 1892.
S p i n č i ć , dr. Kaizl, Mixa, Sokol, dr. Blažak, Formanek, Krumbholz, "V^ohanka, Schwarz, dr. Engel, dr. Dvorak, dr. Ma-saryk, Borčič, dr. Sil, dr. Fanderlik, Roz-košny, Hoch.
Politični pregled.
Notranja deželi.
Državni zbor. V seji dne 12. nadaljevali so generalno debato o valutnih predlogah. Češki poslanec Kramar je izjavil, da je sicer pristaš uravnave valute; ta se pa da izvesti po le dovršenem spora-zumljenju narodnosti. Dokler se ne doseže tega, ni mogoče izvršiti tako velike naredbe. Zato bode glasoval proti predlogam. Nemški levičar Jaques je seveda kar navdušen za uravnavo valute in se mu vidi sedanji trenotek najugodnejši za ta namen. Znamenito je tudi to, da se je ta poslanec skliceval na g. Šukljetav dokaz, da Slovenci niso nasprotniki uravnavi valute. Govornik F u s s je pa naglašal, da je bil uprav posl. Šuklje nedavno temu nasprotnik te predloge. Posl. Šuklje naglaša, da utegnejo nastati velike nevarnosti za nase gospodarstvo, ako bi odlašali z uravnavo valute. Do tega prepričanja ga je privel sklep trgovinskih pogodeb. (Seveda, kdor reče A, mora reči tudi B. Op. ured.) Opiraje se na to, da je levica vedno očitala desnici „Luogo di traffioo," pravi govornik z ozirom na sedanje postopanje levice, dajo poslednja otvorila pravo en-gt-os-kupčijo. Posl. Šuklje omenja imenovanja svetnika Abrama, ki ni pripadal nikdar naši stranki, ki se ni nikoli mešal v politiko, ampak je živel vedno le svojimu poklicu. Mož ta ni zakrivil druzega, nego, da sta ga slovenska roditelja postavila na ta svet. Govornik je gojil upanje, da se najde kakov modus vivendi mej zmernimi možmi vseh strank, sedaj pa mu je izginila ta nada. Posl. G r o s s ima sicer težke pomisleke proti predlogom, glasoval pa bode menda vender le zanje. Posl. S t e i n v e n-d e r je sicer za predloge, samo proti postavi o posojilu bode glasoval. To pa menda g. Steinvender sam ne ve, kako naj se uredi valuta — brez potrebnega denarja.
V seji dne 13. julija je govoril posl. P 1 e n e r sicer za predloge, a pri tem grajal tako in toliko, da je bil njegov govor bolj obrnjen proti,(nego za predloge. Vodja Nemcev odgovoril je pri tej priliki na očitanja voditelja Poljakov. Rekel je, da nikdo ne ume tako izkoristovati poli-tiških situvacij, nego uprav Poljaci. Ta zbornica ni nikako gospodarsko društvo, ampak politiška korporacija, sestavljena po politiških strankah, vedeča se po političnih ciljih. (To je res. Zato pa je prazna nada vlade in nje privržencev, da bi se mogli izogibati političnim vprašanjem. S tem je obsojen sedanji zistem. Op. ur.) Posl. Lueger je tudi res pograbil ta argument Plenerjev, rekši, da bi trebalo govor tega poslednjega natisniti v vseh jezikih, da narodi izvedo slednjič, koliko je vreden nas parlamentarizem. Govoril je seveda proti predlogam. Posl.
Forreger je govoril za, posl. S u e s s pa proti predlogam.
V seji dne 15. julija so predlagali posl. K a i s e r in tovariši, da se premeni postava z leta 1874, zadevajoča pravne odnošaje katoliške cerkve.
Državni zbor Ogerski je že vspejel valutno predloge v podrobni debati.
Zavesa se je že dvignila nekoliko: koncesije Nemcev menda že lezejo na dan. Vsaj tako si mi tolmačimo vest, došlo iz Prage, da je namreč predsednik višjemu deželnemu sodišču povabil nemška zaupna moža dra. Schraeykala in Schlei-singerja na 20. t. m., da se bodo na-deljevala obravnavanja o opredeljenju okrajev. To kaže, da se bode i nadilje delilo admistrativnim potem, čemur so tako krčevito protivi narod češki. Izvestno nastane zopet silno razburjenje v dežoli Češki.
Vnanje države.
Najnovejša komedija, kojo je uprizo* ril bolgarski oblastnik S t a m-b u I o v , da se iznebi nekaterih neprijot nih mu osob, bliža se svojemu koncu. V pravdi proti „morilcem" ministra Belčeva je državni pravdnik že stavil svoje predloge. Predlagal je smrtno kazen za vseh 18 obtožencev. Kaka pravica da je v Bolgariji, povedal je neki italijanski poslanec v listu ,11 Falchetto", ki pravi, da obravnava niti ni dognala, da so obtoženci res morilci, ampak da se morilci še skrivajo v temoti. Isti poslanec meni, da bi bilo umestno, da kulturne države v zadnjem treaotku preprečijo ta čin krutega maščevanja.
Različne vesti.
Zaroka v cesarski hiši. Nadvojvodinja Margareta Sofija, najatareja hči nadvojvode Karola Ludovika, brata našega
cesarja, zaročila se je z vojvodo A 1-b r e h t o m Wirtemberškim, presumptiv-nim prestolonaslednikom.
Spomin vrednemu motu. „Edinost" je že objavila svojedobno premeščenje gosp. deželnega sodišča svetnika Bogdana T r n o v c a kot voditelja c. kr. okrajnega civilnega Bodišča Tržaškega.
Gg. e. kr. sodniki, c. in kr. konzularni vežbeniki, c. kr. prisluŠniki, in c. kr. poslovni uradniki imenovanega civilnega sodišča hoteli so se spominjati ob tej priliki vrlega in ljubljenega svojega bivšega voditelja. G. o. kr. pristav R i s m o n d o izročil je namreč te dni imenovanemu g. sovetniku prekrasen album v imenu imenovanih, ter ae slikami istih.
Vredno je opomniti, da bo nahajajo med imenovanimi sodniki itd. Slovani, Italijani in Nemci — po številu je največ Italijanov — ali vendar so bili vsi skupaj jednega menenja — izročiti spomin dragemu svojemu bivšemu šefu.
Pisec teh vrstic objavlja to vest le z najvećim veseljem, kajti g. c. kr. dež. sod. svetnik T r n o v e c je bil kot voditel j c. kr. civ. mestne proture pravičen naši narodnosti — drugači pa tudi kot uzoren mož posebno priljubljen med okoličani — kakor tudi med tukajšnjimi Italijani.
Gosp. svetniku poprej podrejeni sodci in uradniki različnih narodnostij pokazali so to z navedenim činom dovelj ! — Ča-stitamo iz srca vrlemu — uzor-možu !
Spinčićeva zadeva pred imunitetnim odsekom, v torek je obravnaval imunitetni odsek o zadevi Spinčićevi. Posl. L a n g je predlagal, odsek naj se izjavi, da se je Spinčiču kršila imunitetna pravica ter da se mora rehabilitovati. Posl, dr. Ferjančič pravi, da se sicer ni kršil zakon o imuniteti po njega besedilu, pač pa so je kršil njega duh. Če temeljni zakoni no dopuščajo preganjanja radi kaznivih činov, je s tom zajedno rečeno, da ni dozvoljeno preganjanje radi druzih nekaznivih činov. Kršili so se vtem slučaju prosto gibanje poslanca, prostost poslanca ter tudi
pravica volilcev, svobodno si voliti svoje mandatarje ; kajti po takem tolmačenji imeli bi poseben razred poslancev z manjimi pravicami. V slučaju Spinčičevem se je pokazalo, da je disciplinarna kazen lahk o obrutnejsa, nego sodniško preganjanje. Slednji čas je torej, da se v okom pride takim naredbam, pretresujo-čim temeljne stebre ljudskega zastopa. I)r. Ferjančič je stavil predlog, da se od vlade zahtevajo disciplinarni akti. Sinoči so se nadaljevala obravnavanja.
• Slovenec" je posebno naglašal pred par dnevi, da Spinčič ni slovensk poslanec, ter pridodal par opazek takega kalibra, da se nam zdi naravnost nemogoče, da bi se bila dotična vest spisala v uredništvu „Slovenčevem", kajti mi smatramo in spoštujemo g. glavnega urednika tega lista za pametnega in razsodnega moža, ter nezmožnega, zagrešiti take go-rostasnosti, kakoršne utegnejo iti v slast le politiškim — ignorantom. Stojte, ni pa morda to nekaka ,Zu-kunftsmusik" glede na načela, ki bodo veljala pri vabljenju poslancev na katoliški shod?! To bi bil pač vrhunec — recimo: slovanske vzajemnosti, da ne bo zamere !
Mestne volitve v Gorici so završene: zmagala je v vseh trbh razredih radikalna stranka italijanska. Sedaj vemo, koliko je bila ura v lepi naši Gorici: poraz moža, kakoršen je Franc grof Coronini je Bigurno znamenje, kam smo — ne dospeli — ampak zašli na Primorskem. Radovedni smo, se-li bode tudi s tem vspehom bahal naš poluuradni „ Matfcino", vsaj je pri tej volitvi igral ulogo nekakega voditelja in mentorja goriškim volil-cem. Le tako naprej, a gospoda naj se potem ne čudijo, ako se bodo v parlamentu množili — Luegerjevi govori. —
Za Cirilo-Metodijski dar so poklonili Pravoslav, Matilda, Vladimir, Minka in Milan Pertot vsak po 1 gld. skupaj 5 gld. G. Karol Colja je daroval 1 gld., g. Širne Semelić v Kavranu 2 gld., g. prof. Macher v Kotoru 2 gld., vesela družba u Hrvatskoj kod Pule 1 gld. Nabralo se je torej do sedaj 136 gold. 50 kr. in 10 ital. lir.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu, se je nabralo iz pušice v krčmi konsumnega društva v Rojanu 8 gld. 80 kr.
Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali Cirilo-Metodijski dar: Prva ljubljanska podružnica 93 gld., nabranih na dan sv. blagovestnikov; gosp. Josip Stanič, not. kon. v Brežicah 16 gld. 50 kr. (4 gld. je zložila č. družba pri vrlem g. župniku v Artičih, 12 gld. 50 kr. pa so darovali Breški rodoljubi); posojilnica v Šinči Ve s o na Koroškem 10 gld. ; g. Fran Silvester v veseli družbi v Vipavi nabrane 4 gld. 20 kr.; g. Alojzij S o r č, c. kr. poštar v Bovci in njegova soproga Miroslava 2 gld. in g. A. Š v i g e 1 j, pravnik v Borovnici 1 gld. kot dodatni donesek tamošnjega posestnika, ki se ni mogel osebno udeležiti kresa na čast sv. Cirilu in Metodu. Bog povrni vsem blagim darovateljem, ki tako slave imendan naših blagovestnikov !
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Konec šolskega leta na slovenski doli pri Sv. Jakobu. Izpiti na slovenski šoli so se vršili 14. t. m. pod predsedništvom preč. gosp. An t. Ž I o g u r j a, tajnika vodstva v Ljubljani. Navzoči »o bili tudi g. prof. M. Mandič, načelnik možke podružnice, urednik lista .Edinost" in mnogo starišev in druzega občinstva. Sledili smo izpraševanje od prvega do četrtega razreda kakor tudi v otroškem vrtu, ter se prepričali, da naši otroci lepo napredujejo. Gospod Žlogar je v vsakem razredu opominjal otroke in stariše, prvo da naj Be marljivo uče, naj ubogajo svojo učitelje in naj ae spominjajo družbe av. Cirila in Metoda, ki skrbi za nje. Naj-pridnejšim so so dolila darila: molitveniki in druge poučne, lepo vezane knjige.
v četrtem razredu so je zahvalil Ivan Lipolt v imenu vseh učencev i součenk svojim ljubljenim učiteljem, slavnemu vodstvu v Ljubljani in si. načelnistvoma možke in ženske podružnice v Trstu in vsem prijateljem našega zavoda. Po izpitu smo si ogledali ženska ročna dela, katera so bila razstavljena v prvem razredu. Razpoloženo je bilo nad 100 komadov raznega dela.
Prvi razred je razstavil : kačkane va-jenice, podbradke in nogavice.
Drugi razred : nogavice, kačkane čipke, jopice, kapice, volnene rute, posteljna pregrinjala.
Tretji razred: zaznamenice, volnene rute, 2 posteljni pregrinjali, ženske srajce, spodnja krila in blazino.
Četrti razred : žensko srajce, male moške srajce, 2 vozani blazini, spodnja krila, namizni prt i. dr.
Odlikovale so se v drugem razredu: Seme M. (posteljno pregrinjalo), Švagelj Ana (volnena ruta), Snebelj A. (zagrinjalo). V tretjem razredu: Pipan A. in Malalan (posteljna pregrinjala). V četrtem razredu : Jež Angelija (vezani blazini, vezana bar,-žunasta kapa), JeŽ Ana (namizen prt in ženska srajca).
Moramo priznati, da se je letos prav skazala naša učiteljica, gsdč. Delkin, ki edina vodi ročna dela. Hvaležni so ji vse matere in mi.
Otrok je obiskovalo I. razred 54 deč. 39 deklic; II. 55 deč. 31 deklic; III. 38 deč. 24 deklic; IV. 28 deč. 14 deklic.
Moj letom je izostalo skupno 43 otrok. Napredovalo jih je 163, zaostalo 77.
Izlet V Dekani. Opozarjamo vso one, ki namerujejo udeležite se tega izleta, da to prijavijo do 25. t. m. odboru „Trž. Sokola" ali pa g. Juliju Mi k o ti v Dolenčevi tiskarni. Kajti na prijave, došle pozneje, se ne bode oziralo pri naročeva-nji vozov.
Pevsko društvo „Adrija" v Barkov-Ijah napravi jutri (v nedeljo) 17. t. m. svojo veselico z obširnim in zanivim, Že objavljenim programom. Upati je, da se z ozirom na primerni prostor udeleži te veselice posebno lepo število domačinov; tudi gosp6da iz mesta naj bi ne zaostala. Pevska društva po okolici so steber našega narodnega življa in treba jih je izvestno tudi podpirati. — Ako bi bilo vreme neugodno, preloži se veselica na nedeljo dne 24. t. m.
„Pedagogiško društvo" na Krškem
vabi učitelje in učiteljice, da bi v obilnem številu pristopili k temu jedinomu slovenskemu pedagogiškemu literarnemu društvu. Ako se slovensko učiteljstvo ne odzove temu vabilu, bode odbor najbrž primoran opustiti nadaljno izdavanje „Letnika". Zajedno poživlja odbor slovensko .učiteljstvo, da po svoji moči pomaga boljšati materijalno stanje društva s tem, da seže po knjigah, katere ima odbor še v svoji zalogi. Društvo namerava izdati: „Jezikovnega pouka II. praktiski del", „Nazorni nauk", »Pouk o črtežih v pomnoženi izdaji* in „Navod za obrtno strokovno risanje" itd.
Letnina „Pedagogiškemu društvu*1 znaša 1 gld. in 10 kr. za poštnino.
Razpisana je služba postrežnice na novem otroškem vrtu »Družbe sv. Cirila in Metoda- na Greti. Prednost imajo omo-žene prosilko brez otrok. — Natanjčnejfie se poizve pri načelništvu podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti.
Iz Divače se nam piše : Gospod urednik ! Vam in p. n. g. čitateljem Vašega priljubljenega lista je dobro znano, da je Divača žo mnogokrat pokazala, kako misli in ćuti. V dan sv. Petra in Pavla sto bili sami tukaj ; videli ste z lastnimi očmi narodno lice Divače, in o tem dokaj laskavo poročali v „Edinosti".
Zdaj pa se je zatekel k Vam „Istrski pohajač", ki je, primerjajo Divačo s Ilr-peljami, na glas povedal, da Divačani tekmujemo s Hrpeljci v narodni nezavednosti.
Gospod urednik ! Radovedni nismo, kdo se skriva za „Istrskim pohajačem" ;
a to Vas prosimo : Povedite mu, naj zbog enega „Restauranta" in zaradi enega „Bon giorno !" ne vrže DivaČanov med narodne nezavedneže.
Povedite mu pa to prav tiho na uha, da ne bode užaljen ; kar drugače bi znal zopet priti k nam na Goriško, in bi morebiti stikal po vseh kotih, da bi najdel kje kak inadež, zaradi katerega bi nas pri Vas zatožil. Zdravstvujte.
Dostavek uredništva. Čud imo se Vašemu dopisu. Vsaj je jasno, da dopisnik ni mislel Divače v nje celoti, ampak posestnika dotičnega „Restauranta*, ki zasluži grajo tem bolj, ker živi v tako narodnem selu. Govoril pa je naš dopisnik zato tako na sploh, ker mu je le za stvar in ni hotel s prstom pokazati na osebe, kojej je veljala „narodna nezavednos t". Mi vsaj smo tako razumeli našega dopisnika. Koliko-krati šibamo grde razvade tam v naši Ljubljani, a nismo še čuli, da bi se zbok tegu čutil razžaljenega tisti, ki je zares naroden. Kar se pa tiče neumnosti — ne pristoja sodba nam samim.
Iz Kozine smo prijeli daljši dopis, v katerem dopisnik žigosa našega tamošnjega dopisnika, ker je ta poslednji naglašal, da vratar na postaji Ilrpelje-Kozina pri ogla-šenju vlakov nas jezik ne spoštuje tako, kakor bi ga moral. Današnji dopisnik pravi, da je surovost napadati ljudi, ki si pošteno služijo svoj kruh. Da ne le v Herpelji, ampak po vsej Avstriji ima nemški jezik prednost. Tudi proti temu protestuje naš denašnji dopisnik, kar jo naš prejšnji dopisnik rekel o napisih na gostilnah, češ, da vsakdo si lahko napravi tak napis, ka-koršnega hoče.
Gostilničarji v Kozini da imajo zato napise v ptujem jeziku, ker so spoznali, „da so trpeli škodo prav dolgo časa radi trditve slovenščine*. Slovenci da so res dobri, ali kaj pomaga to, ko so ubogi in zato morajo obračati plašč po v e t r i. Tako so Btorili tudi gostilničarji v Kozini.
To je zmisel dolgega dopisa; vsak pa naj si stori sam svoje menenje o tem vzornem možu-dopisniku. G. dopisnik zahteva od nas, da priobčimo ta dopis doslovno. Kam neki mislite P Ne smemo, ker ne bi hoteli žaliti rahločutnost častitih čitatelje? naših. Našemu prvemu dopisniku očita surovosti, a sam prestopa z vsako besedo pristojne meje. Naš dopis „iz popotne torbe* je grajal le stvar in se ni dotaknil osebnosti, a denašnji dopisnik se zaleta le v osobo v toliki meri, da v svoji srditosti prestopa celo prag svetišča zakonskega življenja. Take stvari ne spadajo v javnost, ker ne brigajo nikogar.
Gospod dopisnik! Način Vašega odgovarjanja priča pač, da Vam vre po žilah — a priča tudi, da nimate prav. Mi bi gostilničarje še oprostili — dasi i to ne moremo odobravati—, da na slovenski zemlji z ozirom na tujce slovenskim skim napisom pridevljejo tudi nemške ali laske, a to ni nikakor prav, da se popolnoma prezira materinščina. To je greh, kojega bodemo grajali vedno vzlic neprijetnostim. Še jedno besedo o vratarju v Herpeljah. Pravite, da smo ga napadli. Res je sicer, da je tudi on pošten mož, vsa-kako pa veliko preskromna oseba, da bi se po javnih listih bavili z njegovo skromno osebo. Ne vratarju je veljala graja, ampak z i s t e m u , ki vlada pri železnicah. No bodite vender tako najivni !
Šolska mladina na laških šolah. Te dni se je tudi na šolah v Trstu končal letošnji pouk. Ako pregledamo nekoliko šolska poročila, zazremo v njih čudno istino. Slovenskih otrok v Trstu jo brez dvojbe toliko, da bi lehko z njimi napolnili vsaj pet ljudskih slovenskih šol; če pa gledamo po raznih šolskih programih, vidimo v njih zabilježeno lo majhno število otrok slovenskega rodu. IzvzemŠi državne ljudske šole — kjer so nabrojili okolo 300 otrok „slovanskega" rodu — na mesrnih šolah v narodnosti učencev ni niti govora, četudi
uprav v te šole pohaja večina slovenskih otrok, kajti na mestnih šolah dobivajo otroci pouk in večjidel tudi knjige brezplačno, dočim morajo na državnih pia-čevati šolnino in knjige, radi česar je večina slovenskih, posebno ubožnejših stariSev, primorana svojo deco pošiljati v mestne učilnice. Kakšen je tu pouk, o tem smo govorili že večkrat. V mestnih šolah se druzega ne sme glasiti nego blažena la-ščina in če bi se kdo drznil govoriti slovenski, nazvali bi ga koj „ščavom" in črn bi bil pred očmi šolskega vodje in raznih učiteljev. Kaj bi se še-le zgodilo, ako bi pri vpisovanju naznanil, da je slovenske narodnosti ter tirjal, da se kot tak vpiše. Tedaj bi ga poslali celo na Rusko ali ga, kakor se še vedno godi na mestni gimnaziji, zapisali mej — Ilirce ! Gospoda Lahom v Trstu so v določevanju narodnosti jako „korektni", kajti ne da bi iskali dlake v jajcu, spravijo ti vse pod en koš — a laški koš; potem se bahajo rekoč : Trst je italijansko mesto, kajti šole so laške in učenci tudi „Lahi". Da ne govorimo o dru-zih ljudskih šolah, navajamo samo mestne ljudske šolo na Belvedere, v ulici Kandler, ulici Ferriera in nekje tam doli pri starem sv. Antonu. Vsako teh šol obiskuje do 700 otrok moškega in ženskega spola, kojih skoraj polovica je slovenskega rodu. Samo v te Štiri šole zahaja izvestno od 600—709 slovenskih otrok, ki so za naš narod zgubljeni, kajti gospoda Lahi jih prištevajo že med svoje, Čeprav šolo na Bel-vederju obiskujejo skoraj izključljivo slovenski otroci iz Grete, Rojana in Skorkije; ono v ulici Kandler slovenska deca iz Kolonje in sv, Ivana; na Ferrieri in pri sv. Jakobu Rocolčani, otroci iz bv. Marije Magdalene in drugi slovenskih delavcev. Evo dokaza, kako so potrebne slovenske šole v Trstu. A niti državne ljudske šole niso narodnosti naši povsem pravične, kajti veliko naših otrok, vpisanih v te Šole, pri-štejejo se Nemcem in Lahom, druge pa se spravi pod izraz „slovanske narodnosti*.
(Konec prih.) Znana klavzula o vinu v avstrijsko-laški pogodbi, po kateri se uvozna carina na laška vina zniža na 3 gld. 77 kr., pride dne 27. avgusta t. 1. v veljavo. V Tržaško luko je neki že prišlo nekaj italijanskih ladij, naloženih z laškim vinom iz Sioilje, koje čakajo časa, da se uvede klavzula tudi pri nas. Reko in Trst je nekda obiskal te dni nek S. Lav, veletržec z vinom v Kataniji, ki ponuja tudi sicilijanska vina. Sicilija ima svoje zaloge vina prenapolnjene ter mora vino za vsako ceno prodati, kajti bliža se letošnja biratev, ki obeča biti bogata. Izvoz ima pa povsod zaprt razun v Avstrijo, ki je laškim vinom velikodušno odprla vrata, v neizmerno škodo svojim vinorejcem. Najboljša namizna vina prodaja omenjeni veletržec po 16—20 lir t. j. po 8—10 goldinarjev hektoliter. Ako tej ceni dostavimo še okolu 4 gld. uvozne carine, vsakdo lehko sprevidi, da se bodo odsihdob dobivala lehko pri naa dobra laška vina po 12 —14 gld. ter se ista lehko točila na drobno po 24—28 kr., kar bode domačim pridelkom brez dvojbe v velikansko škodo, kajti domača vina bodo v ceni padla in največ bode prizadet kmet, ki v znoju svojega obraza obdeluje zemljo.
Splašil se je včeraj popoludne na trgu pred vojašnico konj nekega posestnika s Koperščine. Voz je treščil — in to je bila sreča — ob kameni steber, tako, da se je prebrnil voz s konjem vred. Pravi čudež, da se ni dogodila večja nesreča.
Mrtvoud je zadel necegn 5Gletnega V. Čepk o. Nesrečni se je zgrudil na tla; prenesli so ga v bolnišnico.
Nenadoma je umrl nek 66lotni težak Grillo v ulici del Vento. Delal jo do po-ludne ter se vroč prenapil mrzle vode, na kar mu je prišlo slabo, metanje in driska ter je na večer umrl, predno je prihitela zdravniška pomoč.
Padla iz prvega nadstropja je neka 4.r)letna Marija Pozo, stanujoča v ulici Ri-
gutti, metalka kart ; napala jo je božjsst. Prenesli so jo jako poškodovano v bolnico.
Strela udarila je v sredo zjutraj, ko je divjala nevihta, v neko 1 oletno deklico Ferluga, ko je žela travo poleg ceste, vodeče ix Bazovice v Lonjer, ter jo koj usmrtila. Mrtvo truplo ho prenesli na pokopališče na Katnaro. — Tudi v Trstu je treščilo v dveh krajih ali ni nikjer naredilo škode. V ulici Bellosguardo je treščila v sobo namestniškega koncepista g. Brei-tenbergerja ter zažgala nek zastor na oknu.
Vreme. Po dolgem prenehanju vdobili smo v torek po noči zopet zaželjeni ilež, kojega smo že živo potrebovali, kajti čutila je že suša vsled velike vladajoče vročine. Po Krasu, p« Furlanskem in v Berdah je nekda toča napravila veliko škode vinogradom, ki so leto* lepo kazali.
„Dom in svet" št. 7. prinaša sledečo vsebino; 1. Frančišek Pustovrh, slovenski slikar. Spisal Janko Barle. 2. Slovenskemu kresu. Zložil A. H. 3. Ljudska osvota. Povest. Spisal Podgoričan. 4. Spoznanje. Zložil A. M. 5. Kameleon. Črtica iz sedanjega življenja. Spisal Tine Brdnik. 6. Naša železnica. Spisal Ivan Zupanec. 7. Z gore. Zložil Sovran. 8. Zdaj in nekdaj. Zložil A. M. 9. Diabolus vagabundus. (Peklenšček Potepenšček.) Kratkočasnica. — Po narodnih pripovedkah spisal Anton Hribar. 10. „Pavel Butara." Zložil J. O. Golobov. 11, Na kresni večer. Zložil J. O. Golobov. 12. Rimsko mesto Virunum na Koroškem. Spisal A. St. 13. Grof Ra-decki, oče naših vojakov. Sestavil dr. Fr. L. 14. Na jutrovem. Potopisne in narodo« pisne črtice. Spisal dr. Fr. L. 15. Slovstvo. 16. Razne stvari.
„Ljubljanski Zvon" 7. zvezek prinaša sledečo vsebino : 1. Dolenjec: Nemi pevec. 2. Josip Stari): Lisjakova hči. Povest. (Dalje.) 3. M. Cilenšek : S Ptuja na Rogaško goro. (Dalje.) 4. Sloven : Vodomet. 5. A. Funtek: Senanus. (Konec.) 6. A. Dolenec: Okolo svetd. (Dalje). 7. Haram-baša: Janez Ziegler. 8. X.: Glasbena doba 16. stoletja in Jakob Gallus. 9. Književna poročila. 10. Listek.
Štev. 632.
Razpis učiteljskih služeb.
V	kopernkem šolskem okraji sti stalno ali provizoriČno popolniti službi učitelja voditelja III. vrste pri Sv. Antonu in učiteljice III. vrsto v Šuiarji.
Popolni razpis teh služeb objavil se je v uradnem listu „Osservatore Triestino."
C. kr. okrajni Šolski svet.
V	Kopru dne 12. julija 1892.
Predsednik: Schaffenhauer-Neys.
t
Podpisana javljata potrtim srcem, da je njuni mož, oziroma brat
Dragotin Kravos
po dolgej in mučnej bolezni dne 13. t. m. ob 10. uri zjutraj v Gospodu zaspal, v 30 letu dobe svoje. Ob enem se iskreno zahvaljujeta vsem onim, kateri so rajneemu izkazali zadnjo čast s tem, da so njega ostanke spremili na Ajdovsko pokopališče.
Ajdovščina, 16. julija 1892.
Amalija Kravos,
udova.
Fran Kravos,
brat.
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 noč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10 — 12. ure dop. Obresti
na knjižlne..........3°/0
Plaćujt. vsak dan od 9—12. ure opoludne. Zneske do 100 irld. precej, zneske preko 100 do 1000 yld mora se odpovedati 3 dni, zneske preko 1000 gld. pa f> dni) prej Eskomptujo menjii-e doinicillrane na tržaškem trgu po . ... ... S'/i'.'o PoBojuje o a državne pupi rje uvstro-ogrske
do 1000 rM. po........ B°l0
višje zneske od 1000 douOOOgld. v Večje svote po ,...,... 4'/»V« Dajo denar proti vknjiSeuiu na posestva v Trstu. Ohresti po dogovoru.
TRST, 23. Aprile 1802.	13-24
Kina-železna esenca
proti boleznim t želodcu in na živcih, kakor tudi
za krepčanje krvi. Steklenica TO kr. — Marijine kričistilne krogljiee, tudi fiktiven lek. Skatljiea 20 kr.. ti -^kailjic 1 gld. Lekarna Pranzoni, Via 8. Antonio nuovo h, poleg cerkve. Zaloga vsa 8—6	knršnih zdravil.
mehanik v Trstu
V i a Fonlanone lit*. 12
popravlja in prodaja stroje za šivanje VSakorŠnega Zistema. nove in že rabljene, garancijo. Instalujejo se električni zvonci. Popravljajo se velocipedi z pneumatiško gumo.	14—104
Moja zalogu strojev nahaja se
v TRSTU, ulica Zonta štev. 5,
pod tvrd ko
Živie in družb.
(Schivitz & Comp.)
V zalogo prihajajo pogostoma dozdevni kupci, koji si stroje ogledujejo, pa kadar jih so dobro ogledali in ceno izvedeli, izražajo svojo nevoljo, ćeš, da »o si stroje drugoil slabo kupili, ker moji so bolji in cenejši. Kupujejo inačko v žaklji. ker ne poznajo blaga, kojega kupijo, ne agenti, po kojim, in ne fabrikanta pri katerem naročujejo. Pride I lago slabo ali dobro, morajo je držati, in sreća, će še ne pridejo ob plačano aro.
Prosim gospodo posestnike, naj prideje v mojo zalogo poprej, ko »trojo kupijo kje drugje ; zmenili se bomo. ker moja skrb je, vsem dobro postreći; živim v dežoli in od deželanov, zato pa niso v nevarnosti, biti opeharjeni. Prosim narodnjake. naj se držijo naćela „svoji k svojim" 1 in da ne bi podpirali ljudi, kateri morda nas zaničujejo in nam škodujejo.
Priporočam miatilnice in čistilnice za žito. pumpe za vsako rabo, cevi, in vsake vrsti drugih strojev in kar k temu spada.
Moje škropilnice proti peronospori so se sknznle nnjizvrstnejše.
Iz lolujem vodovode, tovarno i. f d.
V. Mat. Živie,
—8	inženir.
Seme
za rejo sviloprejk
gospoda Tomaža Sotto - Corona iz Vodnjana (Dignano) v Istri je poznano kor izvrstno, posebno pa izdatno z a naše kraje. Si'uie to je premovano. 2-3 Dobiva se pri
Alfredu Schmutzu,
trgovcu v Komnu.
Kdor bi je potreboval, naj se o pravem času obrne do gori imenovanega trgovca v Komini.
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
PKENDINI v Trstu
Telefon *t. 334. 41—52
Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norvedškega izvrstue sladčice podobne ouim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kfttra-tiova voda in glavico (Kapsule), lažjn se, prelivajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. D« se ogne ponarejanju na ene j plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catram«. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendinl y škatljioah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deželah.
9
Zgubilo se je
od Kobdilja do Ajdovščine eno
pokrivalo za vozove v dveh kosih. Kdor je je našel, naj je blagovoli prinesti na p o ž t o v Ajdovščini, kjer dobi primerno plačilo. 2-2
Tinktura za želodec,
katero prireja G. PICCOLI, lekar „pri angeljn" v Ljubljani, Dunajska oesta
je mehko uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odprete. — Razpošilja jo izdelovatelj v z a b o j Č k i h po 12 in več steklenic. Zabojček 7. 12 stekl, velja gl. 1'3G, z 56 stoki., 5 kg. teže, velja gl. 5*26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničica razproda jajo se v v Bih lekarnah v Trstn, Istri in na Goriškem. 23-25
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-6
7—12
TRST
Cor.to, Piazza deli a Leg na I*., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Luk za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt.
Okoli 10.000 opek
(korcev)
je takoj za prodati. Kdor želi jih kupiti, poizve več o tem pri Josipu Milavc-U v Cerknici.	3=3
najboljše je s čajem iz tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredBtvo zoper pale-njo v želodcu, hemoroidalno bolezni itd. — Zavitek 7. navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto B kr. več, Čuvati s« jo ponurejonja zdravila.
Dobiva se v odlikovani lekarni 49—100
PRAXMARER „Ai dne Mori- Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
Drogerija
Artnro Fazzini t Trsta
Katoliki!
Poinozite mi zgraditi cerkev za tukajšnjo prav revno Pijevo občino, na mesto sedanje siromašne in podrtljive kapele. 8 prvim oktobrom bi rad pričet zidanje, a nimam še zbrane niti polovici za zgradbo potrebnega denarja. Dobrodošel je tudi najicanji dar.
Frank
župnik pri sv. Piju. (St. Plua). Berlin. P a 11 i s a d e 11 s t r a s s e 73. dtfHMHMMHBMHI
Ulica Stadion 22 — Telefon 519.
Velika izbčr mineralnih vodil, zmletih oljnatih barv najfinejih vrati; rudeče, rumene, zelene, višnjeve in črne po 28 uovč. kilo. Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najfitieje po 40 novČ kilo. llazun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste tor po cenah, b kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila od Kvvizde (Korneuburger Viohnfthrpulver) za živino. Zaloga mirodij. barv, zdravil; zalogo žveplja in modre galico za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 3—50
Vsi stroji 2a kmetijstvo
vinarstvo in moštarstvo
miatilnice,
čistilne mline za žito. izbiralnice,
rezalnice za krmo, mline za sadje,
tlačilnice za sadje, tlačilnlce za grozdje in vino,
kakor tudi vsakovrstno druge niačlne in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcije razpošilja najceneje
IG. HELLER DUNAJ
2/2 Praterstrasse 78.
Ilustrovani katalogi in zahvalna pisma t hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku se pošiljajo na željo zastonj in frankovano.
Stroji se dado na poskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni.
i-2o	Cene so se znova znižale!!!	9-20
!35>
110—6
Novosti!
8—lOl
Srajce za hribolazce I
tkane, iz najbo jših [ snovij, gladke bar-1 ve ali pisane, s i rokim doli poveš nim ovratnikom in ! dvemi žepi na prsih, popolna velikost, izborno delo.'
Komad gld. 1.20
Svileni pasi
1 meter dolgi, 6 cm. široki, b posrebreno dvojno kače-sto eapono. Komad 50 kr.
Dva lovska psa (Braki),
2-3
pes in psica, izvrstna za lov, sta na prodaj pri poštarju v Senožečah.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
New Jork & Philadelfijo
koneesijonovana crta, od c. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja toćno : kon-cesijonovani zastop 50 — 22

Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasse 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsburea fiir die k. u k. Staatabalmen in Innsbruck.
>0000000000 OOOOOOOOOI
Klobuk za hribolazce]
iz I-a klobučevine ae širokim svilenim trakom ter mošn jič-1
__kom za nakite, gl. 2
Ovratnice za hribolazce 3 komadi gld. l razpošilja po po&tnem povzetju
Emil Si oreh
Dunaj, 1. Salzgasse Nr. 65
LEKARNA
A. KELLER
ex Rondolini,
utemeljena v letu 1769. TRST,
Via Rlborgo br 13.
Razprodaje sledeče posebnosti: Glasovite in prave Haštre iz Urešije, želozo-Malessi. Navadno ribje olje ; isto olje z jodom in železom. Eliksir Cocca, okrop-Ijači in probavljaj ori. Eliksir China proti mrz ici. Anatnrinsko vodo za nsta. Obče poznano vodo katrama in vbrizgavanja kat rama. Zmes proti tajnim beleznim. Ekstrakt Tamarinda z Antilov. Vino s Chino okrepijajočo želode« kakor Maršala. Prašek za zobe, bel in rožnat. Ciperski prašek bel in rudeč itd. itd. Glavna zaloga rogatske kislico kneza Esterliazyja. NB. Pogodbe za tukajšnjo dežele se vspre-jomajo po ugnjujoči pogodbi ali po povzetju.	2—27
oooooooottoo oooooooooi
„L' A L L I A N Z"
družim za zavarovanje življenja in dohodkov,
provzomlje razun navadnih zavarovanj na človeško življenje vseli kombinacij, tudi novo, po njej ustanovljeno jedino v Avstro Ogerski monarhiji :
zavarovanje za delavce proti mesečni ali tedenski premiji
na katero obrača vbo svojo pozornost in kojega uspehi v tej stroki zavarovanja bo Bi pridobili priznanje vseh delavskih krogov in obrtnikov, ker odgovarja vse-stranskej potrebi.
Od ustanovljenja „f Allianzl(>(> (julij 1890) do al. marca 1.1. sprejelo se jo B9.95S ponudeb zavarovanja zu skupen znesek gld. 1 I,l&e.lt98.90 za slučaj smrti ali do življenja »tanoviio dobo; izplačalo pa so jc v istem času brez zadržka gld. 49.-S9S.ttO za 90V slučajev smrti.
Ljudski program „t.* A llinuc"-*" in časten napredek njon zasluži vso pozornost delalskih krogov v vekšem oziru kakor doslej z ozirom na korist, koj« jim družba ponuja m na živo zanimanje vseh za obstanek svojih družin mislečih obod.
»»I-.* Alllaiia5"«a je zastopana v vsi;h g avnejših mestih monarhijo po agencijuh In uplačilnih uradih. — Prospekte pošilja zustonj in informacijo daje na zahtevo vsakemu.	1—10
Glavni zastop za Trst, Primorsko, Istro in Dalmacijo:
A. Hirsohfeld, Trst (Tergesteo).
i laraBESEEiiitiii \umm MUIUUIUIT






Korneuburški prašek za rejo živine
za konje, rogato žival in ovce.
Porablja so že skoro 40 let z najboljšim vspehom v večini hlevov, ko živina rada no jo, pri slabi probavi, v zboljšanje in poiunoževanje mleka pri kravah; pospošuje vztrajnost živali proti
kužnim vplivom,
II	10F~ Cena cele škatljire 70 kr., */, škntlje 35 kr.
Paziti je na zgornjo varstveno marko in naj so zahteva izrecno
Kwizde korneuburški prašek za rejo živine.
Pravo so dobiva po lekarnah in droge rijali.
GLAVNA ZALOGA
FRAN iv. K:WIZ:DA
c. in k. avstr. in kr. rum. dvomi založnik, okrožni lekar, Komeuburg pri Dunaju.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj i n odgovorni urednik Maks Cotifc.
Tiskarna Dolenr T atu.