I Pravljice Bozene Nemcove. !
Prevedel Dr. P.                              :
(Nadaljevanje.)
V mraku so dospele na zeleno loko pred gradom. Trikrat so obhodile grad, pa zive duge ni bilo videti. Potrkale so na vrata. Odprla jim je baba tako odurna, da so se je ustraSile. Glavo je imela kakor regeto, oCi izbuljene, lase jezate, telo pa tako debelo, da bi je vse iri ne mogle obseCi.
„Cesa igCete tukaj ?", je zarjula na nje.
„Oh zlata babica", je odgovorila Pepelka, „prosimo vas, dajle nam nekaj jesti, strahovito smo laCne."
„Poberite se na mestu odtod, Ce noCete, da bi \ vas moj moz pojedel."                                                   j
„Oh, kaj naj si poCnemo, Ce nas vi ne sprejmete j pod streho? NoC se bliza, ne vemo kam; skrijte nas j nekam, usmilite se nas; vse vam bomo delale."
„Vse, vse!   sta  klicali  Kasala in   Alina   „Jaz vam | bom   Sivala obleko in prala." „jaz vas   bom   gladila in Cesala, da boste  lepSt."  „Jaz pa  bom  kuhala najpoljSe I jedi", je rekla Pepelka, „in vse vam pospravim, da vam ne bo treba niC delati."                                                  j
Pregovorile so babo, da jim je dala veCerje in < jih skrila v pivnici v velikem sodu.
Gori je trkal moi. Ljudojed. ki je vstopil, je bil trikrat tako velik kakor baba. Obrnil se je v sobi in zagrmel, da se je sliSalo v pivnico: „Voham tukaj clo-veCino; koga imag" ? Koga bi imela"! Nato mu je pri-nesla dobro veCerjo, da bi ga pomirila. Mo2 pa je zopet vpraSal: „Baba, povej, koga imag tukaj"?
Baba je tajila, moz pa je po veCerji zopet zacel: „Nekega imag tukaj, povej" i
Zcna je  izprevidela, da bo mo?. zaCel rohneti, in mu je razodela. Prosila je, naj dekleta vsaj tako dolgo i pusti ziva, dokler se od njih ne nauCi, kar znajo. Potem jih lahko ubije in poje.
Deklicc  so padle   pred ljudojedom  na kolena in ga prosile milosti. Ljudojed jim*je zagrozil, da bo hudo, ! Ce ne bodo vscga tako  delale, kakor   so   rekle,  in Ce j ne bodo nauCile babe, kar znajo.
Zaran je Pepelka pripravljala zajutrek; sestri sta j morali pomagati, kajti ljudojed z ljudojedko sta snedla j za 30 oseb. Kasala in Alina sta ljudojedki poCesali grive j in jo lepo oblekli, kar ji je bilo vgeC. Delale so vse j dan za dnevom, kolikor so mogle. V veCnem strahu so j samo mislile, kako bi se regile. Nekod so sklenile, da ob priliki ubijejo svoja gospodarja. Ljudojed se je hotel j se nauCiti, kako se peCe kruh. Pepelka je moCno pod- j kurila, kajti peC je bila velika. Ljudojed je sedel k peCi j in gledal v ogenj, da bi ga potem razgrnil in kolace j porinil v peC. VroCina pa ga je omamila, da je legel i in zaspal pod pecjo. Ko je zacel smrCati, so prinesle , velik lopar, oprle se ob ljudojeda in ga porinile v ogenj. j Zacvrlo je in iz ljudojeda je bil ocvirek. Enega se ni bilo veC bati; kako pa bo z drugo?                            ,
Baba je vstala in takoj so bile vse tri pri njej.      j
„Nagnite glavo, babica, da vas zadaj lepo pogla- } dimo", je rekla Kasala. Baba je sklonila glavo, Kasala \ ji je vrgla lase preko oCi, zgrabila veliko sekiro in ji , z enim mahom odsekala glavo. Zdaj so bile gospo- ! dinje v gradu. Pregledale so vse, kje je kaj bilo, in j naSle so obilo dragocenosti"
Ubogi Pepellci pa se je jelo zopet huje goditi. < Prevzetni sestri sta jo muCili in zopet je morala delati, | pospravljati, prati, kuhati kakor nekdaj doma; sestrama \ ni bila nobena reC po godu in za vsako maienkost sta j jo oStevalc.               .
NekoC sta se odpravili v mesto. Tarn sta si na- I kupili liSpa in raznovrstnih reel, potem pa se konja in j voz in najeli sluzabnike, da bi bili kakor visoka gospoda. j Pepelka je dobila s tern le ge veC dela; skrbeti je smela I odslej za vec ljudi, ki v gospodinjstvu niso bili za rabo, j kajti vsi so se sukali samo okoli gospodicen. Ko sta j se peljali gospodiCni drugiC v mesto, sta sliSali, da pri- j pravlja tamognji kraljeviC veliko veselico. To je bilo i nekaj za prevzetni dekleti. Takoj sta si nakupili novih i dragocenih oblek, doma pa je bilo pripravljanja in pri- j povedovanja, kakor bi se ves svet sukal okoli njiju, . Pepelka bi bila rada tudi kaj videla in se lepo oblekla, j toda bala se je o tern ziniti. Sedaj pa, ko je sliSala \ toliko o lepem kraljiCu in videla toliko priprav, je pro- j sila sestri, naj jo vzameta s seboj.
„Tebe"? sta jo zavmili obe. „No lepa cast bi bila j za naju. Le ostani lepo doma in skrbi za gospodinjsivo, j saj ti potem poveva, kako je bilo v mestu."                   t
Pepelka je odgla molCe, oCi pa so se zalile s sol-zami. Dolocenega dne sta sestri zgodaj vstali. To je j bilo velevanja in kriCanja! Vsi so imeli polne roke dela, j dokler se nista odpeljali. Ko si je Pepelka nekoliko j odahnila, je vzela metlo, da bi pospravila in pometla > sobo. Ko se tako pripogiblje in gleda, zagieda v kotu j nekaj svetlega. Bii je zlat kljuCek. Od cesa neki je ta ) kljuCek? si misli in poskuga pri vseh omarah. Poskuga ga tudi na podstresju, a vse zastonj. Vzame luc in gre I v klet. V kotu najde vratca z majhno kljuCavnico. Klju- j cek je odprl. NiC se ni bala, pogumno je stopila v te- i men hodnik. Tudi druga vrata je odprl isti kljuc. Kako j pa se je prestragila, ko je vstopivSi v dvorano videla luc", ki se je odbijala s tisoCerim leskom od sten ! Na j tleh so le5.ali kupi srebra, sredi dvorane pa je stala i srebrna miza, na njej pa srebrna gkrinjica. Iz prve dvo- j rane je bilo videti v drugo, ki je bila zlata z zlato mizo j in zlato Skrinjico. Iz eruge dvorane je §la v tretjo. Prvi j dve nista bili niC proti tej; tukaj so ticali v stenah J dragi kameni drug ob drugem, kakor Ce je nebo najgo- | steje posejano z zvezdami; na sredi je stala zelezna ) miza, na njej zelezna skrinjica. Pepelka je pregledala ge
enkrat vse tri dvorane, potem pa je odprla ielezno skri-njico. Privzdignila je pokrovo in videla na njem zlate besede: „Kdor pride prvi semin odpre zelezno skri-njico, njegovo je vse, kar Je v teh treh dvoranah. V Celu te dvorane je najveCji kamen; kdor potrka nanj, tistemu se odpre zid. Tarn se pase bel konjic; kdor ga zasede, mora reci: „Megla pred menoj, megla za menoj", in konjiC ga ponese, kamor se mu poljubi. Pa vse to bogastvo pomore samo dobremu Cloveku k sreCi, zlocestemu pa k nesreCi."
Pepelka je preCitala in  izvlekla   iz skrinjice belo obleko, obSito z zlatom in okraseno z dragimi kameni. Vse, kar je spadalo h krasni opravi, je  lefalo   v skri-njici, celo zlati CevljiCki. Pepelka sicer ni bila neCimerna, daues pa je  skocila   navzgor, se urno umila in   slekla svojo zapepeljeno obleko  ter  prihitela nazaj   k ielezni skrinjici, da se oblece. Od glave   do   noge z   majhnim J CevljiCkom, vse je bilo, kakor bi ulil.  „Zdaj pa  sedem j na konjiCa", je rekla in se  zadovoljno  ogledovala   „in | si ogledam tudi veselico in kraljeviCa. Sestri me ne bosta j spoznali." Potrkala je ob kamen, zid se je odprl in na pagni- 1 ku se je pasel konjiC bel kakor sneg. Prijela ga je za uzdo, ! vzpela  se  nanj  in rekla:  „Nesi me,  konjiC,   v mesto; j megla pred  menoj,  megla  za  menoj!" Kakor veter je letel z njo konjic" proti mestu. V kraljevem gradu sta se usiavila. Pepelka je  privezala belca k stebru in Sta navzgor  v dvorano.  Gostje so  ostrmeli,   kraljeviC pa je pustil Kasalo in Alino, s katerim se je baS zabaval, ter pristopil k nezuani  gospej: „Kdo si, krasna gospa, ki prihajaS, da pocastis s svojo navzoCnostjo moje goste?"
„Ako vam je ljubo, da se pri vas malo pomudim, ne vprasujte po mojem imenu."
Kraljevic je ni veC vpra§eval, temveC jo je peljal k mizi. Sestri je nista spoznali. Ostali so po obedu ple-sali, kraljeviC pa se ni ganil od lepe tujke. Ni se cudil njenim diamantom, on je videl njeno krasoto, posluSal njen mili glas. Odgovarjala mu je tako razumno in bistro, kakor bi bila izsolana na visokih Solah.
Pozno je 2e bilo, ko se je spomnila, da more domov. KraljeviC jo je spremljal na dvoriSce, tu se mu je izmeknila iz roke in se urno vzpela na konjica in kmalu je ni videl vec".
Doma je Pepelka urno shranila obleko v skrinjico in hitela navzgor, da bi bilo vse pripravljeno, kadar prideta sestri.
„Povejta mi vendar, kako ste se imeli na veselici in Ce je bilo kaj veselo ?"
„Veselo je bilo, lahko si misiig; ugajala je nama tako, da se peljava jutri zopet."
„Oh, jutri pa me vzemita s seboj!"
„Ti ne spadag v tako druzbo, kamor hodijo prin-cezinje."
„Kake princezipje ? povejta mi vsaj to !"
„To se.nili ne da povedati, take krasote §e nisva nikdair vidci. In kako obleko je imela! Samo njo imamo zahvaliti, da je jutri zopettaka pojedina. KraljeviC'se je v njo zaljubil, ona pa mu je ugla, zato misli, da pride more-biti jutri spet na veselico."
Pepelki so hodile te besede vso noL po glavi. Ko sta sesiri zaran odgli, je hitela v klet, da bi pogledala v drugo skrinjico. Tam je leiala obleka roinaste barve, j s srebrom teiko obgita, in vse potrebgcine. Edino Cevli- j Cke  si je morala pustiti   iz  prve  skrinjice.   Ugajala je > sama sebi, ko se je ogledovala v srebrni steni.  Konjic" jo je ponesel v mesto.
KraljeviC se je oziral ves fas proti vratom. Koncno SO se odprla, svilena obleka je zagumela in vstopila je  ! neznana krasotica.
„Vag nagel odhod me je vCeraj razialostil," je rekel kraleviC, ko sta bila na samem.
„Ne morem drugace," je odgovorila Pepelka, ,,Ce < hoCete, da vas Se„.enkrat obisCem, me ne smete za- ; drzevati."
„Vi ne veste, kako vas teLko pugCam odtod; tod a ' naj se zgodi po vagi volji, Le pridete jutri zopet."
„Svojo obljubo izpolnim."
Urno je potekel Cas in kraljevic je ni zadrzeval, j veseleC se, da jo jutri zopet vidi. Doma se je preoblekla j in §la po opravkih. Prigli sta sestre.
„Kako pa je bilo danes ?" je vpragala Pepe lka. | „Ali je bila tam kraljicna?"
„Seveda je bila, ge krasnejga nego vCeraj. Jutri bo zopet goslovanje in tako zlatka ne uide veC. Moj Bog, kraljeviC je izgubil pamet. Saj je ge drugih lepih deklet na svetu dovolj."                                                            j
„Ce bi nje ne bilo, kdo ve, Ce bi ne postale vidve | kneginji," je menila Pepelka.
„Kaj  tebi tega mar?   Ostani  pri  svojem delu in pusti naju pri miru," je zavrnila Alina Pepelko. Pepelka ,'. je molCe odgla in si mislila:  „Kako se motita: Jaz bi svoje sreCe ne menjala za vajino."
Tretjo jutro sta se odpeljali sestri, Pepelka pa je { urno pospravila sobe in se sla v klet oblaCit. Odprla je srebrno skrinjico. Tam je nagla modro obleko, z biseri in srebrom obgito. Demanti so se ji lesketali na vratu in na glavi. Tako je jahala tretjiC na svojem belcu v grad. SluZabnik je naznanil, da  vidi jahalko na belem konju, in kraljevic ji je hitel naproti.   Vsi   so  bili radovedni, I kaj bo danes. Kraljevic je prosil in nagovarjal neznanko, I naj   pove, kdo je,  in   naj ostane pri njem kot njegova | soproga. Pepelka pa je na vse prognje odgovarjala, naj | tega ne  zahteva,  ker je mogoCe, da  bi  mu  bilo zal. I Niti tega mu ni hotela povedati, kje naj jo igCe. Ko se | je poslavljala in hotela zajahati svojega belca, je Cutila. J da so ji  obtiCale noge na tleh. Pogledala je in videla, | da je zemlja namazana z nekim lepom. Krepko je dvi- $ gnila nogo in se odtrgala, skoCila na konja in ni je bilo j; videti veC. Toda na tleh je ostal prilepljen jeden CevljiCek. * Knez je obzaleval, da   se mu zvijaCa ni posreCila; ve- ;
selilo ga je, da je imel vsaj nekaj, po Cemur bi mogel najti neznano jahalko.
A tudi Pepelko je bolelo sree. Doslej ji nihCe ni dajal tako lepih in milih imen, kakor ta lepi kraljevic. Kako Cudo, da si je Zelela Ziveti z njim ! Zalostno se je loCila od konjiCa in gla tarnaje po svojih opra-vilih. Sestri sta se pripeljali, ona pa jih tokrat ni niC izpraSevala. Njima pa se je sukal jezik brez vseh vpraSanj.
„To mu privogCiva. Cemu se je zatelebal v tako Carovnico in ni ostal rajgi pri naju I Naj ima zdaj tisti golen."
„Kakgen Solen ?" je vpragala Pepelka. „Ti paC hoCe§ vse vedeti. KraljiCno je hotel po vsej sili obdrzati in je dal tla pomazati z lepljivo mazo, kraljicna pa je spretno izmaknila nogo in pustila CevljiCek. Knez je dal takoj razglasiti, da se imajo sniti jutri dekleta od blizu in daleC v gradu in katera izmed njih CevljiCek obujc, tista postane njegova soproga. On misli, da nobena druga nima tako majhne noge, more-biti pa se moti."
Saj vidve sami tudi imate majhne nozice, mogoCe ga obujeta.
Zaran sta si tesno povezali noge, da so jima bo-leCin tekle solze po licih, da bi mogli obuti tisti Cevelj. Uboga Pepelka ni vedela, kaj naj stori, ali naj gre za njima ali ostane doma. A ljubezen je bila moCnejga. Sla je v klet in si oblekla modro obleko, CevljiCek pa si je zavila v ruto. Po vrhu pa si je oblekla vsakdanje
; krilo in se podala na pot. Sla je naravnost v grad. Tam je bilo toliko fensk, da se je komaj prerila v dvorano. Nekatere so ge upale, daobujejo CevljiCek, drugim pa se je Citala ?.alost z lica, ker jim je bil premajhen. Sredi dvorane je lezal usodni CevljiCek na preprogi, knez   pa je sedel   na  prestolu  in   gledal ialosten   na
j vrvenje.  Lica,   ki  ga je  iskal, ni videl v dvorani. Ena
| izmed zadnjih je bila Pepelka.
„Alina, poglej, ali ni tam naga Pepelka ?"
„Pa res! Kaj neki hoCe tukaj?   Cakaj, ta jih dobi.
! Vse pusti doma in pride sem zijat."
Hoteli sta ge veC govoriti in groziti, a besede so
i  jima   obtiCale v   ustih, ko je gla Pepelka k preprogi in
I obuvala Cevelj.
„To je ona!"   so kriCale vse, ko so videle, da je
: Pepelka smuknila v Cevelj kakor niC.
Knez se  je ozrl in skoCil s prestola kakor strela,
; da bi se   prepriCal,   ali je resnica. Pepelka pa je vrgla
| raz   sebe   vsakdanjo   obleko   in   pokazala   svoj   drugi
j Cevelj.
„Ti si, draga moja!" se je zaCudil knez. „Ne muCi
! me vec", je pokleknil pred njo, „usligi mojo prosnjo, bodi moja soproga!"
„Ce hoCeg imeti preprosto dekle za 2eno, naj bo," je rekla Pepelka.
Takoj je proglasil Pepelko za knegjnjo, Sestri pa sta omedlevali same nevogCljivosti. SreCni knez je pri -pravil gostijo, kakorgne ge ni bilo. Pepelka je razodela svojemu soprogo tajnost velikega bogastva vsi ga prosila, naj se pelje z njo. Knez se je Cudil krasoti in lesku podzemeljskih dvoran. Kolikor so mogli naloziti na voz, toliko sta vzela s seboj, in bilo je tega deset-krat toliko kar je vsa zemlja vredna.
Kasala in Alina ge vedno nista znali, kako je k temu prigla sestra. Pepelka jima je odkrito razodela, ker je zaupala njuni odkritosrCnosti. Sestri sta tajno odgli v svoj grad in nagli vrata v kleti. Ulomili sta, ker ni bilo kljuCa. Ko sta videli toliko bogastva, sta ostrmeli in jeli polniti zepe in vreCe z zlatom in dragimi kameni. Ni jima bilo dovolj izsipali sta zgoraj in Sli §e enkrat. Sedaj pa ju je doletela nesreCa. Pri vratih sta skoCili dve Crni maCki na njiju in jima po-praskali lice, vrat in roke, da sta oblezali brez zavesti. Kb sta se pridlekli z neizmernimi boleCinami iz kleti, sta se ustragili, kajti njuno gladko lice je bilo za vselej razdrapano in popraskano. Zlata in dragih kamenov pa tudi ni biloveC, le kup obiCajnega kamenja je leial v sobi, kjer sta bili izsipali vreCe. To je bilo hudo! Lepota proC, bogastvo proC!
Pepelka se je peljala s svojim soprogom po starge. Siromaka sta bila stara dva, 2ivela sta od mi!o-gCine Kako Cudo, da ju je zapustila skoro pamet, ko se je pripeljala krasna kneginja po njiju, v kateri sta spoznala svojo hCer. Zivela sta odslej pri njej. Ko je gla nekoC Pepelka gledat v tisto klet, ni bilo veC vrat in bogastva. Vse je izginilo. A ni zalovala, saj je 2ivela sreCno in zadovoljno s svojim soprogom in jc imela toliko bogastva, da je lahko po materinsko skrbela za svoje podanike.
0 treh bratih.
Bil je kralj, ta jc imel tri sinove. Dasi je imel bogastva in vsega dovolj, vendar ni bil zadovoljen in nic ga na svetu ni veselilo, ker je venomer bolehal. Mnogo zdravnikov mu je skugalo vrniti zdravje, a nobenemu se ni posreCilo. NekoC je prigel star in vsled svoje modrosti slaven mof, ki mu je tako svetoval: naj si najde Cloveka, ki bi se podal na pot in poiskal grad, v katerem je ptiC, ki mu pri petju kaplja kri iz kljuna. Ce te krvi tri kapljicc izpije, bo mahoma zdrav.
Ko so prigli sinovi k oCetu, jim je naznanil star-Ceve besede in jim velel, naj mu preskrbe takega Cloveka.
,,Kaj bi se na tuje ljudi zanagali, kar lahko sami opravimo!" Mi ti sami prinesemo ptiCa; daj nam denarja na pot. Najmlajgi naj ostane pri tebi." Kralj jih ni rad pugCal od sebe, nazadnje pa je dovolil. Sinova sta odjezdila. Dolgo ni bilo od njiju ne sluha ne duha. Kralj je pogostoma govoril o njiju z najmlaj-
—    4    —
šim sinom, ki ga je tolažil, dasi je sam dvomil, da bi brata prinesla ptiča. Ko je videl, v kakih skrbeh je oče, se je odločil, da pojde po svetu za njima.
Kralj pa o tem ni hotel ničesar slišati, kajti ljubil ga je najbolj izmed vseh in bi bil rajši izgubil onadva, kod njega. Kraljevič pa ni imel miru, ker je bilo z očetom vedno huje, in prosil je tako dolgo, da je dobil dovoljenje.
Z očetovskim blagoslovom v srcu in denarjem v žepu se je podal na pot. Dolgo in dolgo je hodil in prišel na travnik sredi gozda. Oziral se je, kje bi bila kaka steza in baš je hotel počivati, ko zagleda sredi travnika mrtvo truplo. „Moj Bog", si misli, „tega siromaka razneso vrane; če ga nihče ne pokoplje, pokop-Ijem ga jaz." Pokopal ga je in legel ob grobu ter zaspal. Tu se mu je sanjalo, da stoji pri njem starček, ki kaže na košuto in pravi. „V zahvalo, da si moje telo pokopal v zemljo, te pripelje ta košuta, kamor bi rad prišel. Če bi me bila tvoja brata pokopala, bi jima bil pokazal pot, a pustila sta me in vsled tega nista našla ptiča."
Nato je starček izginil, košuta pa je ostala. Kraljevič si je mel oči in vstal, košuta pa ga je prijazno gledala in poskakovala pred njim, kakor bi ga klicala, naj gre za njo. Košuta je poznala tako dobro vse poti skozi gozd, da se mu ni bilo treba niti pripogibati pod vejami. Nastala je noč in kraljevič je jel misliti, kako bo sedaj v temi. Jedva pa se je spomnil noči, je videl luč pred seboj. Ni vedel kaj je to, in ko se je natančneje ozrl, je opazil, da se svetijo konci košu-tinih rogov. Ves strah ga je minil in pogumno je stopal, kamor ga je ta živa luč peljala. Dospel je v votlino in našel pripravljeno mahovo postelj in mleka in sadja do sitosti.
Zaran je šlo zopet dalje in tako več dni zapored. In prišla sta k neki gori, na kateri je stal visok grad. Tukaj mu je nenadoma košuta izginila. Kraljevič se je oziral, a ni je bilo. Domisli! se je, da je morebiti na koncu svoje poti. Grad je bil zaprt. Ko se je prebližal vratom, so se sama sirom odprla. Na dvorišču, na hodnikih in v sobah ni našel žive duše. Šel je vedno dalje in dalje. Kakor v zrcalu se je videl v srebrnih in zlatih stenah; po sobah so bili razvrščeni naslanjači, stoli, razno pohištvo in orodje, same krasne sobne priprave. V zadnji sobi je našel pri oknu kletko s ptičem, ki je pel in spuščal iz kljuna kapljice krvi kakor rubine. Hotel si ga je vzeti, poprej pa se je ozrl po sobi. Groze mu je omahnila roka. Na rdečem aksamitovem divanu leži vila krasna kakor boginja; zdi se, da trdo spi. Ena roka ji leži ob telesu, drugo ima pod glavo; dolgi črni kodri si je vijejo preko belih ramen do zlatih robov na divanu. Bela halja je pokrivala bujno telo in ena nožica je videti izpod mehkega vznožnika. Kra-jevič ni vedel, ali jo naj vzbudi ali ne. Nobena žilica se ni gibala in vendar ni bila mrtva. „Če bi vsaj enkrat odprla oči, vsaj eno besedo izpregovorila", si je želel Kraljevič, čudeč se krasni vili in čakal tri dni pri njej. A ni se dočakal. Končno se ga je lotil strah, in spom-livši   se   bolnega očeta je sklenil, da odide   s  ptičem.
Vzel si je ptiča s kletko in se oziral zadnjič po sobi. Na mizici pri divanu je ležal meč, steklenica vina in kruh. Na meču je bilo napisano: „Če kdo z njim trikrat mahne in reče: Vsem glave dol! se takoj vse glave odsekane." Na steklenici je čital: „Kdor to vino pije, je takoj zdrav, naj ima katerokoli bolezen." Na kruhu je bil napis: „Če se nasiti z njim na stotine ljudi, nikdar ga ne bo manj."
„To so izvrstne reči", si je mislil Kraljevič. Tukaj jih itak nihče ne rabi, meni pa bodo koristile. Da bo vedela, kdo je bil tukaj, napišem na mizo svoje ime." In podpisal se je na mizo, zapisal, odkod je in kdaj je bil v gradu. Potem je poljubil spečo devo, vzel ptiča, meč, vino in kruh in zapustil grad. Medpotoma si je kupil konja in jezdil s svojimi rečmi proti domu.
Dolgo, dolgo je jezdil in prijezdil je v neko mesto, kjer je bil strahovit nemir. Vpraša, kaj pomenja vse to, in sliši, da prihaja sovražnik z nebrojno vojsko proti mestu, da pobije in požge vse; kralj se mu ne bo mogel ubraniti. Kraljevič se je spomnil svojega meča in ponudil kralju pomoč, češ, da se sovražne vojske ni treba bati. Kralj ga jez veseljem sprejel, dasi ni mogel verjeti, da bi ga eden edini junak mogel rešiti. Ko se je sovražnik približal, je potegnil Kraljevič svoj ču-dotvorni meč, mahnil z njim trikrat po zraku in zakli-cal: „Vsem sovražnikom glave dol!" In glej, v tistem trenotku so se kotalile sovražne glave po zemiji. Stra-homa in čudeč se so zrli vsi na kraljeviča in kralj ga je peljal v grad in priredil njemu na čast slavnostno pojedino. Z lepimi darovi je jezdi! Kraljevič zopet dalje, meč pa je pustil kralju v spomin.
Za nekoliko dni je prijezdil do drtigega mesta. Vrata so bila zaprta. Trkal je in dolgo klical, preden ga je slišala straža, ki mu je povedala, da ne sme nihče v mesto, ker vlada v njem strahovita nalezljiva bolezen. Vsi meščani so bolni, tudi kralj in njegova družina, ni nobene rešitve ni. „Le pustite me noter, jaz vam vsem pomorem." Straža mu je odprla. Jezdil je naravnost h kralju. Vsi ljudje so bili tako slabi, da so jedva vlačili noge. Kralju je ponudil pomoč, ki jo je sprejel z nepopisnim veseljem. Jedva je kralj pokusil vina, je ozdravel; ravno tako je hipoma ozdravela Kraljica in vsa kraljeva družina. Trumoma so prihajali v grad bolniki in odhajali zopet zdravi. Bili bi zasipali neznanega zdravnika z zlatom, a on ni sprejel ničesar, nemveč je odjezdil ter pustil kralju čudotvorno vino.
Imel je še ptiča in kruh. In prijezdil je v neko mesto, kjer ni mogel v gostilni dobiti obeda. Krčmar je tarnal, da nima ničesar več in da povsod ljudje lakote umirajo. Ob tej priliki je bil dobrodošel njegov kruh, ki ga je razdelil gladujočim meščanom, ne da bi
ga bilo manj. Odhajaje jim je pustil kruh in bil je vesel, da je ime) samo 5e ptiCa.
In prijezdil je nekcga dne k mestecu, kjer je videl pred seboj postavljene vislice. „Koga bodo neki obe-sili ?" si je mislil in nala§C jahal v mestece, da po-vpraSa. Zvedel je, da sta priblizno pred letom prijahala dva princa, ki sta imcla obilo denarja in sta vse za-igrala, potem pa se zadolzila ; ko sta nazadnje povzro-Cila veC pretepov, so ju zaprli, po noci pa sta hotela uiti, toda prijeli so ju in danes ju obesijo.
Kraljevic se je ustragil, kajti slutil je, da sta princa njegova brata. Prosil je mestno gosposko, naj ga pe-ljejo k njima, in tukaj se je prepriCal, da se ni zmotil. Brata pa ga nista spoznala. VpraSal je gosposko, Ce je mogoCe popraviti z denarjem vso Skodo, da jim plaCa, kolikor bodo zahtevali. Gosposki je bilo ljubSe, da so dobili denar, in zahtevali so veliko vsoto, ki jo je Kraljevic takoj izplaCal, potem pa odjahal z odkuplje-nima bratoma. Ko pa sta brata sliSala, kdo ju je resil in da se brat vraCa sreCno s ptiCem domov, ju je peklo in vedno sta mislila, kako bi zabranila vrnitev. Blizu oCetovskega mesta sta ga prijela in pahnila v gozdu v globoko volCjo jamo in mu iztrgala iz rok kletko s ptiCem. Nato sta jezdila domov in rekla oCetu, da sta naSla ptiCa. OCe se je pregtraSil, ko mu nista niCesar povedala o mlajSem bratu, ptiC pa mu tudi ni niC po-magal, kajti ves dan ni odprl kljuna, kaj Sele pel.
V tern je Kraljevic v volCji jami obupoval. Glad in zima sta ga muCila skoro do smrti. Kadar je kaj zgoraj zasumeio, je kn'Cal na ves glas. Tretjega dne je gel neki kmet mimo jame in si veselo ivizgal. SliSal je klicanje v jami in prinesel drogove in vrvi, da bi po-magal nesreCniku ven. Kraljevic je sreCno splezal navzgor.
„Za Boga milega, kako pa ste priSli tja dol ?''
„Ne vpraSuj me, prijatclj, rajSi me nekain pelji, kjer bi se ogrel in najedel; cele tri dni sem fe v tej luknji."
Uslu2no ga je peljal kmet v svojo hiso in mu po-stregel. Ko se je nasitil in naspal, tedaj 5ele je povedal kmetu o svoji nesreCi.
„Hudodelca brez vesti sta va§a brata", se je hu-doval kmet, ko je vse zvedel. „Va§ ubogi oCe je go-tovo 2alosten in v skrbeh, kje ste neki ostali! Najboljc bo, kadar se le malo okrepite, da pojdete v mesto."
(Nadaljcvanje prihodnjiC)