Po6*»i*a flaiua t g«t*Ti»*. w v|%\V'lv'W 1 IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. 43283 PUM številki Din P$C TRGOVSKI Časopis za trgovino, industrijo in obrt. tlW?inišivo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Depisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ožemite SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leio 45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO 'IX. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 2. januarja 1926. Telefon št. 552. ŠTEV. 1. Za gospodarsko obrambo Slovenije. (Govor gospoda Ivana Jelačina ml. v plenarni seji zbornice za trgovino, obrt in industrijo dne 11. dec. 1925.) Izvajanja gospoda Josipa Lenarčiča so zadela v živo. Če človek sledi raznim razpravam naših plenarnih sej, ki so se vršile tekom zadnjih sedmih let, mora priti do zaključka, da se nahajamo leto za letom v težjem položaju. Dobra volja, navdušenost in, če smomo to tako imenovati tudi ambicija gospodarskih krogov v Sloveniji, ki nas je držala nad vodo, da nismo utonili, tista dobra volja gineva in klonil nam bo pogum, če se bo nadaljevalo e tem sistemom. Gospod Lenarčič je domneval razne razlage, jaz sem mnenja, da je to zistem in mislim, da sem zadel pravo. Naj se ne tolmači krivo, ako rečem, da se zisternatično dela proti interesom slovenskega gospodarstva. Ne morem se izraziti drugače, ker je naša korporacija zastopnica interesov slovenske industrije, slovenske trgovine in slovenske obrti, proti katerim je v prvi vrsti naprt demontažni zistem. To kar se danes godi, je proti zdravemu razumu, proti zakonom narave. Ako smo to zemljo, kjer smo se rodili, kjer smo doma in katero so razkričali za bogato, ki pa je v resnici siromašna, vzljubili, naj se nam tega nikakor ne vzame za slabo. Vsak človek ljubi oni kraj, kjer je prišel na svet. Zakaj ljubi Dalmatinec svojo krušno grudo? Dasi ni Dalmacija rodovitna, jo vendar ljubi, oklepa se te zemlje in pravi, da je tu bodočnost naše države, ker je tu morje. Tako lahko rečemo tudi mi Slovenci o naši domovini. Morda nam ne bo mogoče zaposliti vsega naraščaja doma in naravno je, da bo treba ponetrirati v druge pokrajine. Kdor to ovira, je proti naši državi, v katero smo stopili z navdušenjem in katero smo tudi vzljubili. Naj mi bo dovoljeno, da k izvajanjem g. svetnika Lenarčiča dostavim tudi jaz nekaj pripomb, specialno glede g. Saviča, ki je tipičen reprezentant onih, ki kljubujejo našim interesom in ki nasprotujejo vsakokrat, ko gre za vprašanje gospodarskega napredka Slovenije. Četudi se najdejo posamezniki, ki pravijo, da so pri g. Saviču kaj dosegli, so to drobtinice v primeru s škodami, ki nam jih povzdoča zistem, ki ga izvaja g. Savič in ki skuša s takšnim fanatizmom prodreti celo napram vojaškim krogom. Spoštujem osebno g. Saviča, saj se tudi on trudi za dosego svojih tendenc po svojem načinu, toda to kar mi je g. Savič napravil na gospodarskem kongresu v Skoplju, presega vse meje. Šel je tako daleč, da si je na skupni večerji, kjer so bili zbrani okolo trgovinskega ministra dr. Križmana in finančnega ministra dr. Stojadinoviča zastopniki gospodarskih krogov iz cele naše države, dovolil neokusno šalo, da je v govoru izjavil, da ima samo eno željo in sicer to, da naj finančni minister za vsaj 3 leta osvobodi »bra-čo« Slovence od plačanja vseh davkov. Tako dejanje si je mogel dovoliti samo g. Savič, toda že tam sem mu zagotovil, da se revanžiram. Drugi dan, ko smo prišli zopet skupaj, sem hotel, da mu za to plačam in sem pri banketu izjavil, da Slovenci odklanjamo vsako milost, zavedamo se, da plačamo točno vse predpisane davke, zahtevamo samo pravično obdavčitev. Pritrjevanje prisotnih mi je bilo v dokaz, da so vsi obsojali besede g. Saviča. Če si je g. Savič ogledal kako podjetje v Sloveniji je končal vsak refren z besedami: »Škoda, da ni to podjetje pri nas«r Vprašam se, kaj hoče g. Savič? Želi, da vse demontiramo, da so preselimo? Ali naj postane iz Slovence puščava? Imamo 1000 km obali, imamo tovarne za cement, karbid, še neizrabljene vodne sile, ladjedelnice, luške naprave itd. Ali hoče g. Savič razvoj tega življenja ovirati in vse demontirati? Poglejmo si kako delajo v tem oziru druge države. Nočem reči, cfa naj nam bo Avstrija za vzgled, ki je imela mnogo slabega, pa tudi mnogo dobrega, toda mi vemo, da se je v Monfalco-nu zgradila velika ladjedelnica, dasi je ležalo to mesto ob meji. Mi vemo, kako je država podpirala v Trstu vse mogoče gospodarske naprave, dasi je bil tudi Trst vedno izpostavljen sovražnemu napadu. Toda, ako stojimo na tem stališču, je tudi Dalmacija ogrožena od sovražnika in, ako bi bil g. Savič dosleden, bi moral tudi glede Dalmacije, ki predstavlja naša vrata v široki svet, delati isto, kar dela glede Slovenije. Menim, da bi morali končati s tem bolestnim fantaziranjem o bodočnosti. Mi se nočemo igrati več vojake, mi hočemo mirnega razvoja. Mi živimo od obrtnega dela, katerega se ne moremo učiti v južnih krajih, v* Djevdjeliji ali kje drugje. Naj se nam tega ne vzame za slabo, kajti to je delo za državo, ki jo najmanj tako ljubimo, kakor jo ljubi vsak drugi. Bili so pri nas posamezniki, ki so si s svojo lastno energijo, po lastni inicijativi ustanovili svojo obrt, toda vse delo, vsa dobra volja se je postavila v neko čudno luč, češ, da mi kvarimo pravi razvoj našega gospodarstva samo radi lega, ker ne prehajamo z delom v druge kraje. Če je matica obrtne delavnosti tu, če je tu pogon, tedaj nam tega ne uničujte, ne ubijajte dobre volje. Končati bi bilo treba že s tem zistemom. Če je davčna peza tako velika, da pride eden za drugim na boben, ako je kupa življenja do vrha polna, bi moral vsakdo uvideti, da je pač zadnji čas, da končamo s tem. Ne moremo misliti, da bi se našel v naših političnih krogih in tudi drugod sploh kdo, ki ne bi podprl naša stremljenja, ki so v prid cele države. (Živahno, vsestransko odobravanje.) Zunanja trgovina Italije. Italijanska izvozna in uvozna štatisti- ka prvih devetih mesecev leta 1925 nam nudi sledečo milijone lir): sliko (številke pomenijo uvoz i-zvoz razlika Francija 1723 1436 — 287 Anglija 2026 1386 — 640 Nemčija 1507 1422 — 35 Švica 367 1167 + 800 Zed. države 5040 1336 —3704 Avstrija 473 514 — 41 Češkoslovaška 357 124 + 233 Argentiniija 1091 1336 + 245 Ostale države 7213 4019 -3194 Skupaj . 19.797 12.990 —6807 V prvih devetih mesecih leta 1924 je znašal celokupen uvoz 13.794, izvoz 9785, tedaj je bila zunanja trgovina v letu 1924 pasivna za 4009 milijonov lir. Statistika za leto 1925 nam napram statistiki za leto 1924 kaže, da je uvoz napram letu 1924 porastel za 6003 milijone lir, izvoz pa za 3205 milijonov lir. Trgovinska bilanca se je v razmerju z letom 1925, v letu 1924 poslabšala za 2798 milijonov lir; od meseca julija dalje pa se je znatno zboljšala. ' Med državami, v katere je Italija več izvažala nego od tam uvažala, stoji na prvem mestu Švica, na drugem Argenti-nija in na zadnjem mestu Avstrija. Italijanska zunanja trgovina s Francijo je bila skozi vseh osem mesecev leta 1925 pasivna. V septembru pa je bilo mogoče zaznamovati nekako ravnotežje. Pasivnost napram Nemčiji je prav majhna. Pomisliti pa moramo, da se Nemčija nahaja v hudi industrijski in finančni krizi in da bo napenjala vse §ile, da bi v Italijo čirnveč izvažala že z ozirom na sklenjeno trgovinsko pogodbo. Največjo pasivnost zaznamuje trgovinska bilanca v prometu z Zedinjenimi državami. Izkazuje namreč pasivnost v znesku 3704 milijone lir. To pasivnost pa je treba pripisovati ogromnemu uvozu ameriškega žita v Italijo. Sledi ji Anglija s 640 milijoni, Češkoslovaška z 233 milijoni in ostale države s 3191 milijoni lir. Deljivost možna tudi pri kreditnih kupih »počrez«. Nanovo ustanovljena lesna tvrdka je kupila s pogodbo 1. aprila 1923 od tožnice ves njen, pri banki v komisiji nahajajoči se les »počrez« za ceno 300.000 Din. Kdaj naj bi se blago prevzelo, ni bilo prečno dogovorjeno; kupnina pa naj bi se plačala v dveh obrokih, 100.000 Din do 1. maja, ostanek 200.000 Din 1. junija. — Na podstavi le pogodbe je prevzela ta tvrdka dve tretjini lesa, plačala je pa po tniž-bi in zamudni sodbi prvi obrok 100.000 Din. Ostanek plačati se brani, češ da je prodajalka zabranila banki X., da ji izroči še ostalo tretjino kupljenega lesa. Stranki sta prišli namreč navzkriž glede tega, koliko je lesa s to pogodbo bilo kupljenega in prodanega. Prodajalka trdi, da je kupčica že ves prodani ji les prejela in jo toži za plačilo ostanka kupnine 200.000 Din. Toženka priznava sicer, da je prejela lesa več nego ga je doslej plačala s prvim obrokom 100.000 Din, in sicer za 100.000 Din več; upira se pa plačilu ostanka kupnine, češ, da ji gre iz pogodbe še ena tretjina lesa, da torej tožnica pogodbe še ni izpolnila in da nastopi zanjo zaveza, plačati ostanek kupnine 200.000 Din še le, ko tožnica svojo zamudo popravi in ji izroči še zadnjo tretjino kupljenega lesa. Pravilno sodišče je po prejetih dokazih ugotovilo, da ima glede množine lesa, ki je predmet kupoprodajni pogodbi, toženka prav, in je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 200.000 Din popolnoma. — Tožnica plačila še ni upravičena zahtevati, ker še ni izpolnila pogodbe, katero razlaga, kakor rečeno, napačno glede množine prodanega lesa. Tožeča tvrdka si v pogobi ni bila pridržala nobenega roka za dobavo, t. j. izročitev vsega pogojenega lesa. Zato je po čl. 326. trg. zak. zavezana, da izroči blago to-ženki takoj. Pa tudi smoter kupčiji je bil lak, da pride novoustanovljena tožena tvrdka čimprej do večje lesne zalege, kar so zaslišane priče še posebej poudarjale. Tožnica je torej kršila pogodbo s tem, da je del lesa pridržala. — Toženi tvrdki pa je nasprotno bil v pogobi dovoljen odlog za plačilo do 1. maja in do 1. junija. Zbog tega odločajo glede vse kupčije, torej tudi glede plačila kriteriji kreditnega kupa. Po tem pa kupčica, t. j. tožena stranka ni dolžna plačati kupnine niti pri predaji blaga, temveč šele v določenem roku, potem ko je prejela v redu vse blago. Ker pa tožnica toženki še ni izročila vsega blaga, tudi noben del kupnine še ni dospel v plačilo. Toženka torej ni v zamudi s plačilom, pač pa je tožnica v zamudi z izročitvijo lesa. Res je sicer toženka že plačala oni del kupnine, ki bi po pogodbi zapadel dne 1. maja. T oda to se je zgodilo le zbog zamudne sodbe z dne 3. junija, ker se toženka iz nepojasnjenega razloga ni- udeležila prvega naroka. Ne more se pa vzeti, da bi bila toženka s tem priznala in pristala na tožničino razlago pogodbe, zlasti ker je dokazano po njenih pismih 20. aprila in 24. julija, da je vedno vztrajala na tem, da ji mora tožnica izročiti tudi še ostanek blaga. Dokler torej tožnica ne izpolni pogodbe popolnoma, ne more zahtevati niti delnega plačila kupnine. Prizivno sodišče pa je obsodila to-ženko ria plačilo 100.000 Din s pri-padki, višji tožbeni zahtevek za zadnjih 100.000 Din pa zavrnilo. — Za presojo v pravnem pogledu so važne po mnenju prizivnega sodišča osobito nastopne ugotovitve. Pri določitvi kupnine 300.000 Din sta stranki imeli pred očmi določeno količino lesa. Nesporno pa je, da je doslej toženka prevzela dve tretjini blaga, zadnje tretjine pa ni mogla dobiti. Iz tega položaja/kakor tudi iz dejstva, da je bila kupnina kreditirana in plačljiva v dveh obrokih, sklepa prva sodba, da tožnica pogodbe ni izpolnila do preteka plačilnih rokov in da radi tega tudi toženka ni dolžna plačati ostanka kupnine. Prvo sodišče ima torej po eni in po drugi strani dolgovano dajatev za popolno enoto, ki je nedeljiva. Tak pravni nazor podpira dejstvo, da se je določila za vso, po meri in številu nedoločeno količino lega lesa počrez pavšalna kupnina; a podpira ga le na videz. Posneti je vsemu stvarnemu položaju, da sta stranki in predvsem tudi tožena stranka pojmovali pogodbo drugače, in sicer tako, da je izpolnitev pogodbe deljiva na obeh straneh, torej tudi na strani prodajalke. Toženka trguje z lesom. Gospodarsko ji je dobrodošla vsaka količina lesa, ki jo je mogla dobiti. Zanjo ima torej pozitiven gospodarski pomen, če je od prodane ji količine lesa že prejela dve tretjini. Drugače bi bilo, če bi bila toženka namenila vso kupljeno količino lesa v določen namen in bi tega namena niti ne mogla uresničiti pred popolnim prevzemom lesa. Temu nasprotni položaj pa toženka tudi še izrečno priznava. — Plačilu prvega obroka 100.000 Din toženka ni nasprotovala. V pismu 20. maja izjavlja, da se je na obeh straneh mislilo, da bo do konca maja že ves les prevzet, da pa radi zaprek na tožničini strani še ni bilo mogoče ves les prevzeti in da je radi tega pripravljena le to plačati, kar je v istini prevzela. Isto ponavlja v pismu 24. maja, ki mu je sledila zamudna sodba za plačilo prvega obroka. O tožničini zamudi se torej d& govoriti le glede zadnje tretjine lesa, ki jo toženka niti do konca maja, niti doslej še ni prevzela; ne pa o kaki zamudi, ki bi se tikala celokupne in nedeljive dajatvene dolžnosti iz pogodbe. Tožeči stranki kvarne posledice njene zamude v izpolnitvi more toženka izvajati torej samo glede še ne prevzete zadnje tretjine blaga in ni dolžna plačati tudi te količine lesa, ki je še ni prevzela. Dolžna je pa plačati oni les, ki ga je že prevzela, ki je z njim tudi že mogla trgovsko raz- .arom. MMmmaMm nm*nmmw; .1KAM.I5 r polagati v svojo korist, a ga še ni plačala. Računsko je pa tega lesa neplačanega ena tretjina, torej neplačanega aa 100.000 Din, in v tem obsegu tožnica toženko upravičeno toži. Revizijsko sodišče je prizivno sodbo potrdilo. — Po čl. 359. trg. zak. odloča o deljivosti ali nedeljivosti dajatve poleg posebnih svojstev pogodbenega predmeta tudi priroda pogodbe in namen strank. Ni da bi po sebi ne mogla biti deljiva dobava lesa, ki je bil kupljen v izvestni množini, najsi je bil kupljen počrez. Kajti dobava se more izvršiti brez gospodarske škode za prejemnika tudi v posameznih delnih množinah, če nima služiti dobava vse pogojene množine lesa v celoti izvestnemu namenu, ki mu ne bi bilo ustreženo z dobavo po delih. Da bi pa les, o katerem gre spor, le v celoti mogel služiti toženki in le v celoti ustrezati njenim namenom, njenim navedbam v pravdi ni moči po-sneti. Prizivna sodba je marveč ugotovila, da sta pravdni stranki sami imeli to dajatev za deljivo in da se je toženka celo sama izrekla pripravljeno, 'da plača že izročeno ji delno množino lesa. Toženkine dolžnosti, da plača še ne plačani, a že prevzeti del lesa že sedaj, niti najmanj ne spremeni dejstvo, da je bilo blago prodano počrez. — Tudi računsko je prizivna sodba pravilna. Vsa sporna množina lesa je bila kupljena počrez, ne da bi se bila ob em razlikovala vrsta lesa, njegova obdelava, množina in vrednost te ali one vrste tega lesa, ki je izviral iz dveh partij, ki sta pa vrh tega bili tako pomešani na skladišču, da ju sploh ni mogoče razločiti. Že iz tega je razvidno, da je toženka sama vzela, da je vrednost lesa iz te ali one partije razmeroma enaka. Neutemeljen je torej toženkin prigovor v reviziji, ko bi se moralo šele ugotoviti, kakšen les je doslej prejela in kakšne vrednosti je ta les, t. j. je li res vreden 200.000 Din. Ne navaja po toženka niti najmanje, da je prevzela lesa res za manjšo vrednost nego ji je bilo naloženo s prizivno sodbo, da ga plača. Sploh ne navaja, kakšen les je bila vzela in kakšnega mora še dobiti. Revizijska izvajanja se sučejo le v pogojnih in ne-je dobila les slabše vrste in da je lahko mogoče, da je boljši les ostal pri banki X. Ko revizija sama ne mo-jasnih izrazih, da utegne biti tako, da re navesti točnejših podatkov, še celo ni moči trditi, da ne ustreza dejstvom »i 1 it prašek 7.5 pecivc in vanilin sladko prizaan» najboljši i Odklanjajte slkna a manjvredne izdeUe! način, kakor je prizivna sodba ugotovila vrednost že izročenega lesa, da je radi tega ugotovitev sama posle-uica bistveno nedostatnega postopanja in da se je toženki zgodila krivica, ki bi se radi nje smela pritoževati. R. St. Fr. Zelenik: inventura in bilanca. (Konec.) Cenitev posameznih delov premoženja na inventuro. Sedaj preidemo k razlagi cenitve posameznih premoženjskih delov. Najlažje je pravilno vpisati v inven-iuro: a) gotovino, ker se postavi v inventuro pač le znesek, ki se nahaja na dan inventure v blagajni. b) Imetek pri Poštni hranilnici. Vpiše se vsota, ki jo imamo na dan inventure pri čekovnem uradu v dobro. c) Valute, t. j. denar tujih držav, se vknjižijo s kurzom na dan inventure. Vrednost tujega denarja se ravna po borznem kruzu. d) Vrednostni papirji (obligacije, akcije itd.). Obligacije nesejo določene obresti, druge pa v ugodnem slučaju dividende, t. j. deleže od dobička iz podjetja, pri katerem je lastnik delnic udeležen. Vrednostni papirji imajo kurzno vrednost in se tedaj zabeležijo v inventuro s kurzno vrednostjo na dan inventure. (Na Nemškem zahteva trgovski zakon, da je vrednostne papirje zapisati s kurzno vrednostjo, ako je ta nižja od nominalne; ako je pa višja od nominalne, pa se mora zabeležiti ta.) Prišteti pa je k vrednosti še morebiti narasle obresti. e) Rimese se v blagovnih trgovinah zabeležijo navadno brez diskonta, medtem ko bančna podjetja praviloma vedno odračunajo diskont. f) Devize (menice v tuji valuti) je inventarizirati z denarnim kurzom, ki ga ima na dan inventure dotična valuta na borzi. Diskont se odračuna. |£) Blago. Pri blagu, ki ima tržno ceno, je za inventuro merodajna ta. Vendar pa se zabeleži lastna cena, ako je tržna cena višja od te. Vzame pa se za blago, ki je v svetovnem prometu (sladkor, petrolej, špirit itd.), lahko tudi uradno notirana borzna cena. Ako blago nima tržne cene, n. pr. galanterijski in modni predmeti, pohištvo itd., se mora natančno ceniti cena, ki bi se v slučaju prodaje naj-brže dosegla. Ako je taka cenitev nemogoča ali preveč nezanesljiva, je zabeležiti nabavno vrednost. Pokvarjeno blago in blago, ki se ne da več prodati, se ne vpiše v inventuro, oziroma le z neznatnim zneskom »pro memoria«. Blago med potjo se mora zabeležiti ! kot tako in z računsko vrednostjo. h) Terjatve. Zanesljive terjatve se vknjižijo s polno, dvomljive z brž-časno vrednostjo, neizterljive se izbrišejo. Tudi terjatve bi se morale' diskontirati, ker vsi računi niso z dnevom inventure zapadli, vendar je to v blagovni trgovini skoraj nemogoče in se ne izvaja. j) Mobilije se morajo vknjižiti prvo loto z nabavno vrednostjo. Pozneje pa se od vrednosti v prejšnji inventuri odbije v odstotkih določen odbitek. Ta odbitek se zove odpis. Odpis se ravna po obrabi, vendar se navadno računa od nabavne vrednosti, kar je edino pravilno. Čim hitreje se dolicni predmet obrabi, več je treba odpisati. k) lmobilije se vpišejo v prvi inventuri z nakupno ceno ali pa s cenjeno vrednostjo; pozneje pa se od vrednosti v prejšnji inventuri odbije v odstotkih določen odpis, ki pa je seveda veliko manjši, kakor pri molj iiijali. Pri zidanih mestnih hišah se odbije približno ‘/a %, pri tovarniških poslopjih 2—4%, pri skladiščih %% do lya % nakupne cene. Odpis je treba vedno računati v odstotkih od prvotne vrednosti. Pi*i posestvih se vobče ne odpisuje, ker ta ne izgubljajo na vrednosti, prej pridobivajo. 11. Tasiva. Med pasiva beležimo na prvem mestu svoje dolgove, in sicer akcepte, t. j. menice, ki smo jih dolžni. Ako te menice zapadejo po Ihventuri, se dis-kontirajo po bančni obrestni meri. Dolgove na blagu vknjižimo z es-komptirano vrednostjo. Blagovne trgovine pa se tudi pri akceptih in dolgovih na blagu ne ozirajo na diskont, ampak vknjižijo neokrajšane vsote. Pri hipotekarnih in drugih dolgovih na posestvih je treba došteti morebiti že narasle, a še neporavnane obresti. V ustanovni inventuri se po stari praksi zabeltežijo vsi premoženjski predmeti z dejansko nabavno vrednostjo. Bodočnost Donave. V nižjeavstrijskem obrtnem društvu je govoril znani strokovnjak inženjer Hal ter o važnosti vodnih cest in o bodočnosti Donave. Najprvo je razložil razmerje med tehniko in gospodarstvom. Velike ideje živijo v narodih že dolgo časa, preden omogoči tehnika njih izvedbo; nato pač gre z velikanskimi koraki naprej, kakor vidimo to pri letalstvu in pri radio. Enako rapidno napredovanje se kaže tudi pri vodnih cestah. Vodni promet je izvo-jeval najprvo konkurenčni boj s cesto, nato z železnico. Slednjič je začelo prevladovati mnenje, da sta si promet po suhem in promet po vodi samo dopolnilo in da naj gresta drug z drugim, ne pa drug proti drugemu. Vod-noceslno omrežje v kulturnih državah postaja vedno bolj obšifno in važno. Prometno vprašanje se združi z izrab- ■hubev rnaoaaPKMra LISTEK. Pravila naših delniških družb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) Niti zakon, niti delniški regulativ, niti naši statuti ne poznajo manjšinskega zastopstva v načelstvu. Po dosedanjem faktičnem položaju, ko je upravni svet obenem izvršilni in posvetovalni organ, je tud.) težko misliti si, da bi manjšina bila zastopana v upravnem svetu. Kjer treba hitre odločbe, storjene z zavestjo popolne odgovornosti, treba tudi kolikor mogoče velike enotnosti. Ako bi pa upravni svet bil samo posvetovalni organ, bi bilo mogoče urediti ga tako, da bi bila v njem zastopana tudi manjšina, slično kakor-velja za nadzorstveni, svet. Mnogi naših statutov zahtevajo, da mora član upravnega sveta biti delničar, ltedno se to izraža tako, da mora oseba, izvoljena v upravni svet, v določenem roku na določenem mestu, zlasti v druž-bini poslovnici, založiti določeno število delnic, ki jih, dokler je član upravnega sveta, ne sme ne odsvojiti ne zastaviti. Če se ti pogoji ne izpolnijo, prestane članstvo v upravnem svetu. Niso vsi statuti tako točni, nista vedno povedana mesto iu rok založitve, dasi je prav, da se oboje pove, in pogost je pogrešek, da so te deklice označene kot neodsvojljive in nezastavljive, kar seveda v toliko ni res, da bi založi teljevi upniki z izvršbo ne smeli seči po njih, nego pomeni le, da jih založitelj dobrovoljno ne sme odtegniti družbi, sicer bi se smatralo, da je prestal biti član upravnega sveta; ta posledica pa po smislu cele naprave brez dvoma nastopi tudi takrat, kadar se delnice eksekutivno odtegnejo iz družbine neposredne ali posredne hrambe. Kajti namen cele naprave je dvojen: član upravnega sveta naj r/kaže, da je delničar, torej — navadno s 50 delnicami — sam interesiran na prospehu podjetja, ki naj je pomaga voditi, obenem naj pa ima družba v rokah nekako varščino za škodo, ki bi ji jo založitelj povzročil s svojini poslovanjem. Oboje je dejanski prav malo vredno. Da založene delnice niso nikakršna prava varščina, je jasno, če vpo-števamo povprečno višino naših delnic; kaj pomeni danes 60 delnic po 100 Din, v primeri s škodo, ki jo član upravnega sveta lahko napravi? Tudi če šteje upravni svet recimo 10 članov, varščina še ni velika, kajti pomisliti treba, da bo kurz delnic pač padel, če se pokaže, da je upravni svet tako kršil svoje dolžnosti, da treba seči na varščino. Kar se pa tiče izkaza osebnega interesa na uspe vanju družbe, je vendar znano, da ni pretežko preskrbeti si delnic, celo na posodo, in da zlasti banke pošiljajo v upravne svete industrijskih družb, za katerimi stoje, svoje zaupnike z delnicami, ki so last banke ali pa morda pri nji samo zastavljene ali deponovane. Mislim, da cela naprava sicer nekoliko ovira, da bi v upravni svet prišli res strokovnjaki, dasi niso delničarji, pomaga pa delniški družbi bore malo, malo tudi upravnemu svetu samemu, ako bi recimo nameraval na ta način zagotoviti si izvestno število zanesljivih glasov v skupščini; za to je število delnic, ki se zahtevajo, zopet premajhno. Nekobko drugačna bi bila stvar, ako bi sedanja ravnateljstva (ali eksekutivni komiteji) prevzela zakonite funkcije načelstva in bi bil upravni svet le posvetovalni organ. Tu bi morda imelo nekaj smisla, da naj bodo člani delničarji; potrebne pa bi bile, ali vsaj koristne, še neke druge kavtele, n. pr. da je moral član že biti določen čas imetnik teh delnic — pri delnicah na imetnika včasih težko dokazati — da smejo mali delničarji zložiti delnice za manjšinskega zastopnika itd. ljanjem energije. Za izrabljanje rodne sile Donave imamo doslej »an»o načrte, velepotezne in drage. V drugem delu predavanja je govoril Halter o pomenu Donave kot svetovne vodne ceste, ko bo enkrat zvezana z rečnimi sistemi zahoda, «evera in vzhoda. Omenil je delo, ki ga bo še treba opravili, da se da Donavi ta pomen. Govoril je o Češkoslovaški in njenem boju proti Dunaju ter o nalogah Dunaja. O tem tu ne bomo pisali. Slednjič je prav dobro omenil, da se da zahod z vzhodom potom Donave združiti uspešno šele tedaj, ko bodo odstranjene ovire v prorivu Donave na progi brzic med Moldovo in Turn-Severinom. Kljub 10-letnim naporom so ovire tam še zmeraj velikanske. Nazadnje se je dotaknil še Suppano-vega predloga, naj se zgradi prekop <>d Črnevode do Črnega morja, • čimer bi odpadla neskončna dela ob izlivu rokava Sulina in bi se skrajšala pot v Carigrad za 500 kilometroT. »n»wi mam iiiaraPr. Pr.«, je bilo prijavljenih 43 večjih falimentov s skupnimi pasivi 243 milijonov čeških kron. V letu 1924 jih je bilo 53 s 312 milijoni čeških kron, torej za 15 primerov in za 70 milijonov čeških kron več. Poravnav je bilo letos 1646 napram 1611 v letu 1924, konkurzov pa 380 napram 440 v letu 1924. Ruska zunanja trgovina zopet aktivi«. Rusija je v mesecu avgustu uvozila bla- 2. Minimalno število članov načelstva (upravnega sveta). Statuti le izjemoma točno določajo absolutno število članov načelstva, navadno je določeno najnižje in najvišje število s pristavkom, da načelstvo sme svoje število popolniti do najvišjega števila s koopcijo in da je mora na la načiu popolniti, če je število padlo pod najlažje statutarno število. Obenem Je navadno za sklepčnost sej upravnega sveta, ki je brez izjeme kolegijalen organ, določeno, da se morajo na sejo povabiti vsi člani in da mora določeno število biti res prisotno ali vsaj zastopano. Pogosto je namreč rečeno, da se more dati posamezen član načelstva pri seji zastopati po drugem članu načelstva, navadno z omejitvijo, da ni mogoče prevzeti več nego enega zastopstva. (Dalje sledi.) m___ Ako piješ JBuddha“toj, vživaš že na zemlji raj! Stran 3. MIMBMMMM«« „v» Hrt ^ ga v vrednosti 46 milijonov zlatih rubljev, a izvozila je protivrednost za 51 milijonov rubljev. Prebitek znaša 5 milijonov zlatih rubljev. Industrija. Nova tekstilna tovarna v Beogradu. — Stavbeno podjetje »Neimar« namerava sezidati v beograjski okolici novo moderno tovarno za izdelovanje volnenih in ostalih tkanin. Z zidanjem prične že spomladi 1. 1926. Preselitev poljskih tekstilnih tovarn v našo državo. — Te •dni se je vršila na Dunaju konferenca med zastopniki tekstilne industrije v Lodzu in nekaterimi čehoslovaškimi interesenti glede ustanovitve tekstilnih tovarn v naši državi. Poljski interesenti nameravajo inventar svojih tovarn na Poljskem preseliti v našo državo. Čehoslovaki bi se udeležili s primerno glavnico na teh podjetjih, potreben kredit pa bi dale dve dunajski banki. Čehoslovaki se bodo udeležili na podjetju s približno 10 milj. čeških kron, kredit dunajskih bank na tekoči račun pa bi znašal približno 10 milijonov avstrijskih šilingov. Odpuščanje tekstilnih delavcev na Poljskem. — Poznanjska manufakturna tvomica je odpustila 4000 delavcev. Tvrdka Grohmann & Schieber se je odločila znižati število delavstva. Znana tekstilna tvrdka Gottesdiener je ustavila plačila. Pasive te tvrdke znašajo okrog enega milijona zlotih. Denarstvo. Omejitve v trgovini valut na Poljskem. Poljsko finančno ministrstvo je prepovedalo prosto trgovino z devizami. Poljska banka tudi pred to prepovedjo ni več kupovala dolarjev, da bi preprečila špekulacijo z ameriško valuto. Gospodarski krogi domnevajo, da bo ta ukrep brezuspešen, ker utegne tajna trgovina z devizami zavzeti še večji obseg in povzročiti državi ogromnejšo škodo, nego jo je utrpela ob dosedanjih prilikah. Rusko finančne razmere. Berlinska ruska trgovska reprezentanca je pravkar izdalala "Seznam ruskih kreditnih zavodov. Razen ruske državne banke z njenimi 450 filijalkami obsega sovjetski ruski bančni sistem akcijske banke, splošne banke in kooperativne banke. V prvonavedeni skupini so najvažnejše: iSplo.šna banka za trgovino in industrijo (Prembanka), Banka za zunanjo trgovine (Vneštorgbanka), Elektrobanka, Banka za Daljni vzhod v Habarovsku, Banka za Jugozapat v Rostovu in Srednjeazijska banka v Taškentu. Število komunalnih bank znaša 27; najvažnejša v lej skupini je Moskovska banka. Te banke niso izključno javni zavodi. Vrhu tega obstoji v Rusiji 9756 hranilnic in 14 mestnih hranilnic. Ta organizacija kreditnega gospodarstva je v svojih glavnih potezah podobna kreditni organizaciji v kapitalističnih državah. Specifičen sovjetski značaj imajo pogoji za poslovanje. Po poročilih znašajo menice, ki nosijo podpis sovjetskega trgovskega pooblaščenca v Berlinu in ki krožijo po Nemčiji, nad 300 milijonov mark. Kakor je znano, so sovjeti plačali svoje prve inozemske nakupe jako točno, za poznejše nabave pa so zahtevali daljše kredite in jih tudi dobili, sosebno v Nemčiji. Nasprotno pa dovoljujejo sovjeti inozemskim tvrdkam, ki nakupujejo v Rusiji, kredite v jako pičli meri. Davki in takse. Donos državne trošarine v mesecu oktobru 1925. Po uradni statistiki, se je v naši državi v mesecu oktobru 1925 pobralo 51,897.639 Din napram 73,498.616 Din v istem mesecu 1. 1924. Največ se je nabralo na trošarini za sladkor, in sicer 25,770.039 Din. Od alkohola se je pobralo vsega skupaj 14,924.335 Din, od navadnega vina pa 3,743.240 Din. Carina. Carinski prejemki v tretji desetini meseca oktobra t. 1. V tretji desetini meseca oktobra t. 1. so pobrale na carini centralne carinske blagajne v Beo- ■ gradu 17,040.263 Din, v Zagrebu 16 milijonov 288.203 Din, v Dubrovniku 3 milijone 643.680 Din, v Novem Sadu 13 milijonov 351.966 Din, v Splitu 3 milijone 703.771 Din, v Ljubljani 5,637.620 dinarjev, v Mariboru 4,890.708 Din, v Skoplju 4,403.252 Din in na Sušaku 1 milijon 612.836 Din, skupaj 87,219.241 dinarjev. V mesecu oktobru se je v ce- loti pobralo 221,771.844 Din carine. Carinski prejemki izza uveljavljenja nove carinske tarife stalno naraščajo. Promet. Poslainca novega prometnega ministra g. Krsta Milet.ua prometnemu osobju. Novi prometni minister je ob nastopu službe poslal prometnemu osobju sledečo okrožnico: Ob prevzemu prometnega ministrstva smatram za prvo dolžnost, da pozdravim celokupno podrejeno osobje. Promet v obče, a železniški in vodni spe-cijelno ima skoro najvažnejšo vlogo ne samo v gospodarskem in obrambnem, ampak tudi v finančnem in ekonomskem življenju države. Da ustreza promet tej veliki nalogi, se mora vršiti popolnoma brezhibno v polnem obsegu svojih potreb. Da se to doseže, je potrebno, da vsakdo opravlja svojo službo naj vestne j-še po odredbah prometnih predpisov in zakonov. Zaradi tega poživljam vse osobje da se z vso močjo trudi, da vse predpise o varnosti in pravilnem izvrševanju službe v polnem obsegu izvede, a zakon o državnem prometnem osobju glede vseli določb najstrožje uporablja, da tako delo in disciplino dvigne na najvišjo možno izmero. Posebno pozornost naj se posveča čl. 72. in 75. zakona, koje odredbe se morajo najtočnejše izvrševati. Poživljam osobje, da izrabi vse moči, da bodo naše prometne ustanove izvrševale •svojo nalogo za potrebe države in naroda, katerega naj se s tem odškoduje za žrtve, katere mu povzroča promet in da se dvignejo prometne ustanove na ono višino upoštevanja, katerega po svoji važnosti zaslužijo. Ves predstojniški kader poživljam, da s strokovnim in raz-umriim delom v upravi izvede službo edino v interesu službe. Od svoje strani bom vztrajal na tem, da se služba v tehničnem in organizacijskem oziru najboljše vrši, a za socijalne težnje osobja se bom brigal, kolikor mi bo to mogoče po proračunskih sredstvih in finančni možnosti. Prepričan sem, da bo celokupno osobje moj pozdrav popolnoma razumelo in da bo vršilo svojo službo tako, kakor je pričakovati od ljudi, katerim je poverjena tako važna in delikatna naloga. Telefonski promet z Ameriko. Poštno ministrstvo je dobilo obvestilo, da je nova telefonska linija med Južno Ameriko in Italijo dograjena. Ta linija je za sedaj najkrajša telefonska zveza z Ameriko. Po tej liniji se bodo pošiljali tudi brzojavi, ki bodo imeli oznako: Italkabl. Uvoz, izvoz. • Izvoz vina v Avstrijo. Po trgovinski pogodbi z Avstrijo, ki je stopila v veljavo dne 16. septembra t. 1., je dovolila Avstrija za uvoz našega vina v sodih z najmanj 13 hektoliterskimi stopnjami alkohola carino 30 zlatili kron za 100 kg. Poleg tega je dovolila proti plačilu iste carine uvoz 40.000 hi belega in 40.000 hi rdečega vina brez ozira na alkolovi-tost z omejitvijo na vino iz ljubljanske in mariborske oblasti. Uvoz vina je po avstrijskih predpisih vezan na uvozno dovoljenje, katero izdaja avstrijsko finančno ministrstvo (Bundesministerium liir Finanzen). RAZNO. Likvidacija tobačne tovarne v Zagrebu? Tobačna tovarna v Zagrebu, ki se bavi z izdelovanjem smotk, je nastanjena na Ciglani. Mestna občina je povišala najemnino za to hišo na 860.000 Din letno, a monopolska uprava noče pristati na ta povišek in namerava tovarno z Zagrebu, ki je itak pasivna, opustiti. Pred Božičem so se v tej zadevi vršila pogajanja med mestno in monopolsko upravo. Tekom pogajanj je mestna občina znižala najemnino na 400.000 Din, a odločilni faktorji so mnenja, da bo monopolska uprava odbila tudi to ponudbo in da namerava tovarno res likvidirati. Ukinjenje vizuma med Švico in Avstrijo. Od dne 1. januarja 1926 je ukinjeno vidiranje potnih listin med Švico in Avstrijo. Od tega dne dalje torej avstrijski državljani, ki potujejo v Švico, ne potrebujejo vizuma švicarskih zastopstev v inozemstvu. Za prekoračenje švicarske meje zadostuje avstrijskim državljanom redni potni list. Edino avstrijski državljani, ki potujejo v Švico radi nastopa službe ali da si najdejo službo, morajo dobiti še nadalje dovoljenje za prestop meje od centrale Eidg. Fremden-polizei v Bernu. wr/4& KUNE 100% na čista mast iz kokozovih orehov, zajamčeno izčiščena in hisijenična, se zopet dobiva v vsih trgovinah. HELIJ IN NJEGOV POMEN ZA ZRAKG-PL0VSTV0. Helij je redka prvina in je niso odkrili na zemlji, temveč v žarečih piinovih izbruhih na sohični krogli,povodom popolnega solnčnega mrka leta 1868. Prvi odkritelj je Janssen; za njim Lockner in F rankland. Spektrum helija je označen nedvomno po rumeni črti, ki jo je ugotovil šele leta 1882 Palmieri pri spektroskopičnem raziskovanju lave iz Vezuvovega žrela. Cleve in Ramsey sta ieta 1895 spektroskopirala neko rudo, ki jo je dobil Nordenskjold na Skandinaviji in ki so jo pozneje imenovali Cleveit. Spada v skupino urana. V kakšni obliki je helij kombiniran s sestavnimi deli cle-veita, še ni dognano; dejstvo je, da dobimo helij s tem, da cleveit močno razgrejemo. Dobili so pa helij tudi v mineralnih vodah, v naravnih plinih, v meteornem železu, v vključkih kamenite soli in raznih rudninah, potem pa tudi kot razkrojni produkt radioaktivnih snovi. V ozračju solnca iu zvezd nepremičnic so velike množine helija, iz česar sklepamo na nahajanje velikih množin radioaktivnih snovi v solncii in v zvezdah ne-premičnicah. Dalje je helij v našem zem-skem ozračju. Z zrakom pride v dežnico, v vodo rek in morja, v zemljo, v kri živali in vzdušne mehurje kitov in rib. Leta 1912 sta Sievert in Bergner z razgret-jem cleveita na 1000 do 1200 stopinj Cel-sija dobila isto množino helija kakor kemičnim potom. Dobivanje helija iz zraka je sicer malo zamudno, a vsikdar izpeljivo. Na 100 litrov zraka pride 0.15 kub. centimetrov helija.. Helij je prevodnik elektrike in še enkrat tako težak kot vodik. Do leta 1908 je bil helij edini plin, ki ga niso mogli napraviti tekočega; prvi je izvršil to prof. Kammerlingh-Onmes na univerzi -Leyden na Holandskem. Posebne važnosti je nahajanje helija v naravnih plinih, ki prihajajo iz zemlje. Iz vira takih naravnih plinov v petrolejskem okraju v Teksasu (Amerika) dobivajo' pri mestu Petroli^ blizu Worcha vsak mesec 14.000 do 20.000 kub. metrov helija. V zadnjem času so dobili take vire tudi v državi Utah in drugod. V Worchu so zgradili državno tovarno za proizvajanje helija iz naravnih plinov; tri stotinke kubičnega metra stanejo okoli 10 centov ali desetinko dolarja proizvajalnih stroškov. Ameriška vlhda bo proizvajanje helija v korist narodnega zrakoplovstva monopolizirala in misli, da ji bo v bodočnosti mogoče znižati nabavno ceno treh stotink kub. metra na tri cente. V Ameriki je nadomestilo vodika po heliju na ta način praktično izvedeno. Uporabljivost helija nam je razumljiva, če pomislimo, da je vodik gorljiv, helij pa ne. Zrakoplovi, napolnjeni z vodikom, so poleg nevarnosti požara in eksplozije, nezanesljivi tudi v tem, ker vodik iz ovoja ven zelo lahko uhaja, česar pri heliju ni. Pri vsem tem je vzgon pri zrakoplovu, ki je napolnjen s helijem, samo za 7.5% manjši kakor pri zrakoplovu, z vodikom napolnjenim. Razmeroma bogato nahajanje helija v piinovih in petrolejskih ameriških okrajih je razvoju zrakoplovstva v Ameriki zelo ugodno in bi na ta način postala Amerika lahko nekako središče zrakoplovstva. S helijem napolnjene zračne ladje imajo poleg omenjene večje ’ varnosti v prome-tovanju tudi to prednost, da jih ni treba tolikrat napolniti; helij drži več let, do-čim so morali vodik obnoviti skoraj dvanajstkrat na leto. Kljub temu, da je cena helija precej visoka, bo obratovanje s helijem vsled imenovanih lastnosti vendarle bolj poceni. TRŽNA POROČILA. Urailna cenitev kanadske in argentinske žetve. Kanadski statistični urad ceni pridelek kanadske pšenice na 467 milijonov bušelov. Lani so pridelali 263 milijonov bušelov. Skupna vrednost glavnih poljskih pridelkov je cenjena na 1.113,000.000 dolarjev, lani je pa znašala 995 milijonov dolarjev; torej je bilo lani žito dosti več vredno kot letos. Argentinski pšenični pridelek pa cenijo na 5.845.000 ton; lani je znašal 5,202.000 ton. Za eksport ga preostane 3,900.000 bušelov. Lanu so pa pridelali letos 1.900.000 ton, lani 1,245.000 ton. Pridelek ovsa cenijo na 1,231.000 ton, lani je znašal 776.000 ton. Torej na vseh koncih in krajih rekordne številke, in ni čudno, če so naši veleagrarci v skrbeh. Naša zunanja trgovina. — Po podatkih carinske statistike je znašal naš izvoz v papirnatih dinarjih?1, v mesecu novembru 1924 Din 922,463.062, leta 1925 Din 687,727.175; v enajstih mesecih L 1924 Din 8.585,597.753, v enajstih mese- cih leta 1925 Din 8.236,115.443. — Po tonah in zlatih dLniarjih je znašal izvoz v mesecu novembru 1924 397.989 ton in Din 69,164.153, v novembru leta 1925 376.820 ton in Din 63,152.174; v enajstih mesecih leta 1924 3,508.864 ton in Din 600,139.335, v istem času leta 1925 pa 4,043.727 ton za Din 722,018.911. V letu 1925 torej več za 534.863 ton in za Din 121,879.576, ali v tonah za 15.24%, v dinarjih za 20.30%. V mesecu novembru t. 1. je bil izvoz po teži in po vrednosti manjši nego v istem mesecu prošlega leta. To je predvsem povzročila nizka cena poljedelskih predmetov, vsled česar so poljedelci prodajo po možnosti zadrževali. Deloma je ta pojav povzročila tudi okrepitev dinarja in pričakovanje, da se bo izvozna carina znižala, vsled česar so izvozniki zavlačevali izvoz. Naš izvoz je za prvih 11 mesecev t. 1. drobnica, 115.377 glav 20.7 po teži in po vrednosti v zlatih dinarjih prašiči, 10.577 glav 16.4 izdatnejši, nego je bil v novembru pre- kudelja, 1459 ton 16.— teklega leta. Pričakuje se, da se bo iz- cement, 36.284 ton 15.3 voz v spomladi leta 1926 še izdatnejše fižol, 4645 ton 12.4 izboljšal, ker se je večina izvoznih carin sveže sadje, 2389 ton 8.6 ukinila ali vsaj znižala. konji, 2254 glav 7.7 Glavni izvozni predmeti so bili v ine- sir (kaškavalj), 234 ton 6.9 secu novembru 1925: kože drobnice, 176 ton 5.9 milij. din. opij, 7 ton 5.6 les, stavbeni, 84.647 ton 70.3 \fse ostalo blago 110.360 ton 117.5 les, drva, 38.182 ton 8.8 skupaj 687.7 žita, 29.639 ton 742 koruza, 42.578 ton . 71.5 /o blago se je izvozilo v nastopne dr- suhe češplje, 8399 ton 44.9 žave: jajca, 1213 ton 37.8 Stavbeni les: Italija 55.7 milij. dinar- meso, 2060 ton 32.8 jev, Ogrska 3.3, Francija 2. baker, 1380 ton 32,— Drva: Italija 6.4 milij. dinarjev, Ogr- hmelj, 350 ton 29.1 ska 1.1. goveja živina, 8073 glav 27.4 Žito: a) pšenica: po Donavi preko moka, 5904 tone 25.9 Braile 65.8 milij. dinarjev, Grčija 6.7, Avstrija 4.8; b) ostalo žito: Avstrija 3.8-Italija 2.9, Grčija 1.7. Koruza: po Donavi preko Braile 26.6, Italija 17.4, Avstrija 13.8. Suhe češplje: Nemčija 12.7, Italija 9.8, Češkoslovaška 5.7. Jajca: Švica 12.9, Avstrija 9.4, Nem. čija 8.4. Meso: Avstrija 12.9, Nemčija 12.3, Češkoslovaška 4.2, Italija 0.8. Baker: Nemčija 32.—. Hmelj: Nemčija 16.3, Češkoslovaška 10.9, Avstrija 1.4. Živa živina: Italija 11.9, Avstrija 8.9, Grčija 3.6. Pšenična moka: Avstrija 15.—, Češkoslovaška 10.3. V mesecu novembru 1925 (novembra 1924) se je izvozilo 2408 (2258) vagonov pšenice, 4258 (5419) vagonov koruze in 590 (1020) vagonov pšenične moke. —wwwn ih«1«.................m1 'm >iw>i i«1 mmmiiinn »i j* Na debelo JADRAN imninnimn^ Ifa dabeio o, z. izvo/ a ifi uvozna druzha z U LJUBLJANI Ueleircjovma s špecerijskim, kobnijainim . blagom in tie-eimmi pridelki Brzojavi: „JADRflN“, Ljubljana — Telefon interurban št. 113 Ustanovljeno I. 1893. Železne peči Slamoreznice iluiki Mlatilnice 5£ 1. to. o g a j n e Reporeznice Gonilril jermeni - GepeijnS - plugi ©tort*»iško ure gospodarsko orodje A e mature in cev* Ti či * rase - šine - cement Gosposvetska cesta štev. 1. Pohištven o in slavbno okovje Razne črpalkezavodo.vim - in gnojnico P ti C) e kletke Centrifuge /a mleko Vse vrste verig Plahte za vozove Žitna Dereze Morska trava Drsa k e Samo var ji Sanke Euhinjska posoda Zaloga smodnika in drugtli razstreljiv Majnižje cene ! I6SOMI D. Z O. Z. posredniški in spedU ifski bureau LJUBLJANA Kolodvorska ul. 41 r ^(ijuvkum: Podružnice: IVI x K1KO R, Oto*.* v)ju« v-.« v io At rol« t* s ..»tJciJoče posle iicithlfreie In pod !»** MiMfitnlml JESENICE, Telefon interurban Ste*. 454 RAKE K GROfTl Zastopniki družbe spalnih vose S. O. E. r.o ekspresne poilljke. KJE SE KUPI? Le pri tvrdki im Uta Ljubljana Miza Prešernovega sncmensSfa ob vodi. f§1 §IvQlnl »troj za rodbinsko ali >h;tito robo, svetovno znanih znamk Ortftasne'r - Adler - Phiirtlae. Isiotani nosomczne de!e za stroje In ko* les«, Jjjlc, olje, Jermena, ptJCTmollk«. (»oak o Teženju na stroj brezplačen 1 — Večletna jjaranciJal Na telikol Na m*lol S ^\|.0«JT7NEK WUMHi Veletrgovina akclonarsko društvo OCEA1VIA" Brodarsko S«dci: (•ograd Glavno odjsravnfStvo v Ravnatelj s ft>o: Su^Ak 0 Trstu. Redna mesečna trgovska proga Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov fe ■M Odhod ii Split* vsakega 1. meseca „ Šibenika w 4. „ „ „ Sušaka „ 10. . „ Trsla „ 18. pristaja oren tnal n o v Gružu ut: Marseille, Barcelono, Valen' cijo, Oran, Melilla, Mal a ca, Tangier, Casa-Blanca, Teueriffe in Las Palniaa, pristane po potrebi tudi v ostalih me d lukah. v Ljubljani prtporoCo špecerijsko blago raznovrstno žganje moko In deKelne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna aa kavo In mlin za di- i Save z električnim 1' obratom. |j CENUU NA UAZPOIAOOI [j aH5^mmi^saii^E3i!«EžEEE5rr AVTO bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstna Maso in delo po solidnih cenah nadi JUGO-AVTO. d. i o. i. v Ljubija«! m Trbovci! Obrtniki! Pri tvrdki JOSIP PETELIHG L3UBL1ANA blizu rešernouega spomenika, ob vodi dobite vse potrebščine zo širllje, krojače, čevljarje In sedlarje na veliko In malo po najnlžjl dnevni ceni. Petnajstdnevna trgovska proga Sgejsko sticrfe bt: Sužaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gružu la: Palras, Kal-sriato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Matileno, Chios, Smirno, p« potrebi Gliytion, Dedoagač, Rodi, Kandijo in Kanejo. Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sušaku in glav u o odpravništvo v Trstu ali na društvena > zastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu. ■v ;v:’* »c«*;: TISKARNA MERKU! Trgovsko-industrijska d. d. Ljubljana Simon Gregorčičeva ulica št. 13 Telefon št. 552 Rsiun pri pošt, lak. zav. št. 13.11)8 Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadalo^ dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijam urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t. d. Lastna knjlgomulca. Naročajte ITrgivski list' TRGOVSKA BANKA D. D. UUBLIANA Podružnice: Maribor, Kamnik, Konjic«, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec. Dunajska o. 4. (v lastni stavili) KAPITAL IN REZERVA Din 19,000.000-. Iz vr Suj e vse banCne posle naj točneje ln najkulantneje. Br mo j a vil TSOOVSKA Telefoni: 1J9, 146, 4S8. —m Ekspozitura: Prevalje mjm Odgovorni urodtrtk dr. IVAN PLB9S, Ljubljana. — Za Trgovako-industrijako d. d. »MERK UR < kot izdajatelja lil tiskarja: A.SEVER, Ljubljana.