POROČILO O DELU KOMISIJE ZA PROUČITEV PRIMERA IVANA SAMIDEJA
Zakonito srečanje med voznikom in miličniki, ki se je mučno končalo
Protest ob ravnanju jugoslovanske vojske
Demosove stranke v občini Grosuplje ostto obsojatno provokacijo, kakršna se je zgodila v Pekrah.
Od armade pričakujemo, naj se, če je v njej še kanček razuma, ne obnaša kot okupatorska vojska.
Izražamo polno podporo republiški skupščini ter njeni vladi pri uresničevanju slovenske državnosti in njenem varovanju. Grosuplje, 24. 5.1991
Slovenska demokratična zveza
Slovenska kmečka zveza - Ijudska stranka
Slovenski krščanski demokrati
V kriznih časih - še zlasti pred slovensko osamosvojitvijo - so vprašanja varnosti aktualnejša kot kdajkoli. Bolj kot kdajkoli je naša varnost stvar nas vseh in ne le služb, ki so zanjo neposredno odgovorne. In bolj kot kdajkoli potrebuje policija pri svojem delu našo pomoč in naklonjenost. Menimo, da oboje policija zasluži in da oboje v precejšnji meri od nas tudi ima. Za fair odnose med javnostjo in policijo lahko od slednje kot njen prispevek med drugim pričakujemo dosledno spoštovanje pravil policijske službe, ki med drugim predvide-vajo tudi dosledno spoštovanje duševne in telesne integritete posameznika. Primer Ivana Samideja, ki je svojo pravico iskal tudi pri posebej zanj pri občinski skupščini ustanovljeni komisiji (primer je odmcval tudi v medijih) je žal slab uvod v nujno potrebne dobre odnose med javnostjo in policijo. Toda v novih razmerah, ko delo policije ne more biti več zavito v temne koprene političnih manipulacij, je treba hočeš nočeš po našem mnenju tudi tak mučen in še zmeraj nerazre-šen primer kočljivih odnosov med policijo in občani prinesti na svetlo, v javnost; cilj lega je nadzor javnosti nad delom policije, se pravi čisti računi kot najboljša garancija varnosti.
Komisija se je konstituirala in je delovala z naslednjimi na-meni:
-  da prouči primer ravnanja delavcev PM Grosuplje z obča-nom Ivanom Samidejem in da ugotovi, ali je pri tem ravnanju milica prekoračila svoja poo-blastila:
-  da po potrebi prouči še druge primere morebitnih pre-koračitev in neprimemih po-stopkov milice z občani.
V ta namen je komisija imela šest obsežnih sej, na katerih je opravila pogovore s sedmimi delavci milice. Z Ivanom Sa-midejem in s štirimi pričami, od katerih sta bili dve zdravni-ka grosupeljskega Zdravstve-nega doma. Obiskala je prosto-re PM Grosuplje, si ogledala prostor za pridržanje na tej po-staji, v prostorih SO Grosuplje pa je pripravila soočenje med Samidejem in delavci milice. Predsednik komisije je stro-kovno pomoč poiskal pri prav-nici Nuši Orel, ki je kot sodni-ca za prekrške prav tako obravnavala primer Samide.
Ob zaključku svojega dela je komisija prišla do naslednjih rezultatov:
* Ni mogla dokazati, da je v primeru obravnavanja ob-čana Ivana Samideja prišlo s strani milice do prekorači-tve pooblastil, prav tako pa tudi ni mogla izključiti ver-jetnosti, da je do prekoračitve pooblastil vendarle prišlo.
*  Ugotovila je, da odnos mi-ličnikov do Ivana Samideja v posameznih delih postopka ni bil korekten in da je bil obfcasno tudi dokaj nehuman.
*  Prav tako je ugotovila, da tudi vedenje Ivana Samideja do delavcev milicc ni bilo ko-rektno, posebno ne na začetku postopka,   ki   se   je   sprožil z njegovim prekrškom.
*  Meni, da je prostor za pri-držanje na postaji PM Gro-suplje skrajno neprimeren za pridržavanje oziroma pripi-ranje občanov.
*  Na  podlagi  poročila  PM Grosuplje je ugotovila, da je bilo leta 1988 pridržanih 23 oseb, leta 1989 pa 53 oseb. Od teh oseb komisija ni prejela nobenih pritožb zoper ravna-nje delavcev milice. Za leto 1990 komisija ni dobila po-datkov..
Komisija je obravnavala do-godek, ki se je pripetil 18. in 19. junija 1990. Miličnik Branko Zupan je na lokalni cesti Veli-ka Stara vas - Troščine ustavil Ivana Samideja, dva km pred njegovim domom. Sumil je, da je Samide pijan, zato je odredil alkotest, ki pa ga je Samide odklonil.
Od tu naprej se izjave obeh strani diametralno razlikujejo. Ivan Samide trdi, da je bil na-daljnji postopek z njim arogan-ten, zastraševalen in zlasti na-silen, kar je pripeljalo do teles-nih poškodb, ki so bile nasled-nji dan tudi zdravniško potije-ne. Delavci PM Grosuplje na-sprotno trdijo, da je njihovo ukrepanje vseskozi bilo ko-rektno in v mejah zakonskih pooblastil ter dovo^jenih prjje-
mov za ravnanje z agresivnimi občani, pri čemer poudaijajo, da se niso posluževali nasilja.
Pri ugotavljanju resnice je bila komisija zelo omejena za-radi časovne oddaljenosti do-godka in nezanesljivega spo-mina prič, pa tudi zaradi nepri-pravljenosti delavcev PM Gro-suplje, da bi priznali kakršno koli nekoreklno vedenje proti Samideju. Pri tem komisija dodaja, da republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar v odgovoru na pritožbo Ivana Samideja, ki ga je v njegovem imenu napisal inšpektor Alojz Mavrič, dopušča možnost, da so zdravniško ugotovljene podplutbe na Samidejevih no-gah posledica uporabe fizične sile s strani miličnikov. Grosu-peljski miličniki te podplutbe, ki so sicer glavni argument za sum o njihovem nezakonitem ravnanju, razlagajo kot verjet-ne samopoškodbe, do katerih je utegnilo priti tudi zunaj nji-hove postaje.
Dr. Milan Gorenc je 19. 6. 1990 ugotovil naslednje: zadaj na glavi okoli 3 cm dolgo pli-tvo razpočno rano, več za ko-vanec velikih podplutb na obeh nadlahteh in podlahteh, 4 podplutbe na desnem steg-nu, 3 podplutbe na desni gole-ni ter po 1 podplutbo na desni peti in levi goleni. V zdravni-škem spričevalu je tudi zapi-sal, da ima pacient glavobol ter bolečine v vratu in pod desnim rebrnim lokom. V kliničnem statusu ni odkril znakov za po-škodbo notranjih organov , živčnega sistema ter gibalnih organov. Po mnenju komisije so samopoškodbe na goleni rnogoče, medtem ko je po-škodbe na stegnih in na peti z medicinskega stališča težko razložiti kot samopoškodbe. Prav tako je trditev milični-kov, da se je Samide sam spo-taknil ob prag in padel vznak ter se zato ranil po temenu, precej majava. Samide trdi, da ga jeeden od miličnikov pah-nil, da je padel vznak. Prav ta-ko trdi, da je poškodbe po no-gah dobil od brc. Opisal je še nekaj drugih udareev, recimo močan sunek v pleksus, ki pa zdravniško niso dokazljivi. Med postopkom na PM Gro-suplje sta mu hudo krvavečo rano na temenu oskrbela dva zdravnika, ki pa kot priči nista potrdila, da bi opazila grobo ravnanje miličnikov s Samide-jem, niti se ne spominjata, da biju Samide opozoril na milič-niško nasilje. Tudi to je v opre-ki s Samidejevim pričevanjem. Eno bistvenih vprašanj, po ka-terem bi komisija lahko raz-vidneje ugotavljala, ali je po-stopek s Samidejem res pote-kal do kraja zakonito - kakor so ji enotno zagotavljali delav-ci PM Grosuplje - je vpraša-nje, ali je Samide pravočasno in dovolj natančno bil obveš-čen o svojih pravicah in dolž-nostih pri privedbi in pridrža-ryu, na primer o pravici do te-ga, da ga zastopa odvetnik. Sa-mide trdi, da ni bilo govora o kakšni pravici, miličniki pa nasprotno trdijo, da so ga iz-
recno opozorili na pravico do odvetnika. Komisija je izlušči-la značilen drobec, ki kaže, da v delovanju PM vendarle ni bi-lo vse v skladu s predpisi. O priprtju Samideja ni opozo-rila nikpgar od njegovih sorod-nikov. Šele okoli polnoči, ko je žena po telefonu zaskrbljeno povpraševala, ali kaj vedo o iz-ginotju njenega moža, so ji od-govorili (po njeni izjavi aro-gantno), da je mož pri njih.
Dejstvo je, da pri tem muč-nem dogodku niti ena niti dru-ga stran nista ravnali strpno, pač pa da sta z neprimernim vedenjem obojestransko po-glabljali konfliktno situacijo. Ivan Samide je brez dvoma storil prekršek in bil zakonito priveden na postajo milice. Tej privedbi pa se je upiral (morali so ga na primer »trgati« od že-lezne ograje na stopnišču), celo vztrajno je zahteval vračilo odvzetega vozniškega dovolje-rga in avtomobilskih ključev, da bi nadaljeval vožnjo; prav tako je tudi zanikal, daje pijan. Milica si dokaza o njegovi pija-nosti ni preskrbela, ker je kot argument za njegovo pijano stanje in nesposobnost za vož-njo že jemala njegovo odkloni-tev alkotesta, kar je v skladu s predpisi. S Samidejevim ne-prilagojenim vedenjem na po-staji milice pa je imela tudi za-konsko gledano utemeljen raz-log za pridržanje čez noč. Pose-gla je pač po skrajnem sred-stvu, ki ji ga nudijo predpisi; dvom o tem, da je pridržanje bil prestrog ukrep, je v tem tre-nujtku irelevanten.
Če je v teku dogodkov prišlo do prekoračitve pooblastil mi-Iičnikov, je vzrok po mnenju komisije v tem, da miličniki, izzvani s Samidejevim vede-njem, niso znali krotiti napeto-sti in svojih emocij, čeprav bi po službeni dolžnosti to bili dolžni. To je videti tudi po do-ločenem nehumanem odnosu do priprtega Samideja, ki je bil ranjen prepuščen samemu se-bi v zaporu od 23. ure do 4. ure zjutraj in ni imel možnosti iti niti na stranišče. Nehuman je bil ta odnos tudi ob izpustivi, ko Samide ni imel možnosti, da bi poklical nekoga, ki bi ga peljal domov, dežurni miličnik pa mu dvakrat - to miličnik priznava - ni dovolil uporabe telefona na PM.
Komisija lahko opozori tudi na notranjo nelogičnost v rav-nanju PM Grosuplje: Samideja je iz pripora izpustila ob 4. uri zjutraj, mu vrnila dokumente in ključe in mu po medicinski
doktrini še vedno nesposobne-mu za vožnjo omogočila, da neprespan, živčno razrvan, veijetno še vedno pod vplivom alkohola, nadaljuje vožnjo. S tem mu je pravzaprav omo-gočila nadaljevanje prekrška. ki ga je še prejšnji večer tako rigorozno preprečila v skrbi za rgegovo varnost in za varnost občanov.
Pri tem komisija še izrecno poudarja, da je grosupeljski prostor za pridržanje, ki mu miličniki v žargonu pravijo bunker, okruten, nevaren lju-dem, ki imajo klavstrofobijo ali kakšne duševne motnje in da je torej kot tak nezdružjjiv z doseženimi civilizacijskimi normami v naši družbi. »Bun-ker« je betonska kletka, proti-atomsko zaklonišče, ki ima pod stropom le lino za prezra-čevanje, sicer pa nobenega drugega vira svetlobe, razen nadzorovalne linice. Pobarva-na je temnordeče, kot da bi ho-tela tudi z barvo pospešiti ne-prilagojeno veder^je priprtih oseb. Komisija predlaga skupščini, naj se zavzame za ukinitev ali ustrezno adaptaci-jo tega prostora kot prostora za pridržanje.
Pri primeru Samide gre za drastičen primer spleta nega-tivnih okoliščin z izrazitimi subjektivnimi poudarki, nika-kor pa ne za spiošno prakso delovanja PM Grosuplje. Kljub temu komisija opozarja, da je treba več pozornosti na-meniti skrbi za čim širši oseb-nostni razvoj miličnikov v gro-supeljski občini, ob njihovem šolanju opozoriti na večji po-men humanosti, prizadevneje skrbeti za možnost njihovega osebnega razvoja ter napredo-vanja in jih pri stresnem delu bolj strokovno varovati fru-stracij, ki jih prinaša njihov na-poren poklic. Občanom je tre-ba v primernih akcijah predo-čiti pomen sodelovanja z orga-ni milice v obče dobro, kakor tudi dolžnost upoštevanja za-konskih predpisov in določil v obliki občanovih pravic in tudi dolžnosti v složbenih odnosih »riroma konfliktnih situacijafa. Sa-mo naša skupna prizadevanja so lahko jamstvo, da primerov Samide v naši občini ne bo več.