DELAVSKA
VICA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
UiBla Ttak Četrtek pop.; v aluCatu prašnika II i>OMnic«m tlavllka Din flo — Cena: »a 1 ■»•■•c II Oglati, rthlrmndl'
Jan popre) - Uredništvo: Llubl|ana, Mlkloil- Dm S-, sa Četrt leta Din W-, pol lala Din 3o-j M II Dela»»kaab«ri«tea( oava c. - Nefnnklrana plima ae ne apre|emu|o 11 Inoiemilvo Din 7-- (meteCne) - OfllB«: po dogovora II Telefon 2200. Štev.
ic(|e In naroCnlna na uprava MlklollCeva cesta 33, E. mA Čekovnega raCuna 1MM
Karol Pintar
Vzrok odpusta
Karol Pintar je glavni obratni zaupnik v papirnici v Vevčah.
Glavni obratni zaupniki imajo zelo težko stališče. Namreč talki, ki so zvesti svojim delavskim tovarišem, ki stojijo neustrašeni na braniku za pravice svoje in svojih sotrpinov. Je torej razlika med zaupniki in zaupniki. Dosledni zaupniki so le tisti, kateri so dobili svojo vzgojo v organizaciji. Le taki imajo jasen pregled čez celoten obseg svojih nalog, le taki si Tipajo pogledati v rezke oči svojemu delodajalcu, ne da bi umaknili svoj pogled pred njliim, če 'nanesejo razmere, da se mora izpregovoriti resnejša ali celo trša beseda.
•Karol Pintar pa ni bil le vzgojen v organizaciji, ampak jo je vodil več let-Kot tak se je usposobil za voditelja im za glavnega zaupnika. Kot glavni obratni zaupnik je neizprosen, toda nikoli krivičen. Geslo njegovo je: Pravica in resnica nad vse. Kot tak je vsepovsod naravnost povedal, kaj ni prav, kaj je pogrešno in kaj je krivično. Zaradi teh svojih lastnosti je moral iti celo pred sodišče, pred katerim je v glavnem tudi zmagal.
Vodstvu je bil seveda kot tak nepriljubljen. Tovariš, po svojem prepričanju marksist, je rekel takole: »Ko bi se hotel Pintar ukloniti in biti sluga vodstva, bi stal danes visoko. Ker pa je ostal dosleden im zvest delavec, je odpuščen.«
Vodstvo je namireč iskalo priliko, da bi našlo vzrok za odpust. Ni ga dobilo. Menilo pa je, da je sedaj, ko se volijo novi obratni zaupniki, ugodna prilika, da odpove službo glavnemu zaupniku svojega podjetja. Iti mu jo tudi je. Odpoved se je glasila: izstop 13. januarja 1932. Utemeljena je bila odpoved s tem, da ne more podjetje več sodelovati s Pintarjem.
Resnica pa je ...
Na ta razlog niti podjetje nič ne da, ker to sploh razlog ni, ampak fraza. Vzrok, zakaj da podjetje tako postopa, je drug. Današnji podjetnik živi še v dobi, odnosno bi še rad živel v razmerah, ki so vladale pred 50 leti. Podjetnik je absoluten gospodar, delavstvo ga pa imora le ubogati in mu biti hvaležno, da mu daje košček kruha. Podjetnik noče pripoznati, da bi bil njegov kapital in njegovi stroji brez pomena, iče ne bi bilo človeške sile, ki bi množila že obstoječe vrednote ali pa nove ustvarjala. Podjetnik tudi tega noče izprevideti, da so se kazalci na uri, ki napoveduje nove dobe, že visoko čez pol pomaknili. Ne pomaga prav nilč, če bi hoteli glavo zakopati v pesek, razmere se bodo vseeno razvijale napTej in dozorevale, kakor je že od začetka začrtano v načrtih božje previdnosti.
Delavstvo je stan, ki ustvarja bogastva človeški družbi; zaradi tega mora ,n hoče imeti svoje pravice. Podjetnik m in ne sme biti absoluten gospodar, da bi videl pred seboj le svoj lasten jaz, splošne koristi pa da bi bile popolnoma prezrte.
Obratni zaupniki pomenijo v tem pogledu pričetek preobrata. Delavstvo se naj prične po tej instituciji polagoma uvajati, da soodloCuje pri vodstvu podjetja, v katerem je zaposleno. Zavedati se pa imoramo, da ni ta institucija podjetniku dobro došla. Zaradi tega vidi v obratnem zaupniku vsiljenca. Trpi Ra radi tega, ker ga k temu prisili za-'kon. Ko bi se podjetnik zavedal, da ni podjetje zaradi njega samega, ampak radi splošmosti, bi priznal zaupnika ra-
devolje za sebi enakopravnega faktorja
v vodstvu. Nesporazumijenja nastajajo večidel ravno zaradi tega podjetnikovega zadržanja. Recimo, da bi bil tovariš Pintar v tej ali oni točki pretrd. Saj se bi dale tudi trdote odpraviti. Vodstvo ima na razpolago krajievno organizacijo. Če bi ta ne zadostovala, bi mu bila na razpolago tudi centrala. Toda vodstvo vseh teh organov ne priznava. Njegovo sredstvo je: diktat, ne sporazum, ne razgovor.
Podjelje se je ušielo
Da je podjetje odpovedalo službo svojemu glavnemu obratnemu zaupniku tovarišu Pintarju ravno ob času volitev obratnih zaupnikov, je do potankosti preračunjlena gesta. Podjetje je menilo, da so razmere dovolj močne, da bodo strle samozavest delavstva in da bo vsililo take obratne zaupnike, ki mu bodo po volji, ki bodo ponižali njegovi sluge. Podjetje je bilo prepričano, da bo uspelo, zlasti še, ker je prestopilo tudi par oseb, ki so se do sedaj izdajale za krščanske socialiste.
Med delavstvom se je pojavljala misel, da naj; pri bodočih volitvah nastopi enotno, da naj brez izjeme glasujejo vsi neglede na svetovno nazdranje za listo, katero bo postavila organizacija, iz katere je rzšel Karel Pintar. Že je izgle-dalo, da bo obveljala ta misel, ki naj bi bila tudi soglasen protest proti postopanju podjetja. Toda naenkrat so se pojavili narodni socialisti. Skoraj gotovo so menili, da bedo imeli lahko in obilno žetev. Tej želji naj bi tudi služila odpoved službe vsemu delavstvu.
Voffefoe plebiscit
Sicer je delavstvo v Vevčah zadnje čase precej pozabilo na svojo dolžnost kot delavci. Začelo je zanemarjati organizacijo. Tudi to je bili faktor, s katerim je skoraj gotovo računalo vodstvo in narodni socialci. V tem tako težkem momentu se je pa izikazalo, kako veliko delo je izvršila organizacija med delavstvom. Videz je govoril, da je vse na tleh; da ni nobene notranje odporne sile več v delavstvu; da je verjetno, da se ne bo zganilo, ko so v nevarnosti velike pridobitve; da bo mirno preneslo odpoved glavnemu obratnemu zaupniku.
Toda stari borbeni duh je oživel. Iz oči je sijalo preziranje narodnim sooial-cem, na obrazu je žare) pogum. Ni jih oplašilo denunciTanje od strani nekaterih oseb, niti to, da je inženjer trgal plakate v obratih, še bolj navdušeno so šli v boj z geslom: Kdor je delavec, je za Pintarja.
Zmaga je bila sijajna. Udeležba še nikoli ni bila tako velika. Od 506 volil-cev je volilo 446 delavcev. Le 49 tako zvanih »delavcev« je menilo, da se morajo ukloniti in je oddalo svoje glasove za narodne socialiste. Niti količnika niso dobili. En mandat jim je pripadel na podlagi ostanka.
Delavstvo je skoraj enodušno obsodilo postopanje podjetja, obenem pa tudi postopanje narodnih socialcev, ki so v danih razmerah služili podjetju, mesto delavstvu. Tovariš Pintar je pa dobil velikansko zadoščenje. Delavstvo je priznalo njegovo požrtvovalnost in mu izkazalo zaupanje v toliki meri, da ga je bil redko kdaj deležen še kak voditelj. Ne vemo, kako se bodo razvijali v bodoče dogodki, toda moralno je zmagal tovariš Pintar. Za nas najvažnejši forum — delavstvo je že spregovorilo in to tako jasno in razločno, da mora ta govor vsak slišati.
Vpišite se v Krekovo knjižnico!
Iz dosedanjih njenih izdaj, ste se lahko prepričali, da so vse knjige visoko vredne
V leta 1932 bodo i7Š*e sledeče hnjige:
Miško Kranjec: „Zivlienie“
Herman Sudermarin: »Gospa Shrb“
M. Andersen Nexo: „Proh!e?s!t>o“
Vse tri hniifte bodo obsegale preko 700 strani
Nizka članarina omogoča vsakomur, da je član Krekove knjižnice. Din 4'— mesečno plačate za broširane m Din 6*50 za vezane knjige Kdor še ni član, naj se takoj prijavi! Naslov: KREKOVA KNJIŽNICA, Ljubljana, Miklošičeva 22
Nekaj misli o svetovni krizi
Danes priznavajo vsi, da je težko življenje, da nastopa vedno večja beda in pomanjkanje. Tudi to priznavajo, da razni finančniki in drugi strokovnjaki zaman sejejo. Kriza gre svojo pot, kakor da bi bila neranljiva.
Tudi vzroke te krize naštevajo. Nedavno smo brali v nekem listu, da so v zraki krize: Brezposelnost, državni dolgovi, preveliki stroški za armade, pomanjkanje denarja, industrijska in poljedelska nadprodukcija, razni karteli, trueti in velebanke, pomanjkanje zaupanja med narodi itd.
Taka naštevanja so poučna. Toda niso označena pravilno. Ti pojavi so le bolj posledica, kakor pa vzrok krize. So sicer izvor raznih motenj v gospodarstvu, vzrok krize pa le vendar niso. Vzrok krize in sicer pravi in edini vzrok je materialistični gospodarski liberalizem. S tem gospodarskim liberalizmom smo pa žalibog tudi mi katoličani prav tako skaženi, kakor najbolj brezsrčen in propal moderni z današnjo brezversko kulturo »civiliziran« pogan.
Današnji svet se prav naslaja na poročilih, kako in koliko zemlje preorjejo s traktorji. Ne pomislimo pa pri tem, da leži na svetu — v Rusiji, Ameriki, Kanadi, Novi Zelandiji, Argentiniji, Avstraliji in drugod še toliko deviške zemlje, ki rodi še brez gnojenja. S traktorji se
obdeluje ta zemlja z malo peščico ljudi in sicer le pod tem vidikom, kako bi dobili s takim obdelovanjem čim večji dobiček, čim več suhega zlata, namesto da bi se naseljevali na taki zemlji odvisni ljudje in si na ta način ustvarjali eksistenco.
Vzrok gospodarske krize je pa tudi brezobzirnost in malomarnost tistih faktorjev, ki odločujejo usodo sveta. Zaradi tega je pomanjkljiva gospodarska in socialna vzgoja samih teh faktorjev. Ravno iz tega vzroka ne skrbe tudi za zadostno stanovsko in strokovno izobrazbo naj-jačjih stebrov človeške družbe — delavskega in kmetskega ljudstva. Ta brezbrižnost in nesposobnost tudi prepušča ves tehnični napredek v produkciji in vse narodno gospodarstvo v roke sebičnih in materijalističnih kapitalistov, namesto da bi omogočili, da bi si te množice z razumnim in vztrajnim delom ter varčevanjem prisvajale kapital, ki ga s svojim delom ustvarjajo, in si s tem prilastile zemljo in moderna tehnična sredstva proizvodnje. V tem je glavni vzrok ne le današnje krize, temveč vsega gorja od začetka človeške zgodovine.
Gospodarski -liberalizem je pa okužil tudi tiste mase človeške družbe, ki trpe in ki so njegove žrtve. Vse skupaj nas je zajela lenoba, mehkužnost in posledica tega, krivičnost in beda. Tudi ta
Obrnimo pogled vase!
Taki dogodki so pomembni in tak nastop delavstva je izpodbuden. Ne bi pa tega vprašanja popolnoma razčistili, ko ne bi pokazali še na eno plat tega dogodka. Večkrat smo že poudarili, da so obratni zaupniki brez pomena, če ne stoji za njimi organizirano delavstvo. To tvori pravo hrbtenico zaupnikom. Vodstvo podjetja je bilo tovarišu Pintarju že dalj časa, lahko rečemo že več let gorko. Toda ni šlo proti njemu do skrajnosti. Zakaj? Ker je bila organizacija na vi šku. Bila je močna in borbena.
Omenili smo že, da je vevško delavstvo zadnje čase popustilo pri organizaciji. Deloma so temu krive redukcije, največ pa malomarnost. Ko bi bila organizacija na nekdanji višini, v nekdanji formi, ne bi podjetje odpovedalo glavnemu obratnemu zaupniku. Z organizirano silo nima namreč nihče rad opravka. Danes je tudi v vevški papirnici veliko vprašanj na dnevnem redu. V nevarnosti je kolektivna pogodba, glavni Obratni zaupnik in še kaj drugega. Kdo bo vse to reševal? Mar poedinec? Da! Na cesti. Mar obratni zaupniki? Tu-
di ti na cesti. Vsa ta vprašanja more uspešno rešiti edino strokovna organizacija.
Resnica je, da zahteva organizacija marsikake žrtve. Zavedati se pa moramo, da ni nastal brez žrtev še noben po-kiret. Vsak boj je zahteval žrtve. Sicer je veliko vprašanje, kdaj so žrtve večje: Ali takrat, ko je delavstvo organizirano, ali takrat, če je neorganizirano. Menimo, da mi potreba o tem izgubljati besed.
Vevško delavstvo je izvršilo z volitvami svojo dolžnost in svojo nalogo le napol. Izvršiti jo pa mora do konca. Naj bodo razmere še tako neugodne, mora ati na delo za organizacijo, mora iti v boj za svoj delavski tisk. Ni dovolj, da so le voditelji zavedni in da poznajo tekoča vprašanja. Tudi članstvo mora sodelovati. Le na ta način more rasti stalno zavest delavstva, stalno se dvigati njegova borbenost, stalno biti pripravljeno za boj, pa naj je treba braniti pridobljene pravice ali pa pridobivati novih.
Tovariš Pintar potrebuje še večjega zaupanja: Dvig organizacije. Ta dvig bo pomenil njegovo zmago in obenem zmage delavstva
Poročila z delavskih boitsc
Jugoslovanska
Železničarski vestnik
Razporeditev zvaničnikov za uradnike X. položajne skupine po § 242 zakona o drž. pr. os.
Pred kratkim je bilo objavljeno rešenje g. ministra za promet, s katerim se je nekaj zvaničnikov I. in II. kategorije razporedilo za uradnike X. položajne skupine v zmislu določb § 242 zakona o državnem prometnem osebju.
Omenjeni paragraf v tretjem odstavku določa, da se strojevodje, vlakovni pregledniki, vlakovodje, nadzorniki: proge, mostov, gradbenih dei, brzojava, signalov, poslovodje, nadzorniki električnih naprav v službi državnih prometnih napravah, ki niso dovršili šole v zmislu § 47, odstavka prvega (t. j. da nimajo nepopolne srednješolske izobrazbe: vsaj štiri razrede srednje šole ali temu enake strokovne šole) ter imajo strokovne izpite v dotični široki in so dovršili 5 let nepretrgane in dobre službe in so ocenjeni kot strokovno sposobni za posle svoje stroke, se razporede kot nižje strokovno osebje v zmislu § 47, odstavka prvega, počenši z X. skupino. Njih nadaljnje napredovanje pa je po odredbah tega zakona omejeno tako, da smejo napredovati zvaničniki I. kategorije do vštete VIII. skupine, zvaničniki II. kategorije pa do vštete IX. skupine.
Pri ljubljanskem želez, ravnateljstvu se je razporedilo po teh določbah okoli 130 uslužbencev, v glavnem strojevodij in vlakovodij. Da se ne bi kdo po nepotrebnem razburjal, češ da so ga prezrli, je treba najprej dobro pretehtati vse pogoje, ki se zahtevajo v tem paragrafu. Le “kdor izpolnjuje vse te, je lahko prišel v poštev.
Oglejmo si natančneje te zahteve zakona:
1. se zahteva strokovni izpit za službo, katero opravlja. Tega povečini uslužbenci imajo;
2. mora imeti prizadeti uslužbenec 5 let nepretrgane in sicer dobre (v originalu »valjane«) službe. Tu gre pa že težje. Pri tem mislimo seveda mlajše uslužbence. Upoštevala sei je namreč le služba v stroki, v kateri se razporeja, t. jt če je bil razporejen za pomož. strojevodjo v X. polož. skupini, se je upoštevala le nepretrgana služba kot strojevodja in sicer po postavljenju. Služba pred nastavitvijo se ne upošteva.;
3. ta služba mora biti dobra, t. j. v času teh 5 let mora biti vsaj dobro ocenjen. Poleg tega pa mora biti uslužbenec tudi ocenjen, da je strokovno sposoben za posle svoje službe. iNe sme imeti čeetih administrativnih kazni radi težkih pogrešk v svoji stroki.
Če se kdo 6uti prizadetega, naj prouči vse te pogoje in če smatra, da jih izpolnjuje, lahko zaprosi pri svojem strokovnem oddelenju, da bi se tudi njega razporedilo naknadno za uradnika v X. polož. skupino.
Moramo pa dodati, da so s to razporeditvijo za marsikoga zvezane denarne žrtve. Najbolj so pri tem prizadeti uslužbenci, ki so kot zvaničniki dobivali višjo položajno in pa osnovno plačo, v prvi vrsti zvaničniki I. kategorije I. skupine položajne plače.
Razporeditev namreč velja, kakor za vse ostalo osebje, od 1. julija 1931 in se morajo tudi prejemki izplačevati od tega dne. Kdor je pa kot zvaničnik prejemal doslej večjo plačo, kakor jo bo pa kot uradnik, bo moral za vseh 8 mesecev povrniti razliko. Pri nekaterih znaša to že precej lepo vsoto.
Ta razlika nastane v prvi vrsti radi teiga, ker so v § ‘248 zakona o drž. saobr. osebju različne določbe glede razlik za uradnike in zvaničnike. Za uradnike je predpisano, da prejemajo po novem le razliko med novo plačo in položajnim dodatkom ter prejšnjo osnovno in položajno plačo in prejšnjo službeno doklado, če so bili namreč ti prejemki po starem manjši, kakor so prejemki po novem zakonu. Za zvaničnike pa določa, da dobivajo razliko med celokupnimi prejšnjimi prejemki in pa celokupnimi novimi prejemki.
Uslužbenci, ki so bili sedaj razporejeni kot uradniki X. polož. skupine, so bili prvotno razporejeni kot zvaničniki in so doslej prejemali tudi razliko med celokupnimi starimi in novimi prejemki. Ker so pa sedaj razporejeni, in sicer z naknadno veljavnostjo od 1. julija 1931, kot uradniki, jim gre od 1. julija 1931 le razlika med prejšnjo osnovno in položajno plačo in pa službeno doklado ter novo plačo in položajnim do-
dejstva so vzrok na sedanji 'krizi. Nobene jeklenosti ni v nas. Vsak bi rajši čim manj delal, pa čim boljše živel. Čeprav na račun drugega. Tudii nas 'kapitalizem obvladuje. Razlika je samo v tem, da imajo sedanji nosilci kapitalizma v rokah sredstva, da ga lahlko izvajajo, do-čim ga masa nima. Ravno radi tega pni vsaki priliki poudarjamo, kako nujno in potrebno je, da ustvarimo močan, jasen in izklesan duhovni pokret. Le tak po-kret je sposoben, da prežene našo duševno lenobo, našo brezbrižnost, naš odpor pred žrtvami, našo bojazen pred mogočniki lin ■kapitalističnimi gospodarji. Krize — gospodarske .in duhovne — bo konec šele tedaj, če bo vodstvo v gospodarstvu in v družbi prevzel tak človeški rod, ki bo otrok pok reta, zgrajenega na duhovnih idejah in potrjenega po praktičnem življenju.
Čitai »Delavsko Pravico**!
itroicovna zveza
datkom. Ne glede na to so pa tudi prejemki uradnika X. polož. skupine efektivno manjši kakor prejemki n. pr. zvaničnika I. kategorije, I. polož. skupine z 2. periodično povišico, pa tudi manjši, kakor so bili prejemki zvaničnika I. kategorije, I. skupine, 9. stopnje osnovne plače po prejšnjem zakonu.
Razmerje med temi uslužbenci je sledeče:
Bivši zvaničnik I.—il.—9. je imel mesečno Din 1719.—.
Zvaničnik I.—I.—2. po novem zakonu ima mesečno Din 1905.—.
Uradnik X. polož. skupine po novem zakonu ima mesečno Din 1(500.—.
Rodbinske draginjske doklade niso upo* števane, ker so enake po starem in [>o novem zakonu.	S
Vozne ugodnosti za nestalne delavce.
Glavno ravnateljstvo drž. železnic je z odlokom izdalo naslednje pojasnilo glede .voznih ugodnosti pomožnega osebja:
»V zadnjem času se je zapazilo, da edi-nice državnih prometnih naprav napačno tolmačijo okrožnico glavnega ravnateljstva G. D. št. 79.374/31 z dne 12. 11. 1931 oziroma G. D. št. 24.559/31 z dne 9. 4. 1931 s tem, da priznavajo pravico do voznih ugodnosti iz §§ 9 in 11 pravilnika o voznih olajšavah samo onim delavcem in obrtnikom, ki so prevedeni za stalne po pravilniku o pomožnem osebju in so postali člani pokojninskega fonda.
V preje navednih okrožnicah, se je samo pojasnilo, da imajo navedni uslužbenci pravico na omenjene ugodnosti samo takrat, ako so člani bolniškega fonda državnih prometnih naprav, t. j. ako so postavljeni za vršitev službe v zmislu čl. 3., točka 4 pravilnika v pomožnem osebju.
Med tem ko osebe (pavšalni, akordni in začasni fizični delavci) po čl. 14. pravilnika o pomožnem osebju nimajo pravice na ugodnosti in §§ 9 in 11 pravilnika o voznih olajšavah, ker je njihovo službeno razmerje do državnih prometnih naprav začasno, kar jte razvidno iz tega, da so te osebe zavarovane pri pristojnih uradih za zavarovanje delavcev in ne pri bolniškem fondu državnih prometnih naprav.«
Za pomožno osebje, ki ni zavarovano pri bolniškem fonu drž. prometnih naprav, ne dobijo torej voznih olajšav.
Odobravanje odsotnosti.
Na podlagi § 88 zakona o drž. prometnem osebju in v zmislu že izdanega pooblastila je g. minister za promet odredil, da smejo predstojniki-starejšine zunanjih edinic posameznih oddelkov glavnega ravnateljstva odo« briti odsotnost po privatnem poslu z vraču-nanjem v letni odmor podrejenim uslužbencem največ do 3 dni in to samo v slučaju nujne in neodložljive potrebe in če to služb* dovoljuje ter ni radi nadomestnika nobenih izdatkov.
Logatcc: Skupina »Prometne zveze sklicuje za nedeljo 7. februarja 1932 ob 10 dop. v gostilni Škerlj na Če vici št. 10 svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vsi tovariši, člani skupine se pozivajo, da se, občnega zbora zanesljivo in v čim večjem številu udeleže. — Odbor.
Bistrica Bohinjsko j ra ero. Občni zbor skupine Prometne zveze bo v nedeljo 14. februarja 1932 ob 13 popoldne v prosvetnem domu, na katerem bodo poročali furtkcijonarji organizacije :in zastopnik centrale. Vsi tovariši, člani skupine se pozivajo, da se občnega zbora zanesljivo in v čim večjem številu udeleže. — Odbor.	J
Maribor. Skupina »Promtne zveze«' javlja, da se bo vršil njen občni zbor v nedeljo C.imar-ca 1932 ob pol 10 v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze, Sodna ulica 9-III. Občnega zbora se bo udeležil tudi zastopnik osrednjega odbora. Dnevni red je običajen. Vsi tovariši člani skupine se pozivajo, da se občnega zbora zanesljivo in v čim večjem številu udeleže. — Odbor.
Ljubljana. V nedeljo 7. februarja 1982 ob 10 dopoldne se bo vršil sestanek v prostorih Prometne zveze, Delavska zbornica. Pridite v čim večjem številu. — Odbor.
Lesno delavstvo.
Rimske toplice. Strokovna zveza lesnega delavstva, skupina Rimske toplice, sklicuje dne 7. februarja 1932 v prostorih gostilne Pušnik v Šmarjeli pri Rimskih toplicah svoj prvi redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Tovariši zavedajte se, da ete člani organizacije, ki je vedno pripravljena za vas doprinesti vse žrtve. Zato je dolžnost, da se občnega zbora brezpogojno vsi udeležite. — Predsednik.
Rimske toplice. Tukajšnja »Prva jugoslovanska tovarna podpetnikov« je z dnem 1. februarja pričela zopet delati na dve izmeni tako, da so bivši odpuščeni delavci zopet dobili delo, izvzemši delavce parne žage, katera pa bo pričela obratovati čez 4 tedne. Ker pridejo nazaj vsi naši organizirani tovariši, bo štela naša organizacija nad 80 članov. Naše delavstvo ima velik Smieel za organizacijo, ker se zaveda, da ga more ščititi le organizacija in da more le organizacija doseči čim več uspehov. V združeni borbi je moč.
Kovinarji
Javornik. V soboto 30. jan. 1932 so se vršile volitve obratnih zaupnikov. Rezultat volitev je sledeči: Vpisanih volivcev je 'bilo 515. Vseh glasov je bilo oddanih 467. Prva lista Z. M. iR. J. je dobila 267 glasov, druga lista Krščanskih socialistov je dobila 126 gla-
sov ja tretja lista Narodnih socialistov je dobila 73 glasov. — Mi smo dobili 2 zaupnika. Lahlko rečemo, da je to lep uspeh in napredek. Po zadnjih prejšnjih volitvah smo napredovali za 100%. Dragi tovariši! Zdaj vidimo, da le v delu in vztrajnosti se bliža naša zmaga za naše pravice. — Do sedaj se pri nas ni čutila tako huda kriza. Toda v ponedeljek se je drugače zasukalo. Vodstvo tovarne je napovedalo, da do nadaljnjega delajo po 8 ur na dan po večini vsi oddelki v našem obratu.
Občni zbor naše skupine se bo vršil v nedeljo 14. februarja ob 11 dop. v društvenih prostorih na 'Koroški Beli. Tovariši! Da nihče ne ostane doma! Je pa itak obvezno za vsakega člana. Dobil bo vsak član še posebej vabilo. Nabito bo tudi na naši oglasni deski pred tovarno.
Jesenice. Izid volitev obratnih zaupnikov. Delavstvo ije letos a odzivom na volitve pokazalo, kako močno ceni funkcije obrtnih zaupnikov. Tako visoko število oddanih gla.-sov ni bilo še nikoli in to kljub temu, da je
Brezposelno
Naše brezposelno zavarovanje je prišlo v tako veliko zagato, da stoji pred steno, preko katere ne more več. Vzrok so: nezadostna sredstva. Pravilnik je pa tako ustrojen, kakor da bi razpolagalo zavarovanje samo z velikanskimi vsotami ali pa, kakor da bi ne bilo brezposelnih. Edino iz tega stališča je mogel prvotno določiti, da naj se porabi le 40 odstotkov za direktne podpore in upravo, drugo pa da naj gre v fond za dajanje posojil za zidanje delavskih stanovanj. Na drugi strani duši brezposelno zavarovanje tudi pretirani centralizem, ki ustvarja toliko formalnosti, da se produktivnost, ki postane pod takimi okoliščinami prav za prav neproduktivnost uradnitštva in se ne inore posvetiti tistim vprašanjem, ki so bistvena brezposelnemu zavarovanju. V današnjem položaju brezposelnega zavarovanja prav za prav ni.
Skrajni čas je bil, da so se vsi v to poklicani faktorji pričeli zanimati za reorganizacijo breaposelnega zavarovanja. V ta namen se je vršila anketa v Bel-gradu dne 12. in 13. januarja. Ankete so se udeležili predsedniki iti Šfefi borz dela, zastopniki delojemalcev in delodajalcev.
Zastopniki delavstva so zavzeli na-pram sklepom ekspertov borz dela (te sklepe bomo v celoti pozneje priobčili) sledeče stališče:
I.	Predstavniki delavstva na anketi o brezposelnosti osvajajo v načelu predloge ekspertov borz dela, posebno one, ki govore o povečanju podpor brezposelnim delavcem in o izpopolnitvi samouprave borz dela.
Predstavniki delavstva stoje na stališču, da morajo v fond za brezposelne prispevati ne samo država, ampak tudi banske uprave in občine in da se s temi dotacijami ne more reševati vprašanje večanja gradbene delavnosti in grajenja stanovanj, temveč da se morajo ta sredstva uporabiti za neposredno podpira-
Doma in
V Istri je bilo aretiranih 40 dijakov in 2 'profesorja. Osumljeni so bili komunizma.
V Relgradu se je ustrelil profesor medicinske fakultete dr. Jovanovič.
0 avtobusnem prometu je izšla banska odredba, ki vsebuje tudi tele novosti: 1. avtobusi ne smejo sprejemati več potnikov kot je oblastveno dovoljeno; 2. avtobusi smejo ustavljati in potniki smejo vstopati in izstopati le na iz vozinih redov razvidnih postajališčih, bodisi da so 'postajališča stalna ali pogojna; 3. prevažanje tovorov in blaga, ki ni ročna prtljaga potnikov, je prepovedano.
0 dogodkih na univerzi je razglasila 28. januarja ljubljanska policijska uprava sledeče: Včeraj okoli 12. ure po končani svetosavski proslavi na ljubljanski univerzi je poskušalo nekoliko komunističnih in klerikalnih študentov izzvati nerede z metanjem letakov protidržavne vsebine z galerije univerzitetne dvorane in z vzklikanjem proti obstoječemu redu z balkona in skozi okna vseučilišča. — Okoli 13. ure so se demonstranti z univerze mirno razšli. Policijske oblasti so uvedle poizvedbe v svrho ugotovitve krivcev, proti katerim se bo postopalo po zakonu.
tovarna kakor nalašč na dan volitev naznanila odpoved 88 delavcem. Delavstvo je razumelo trik vodstva in se odzvalo za volitve v tako velikem številu. Rezultat je naslednji: glasovalo je v tovarni Sava od 1500 upravičenih 1363 delavcev. S. M. R. J. je dobila 11 zaupnikov, Kršč. socialisti 3, Nar. strokovna zveza 2. Klub kršč. soc. v plenumu ostane nespremenjen in sicer s 5 zaupniki. Marksisti so izgubiti 2 v korist narodne strok, zveze. — Vsem članom javlja upravni odbor, da ne bo občni zbor skupine to nedeljo, kakor je bilo prvotno mišljeno, ampak pozneje. Kdaj se ho vršil, pravočasno javimo.
Rudarji
Trbovlje. — Strokovna skupina rudarjev Trbovlje ima v nedeljo dne 14. februarja ob 4 popoldne na tajništvu na Lokah 6voj redmi občni zibor z običajnim dnevnim redom. Vabila bodo razposlana tovarišem na dom, dolžnost članov pa je, da se istega brezpogojno udeleže. — Odbor.
zavarovanje
nje brezposelnih delavcev. Za izvrševanje produktivnih del in za zidanje stanovanj se morajo zbrati mnogo večja sredstva.
V pogledu sezonskih delavcev so delavski predstavniki mnenja, da je potrebno zbirati za njih poseben fond v obliki prisilne štednje, iz katerega bi dobivali podpore v času redne vsakoletne brez/-poselnosti.
Vprašanje nameščencev borz dela smatrajo predstavniki delavstva za zelo važno. Revidirati se morajo sedanji predpisi o uradništvu v tem smislu, da se omogoči nastavitev ljudi, ki imajo stvarno kvalifikacijo. Nujno potrebna je tudi vpostavitev osrednje borze dela.
II. Predstavniki delavstva zahtevajo, da se podvzamejo za oiniljenje brezposelnosti sledeči koraki:
1. Zabraniti se mora vsako prekoračenje zakonito določenega delovnega časa;
2. olajševati izseljevanje delavcev;
3. preprečiti, da se zaposlujejo v poko jene i javnih ustanov v teh ustanovah kor honorarni natnešceričii ali dnevni-čarji in sploh zabraniti vsako dvojno za-poslenje;
4. podaljšati potrebno osnovno izobrazbo na šest let;
5. regulirati vajeniško vprašanje.
III. Predstavniki delavstva izrečno poudarjajo potrebo sistematične gospodarske politike in ozdravljenja financ javnih ustanov. Iz budžetov javnih ustanov se morajo črtati vsi neproduktivni izdatki. Izločenje kreditov za investicije iz teh budžetov smatrajo predstavniki delavstva za najopasnejše, ker bi to brezposelnost samo neposredno in katastrofalno povečalo.
Delavski predstavniki zahtevajo, da se vzpostavi v svrho izvedbe aktivne gospodarske politike gospodarski svet, v katerem naj bi bili zastopani tudi delavski predstavniki.
po svetu
Rusko-poljska pogodba je bila te dni podpiKina. Vsebuje dogovor o nemijia.-danju. Nemški politiki je zavdan s to pogodbo močan udarec.
Avstrijska vlada je odstopila pretekli teden in se po dveh dneh prikazala v novi sestavi brez zunanjega ministra dr. Schobra. Vlado tvorijo krščansiki social-ci in kmečka zveza. Vlada nima večine. Računa na podporo Heimatbloka. — V krščansko socialni stranki je nastal močan spor med bolj delavsko levico in meščansko desnico. Levica pod vodstvom Kunschaka je zahtevala sodelovanje in vlado s socialnimi demokrati. To zahtevo pa je odločno odbila vsa ostala stranka, posebno pa še skrajno desno krilo z dr. Seiplom na čelu, ki se zavzema za zvezo s Heimwehrom in za vlado močne roke. Zaenkrat je še v stranki najbolj veljavna zmerna struja pod vodstvom dr. Burescha, sedanjega kancelarja, ki tudi vodi sedanjo vladno kombinacijo. — Dr. Schober je moral iti iz vlade zaradi
Bakreni kartel je .sicer ceno znižal na 7.50 cents, kot smo že poročali, a tudi ta cena ne drži in jo močno spodbijajo. Vprašanje nadaljnje produkcijske omejitve je 'bolj aktualno kot kdai ,prej.
Položai kmetskega delavstva
(Dopis iz gornjeradgonske okolice)
znane carinske unije z Nemčijo. Njegovo glavo so zahtevali Francozi kot predpogoj za to, da bodo dali kaj denarja.
Velika angleška podmornica »M 2«
se je potopila južno od Rokavskega preliva. Na podmornici je bilo 56 mož posadke, ki so vsi — mrtvi. Podmornica je izginila brez sledu.
Romunija je dobila iz Francije kre-djt^v višini 250 milijonov frankov. — Pripravlja se sprememba vlade. Kralj razpravlja s politiki o novih možnostih; sprejel je "tudi dr. Maniua. Govori se, da bo prevzel vodstvo nove vlade sedanji finančni minister Argetoianu.
V republiki Salvador je izbruhnila revolucija. Oboroženi uporniki, baje komunisti, so zasedli že več mest, a so jih vladne čete pregnale in ves upor zadušile. Mrtvih je bilo pri teh bitkah okoli 2000 oseb.
Položaj delavstva postaja tudi pri nas vedno bolj in bolj resen. Vse delavstvo, kolikor ga je, to je: v tovarni kos K. Kollnerja okrog 40, v tovarni meril Iv. Mikoliča okrog 100, v tovarni usnja Fr. Pdtoschtniga okrog 20, okrog 40 pa v parnih žagah tvrdke Triglav, M. Steiner 'in Fr. Marčiča ter drugih manjših obratih, 'torej vsega skupaj okrog 200 nima nobene delavske organizacije, ki bi v slučaju potrebe ščitila njegove interese, kar bi vse to delavstvo posebno v seda- | njem času najbolj potrebovalo. Sedaj je 'bil čas za volitev obratnih zaupnikov. Skoraj v vseh obratih drugih delov dravske banovine si bodo delavci izvolili svoje obratne zaupnike, le pri nas bo ostalo še vse po starem. V nobenem podjetju se tudi letos ne bodo izvedle volitve teh zapnlkov in tako bo delavstvo tudi za prihodnja tri leta prepuščeno na milost lin nemilost svoji usodi.
Vsega tega je krivo to, ker delavstvo ni organizirano. Večkrat se je že začelo z raznimi organizacijami. Tako je tudi JSZ pred par leti osnovala svojo skupino, ki je prvotno ‘bila precej močna, a je potem radi neodločnosti delavcev zaspala oziroma so jo podjetniiki že v i prvih početkih zatrli. Tudi danes je sko- ! raj ravno ista. Med delavstvom še vedno j ni one prave delavske zavednosti in | enotnosti, v kateri bi moralo delavstvo j videti, da je le v skupnosti moč. Veliko delavstva je pri nas, ki dobro ve in razume važnost organizacije, a žalibog je na drugi sltrani zopet mnogo delavstva in lahko rečemo mnogo več kakor polovica, ki se ne zaveda in se noče zavedati pomena in koristi, toi jim jih nudi organizacija in skupni nastop. Ta skupina
Vojna na Daljnjem vzhodu zahteva | vsak dan nove človeške žrtve. Japonci | so zasedli kitajski del velikega pristani- 1 šča Šanghaj. Njihove čete na severu Mandžurije se pripravljajo, da zasedejo mesto Harbin, ki leži v ruskem interesnem ozemlju. Amerika in Anglija dose-daj še nista nastopili proti Japonski s sredstvi, ki bi jo prisilila, da neha z vojno in tako brezobzirnim teptanjem mirovnih dogovorov. Anglija in Amerika sta poslali v Šanghaj nove ladje in zahtevali od Japonske pojasnil za njene zadnje ulkrepe. Rusija zaenkrat še sumljivo molči. Kitajska vlada je proti vsem nastopom Japoncev brez moči. Grozi sicer z vsemi skrajnimi sredstvi, a vojne si ne upa napovedati. Tudi če bi jo napovedala, ni gotovo, ali bi se Japonska za to napoved sploh kaj zmenila.
nezavednežev je kriva, da nolbena organizacija ne uspeva in s tem tudi, da se delavstvu danes tako slabo godi. V tovarni kos K. Kollnerja se to še ne občuti tako hudo, ker ima g. Koliner sam nekaj razumevanja z delavstvom in uredi stvar tako, da ni delavstvo kar naenkrat preveč prizadeto. In če je že treba kaj ukreniti, pa spet uredi tako, da ni prizadetih samo nekaj delavcev, ampak da se hudo razdeli v enaki meri na vse. V tovarna meril delajo nekateri delavci čez ure, drugi pa praznujejo po cele tedne in še več. Pretekli teden so delali še 4 dni v tednu, v petek pa jim je bilo zopett naročeno, da naj ostanejo doma. Kako dolgo bodo ostali delavci brez dela, jim ni bilo povedano, najbrž najmanj kakih par tednov. V tovarni usnja je bila v preteklem letu dvakrat redukcija: 15. junija je bilo reduciranih 15 delavcev, med temi je bilo sprejetih pozneje zopet nekaj nazaj v delo, za novo leto pa je bilo odpuščenih spet 10 delavcev, med temi tudi delavec Ramšak Maks, 25% invalid, ki se je marca meseca lanskega leta ponesrečil pri delu po krivdi lastnika samega .
Ali bi ne moglo podjetje, naj si bode prvo ali drugo, razdeliti delo tako, ako je res potreba redukcij, da bi se skrajšal delovni čas, recimo na par ur dnevno, ali za en dan ali dva v tednu, Itako da bi ostalo pri zaslužku vse delavstvo, ne pa da je eno vrženo na cesto, drugo pa dela nadure? Ce bi bilo delavstvo organizirano, 'bi lahko to uredila organ i-, zacija sama. Ker pa delavstvo ni organizirano, pa nima nobena organizacija, pa naj si bode ta ali ona, v svrho pogajanj v obrat nobenega dostopa. Delav-
Kmetski viničar je v največ slučajih prav za prav hlapec svojega gospodarja. Razlika med njim in resničnim hlapcem pri kmetu je tolika in še slabša, da stanuje viničar s svojo družino pri vinogradu in dobiva plačo, morda tudi hrano, od gospodarja, toda le ob dnevih, ko ga pbkliče na delo. Ostali člani viničarjeve družine (otroci, starčki) tega niso deležni, zato mora vsak viničar skrbeti za svoje lastno in popolnoma samostojno gospodarstvo. Delo in zaslužek je za viničarja samo v letnih časih izven zime. Ko preneha zaposlitev v vinogradu, po poljih in travnikih, viničarja ne rabijo več. Postane brezposeln. Če se ima s čim preživljati, dobro, če nima, pomagal mu nihče ne bo. Tako ni slučajno morda danes, tako je bilo že lani, pred desetletji in vedno. Vendar pa tako obupen položaj kmetskega viničarja še ni bil nikoli, kakor postaja zadnji čas. Toda tega ni vzrok kakšna gospodarska kriza, pač pa brezmejna in nečloveška izžemanja od strani kmetov, večjih posestnikov radi njihove, do skrajnosti nesocialne in tako tu^i nekulturne čutnosti do človeka, kateri jim dela in ž njimi soživi. Zelo redke so izjeme, kjer bi se moglo trditi, da ni tako. Da so za delavca-viničarja nastale tako krivične in nevzdržne razmere v jnašem podeželju, kjer se toliko poudarja, da živi samo krščanski rod, ki moli, hodi v cerkev in na božja pota, ki čita samo izrečno katoliške časopise, je pač več kot tragično za vse skupaj. Krivdo tega pa nosijo vsi tisti, ki so napačno, rekel bi čisto sebično-razredno, do-seiiaj vzgajali našega kmeta. »Kmet, ti si vse, drugi nihče! Kmet, od tebe živijo
stvo pa je prepuščeno samo sebi, svoji usodi in na milost ali nemilost svojega delodajalca.
Ker je bila kakor že prej rečeno pred leti pri nas ustanovljena skupina delavstva JSZ in so pravila oblastno potrjena, se ,je zopet sprožila misel onih delavcev, ki imajo razumevanje za organizacijo, da bi se delavstvo organiziralo in skupina delavcev JSZ poživila. V to svrho se, je vršil v nedeljo dne 24. jan. t. I. v Zadružnem domu v Slovenjgradcu sestanek, katerega je sklicala JSZ v Ljubljani. Sestanka se je udeležilo okrog 20 delavcev, zastopniki vseh tukajšnjih podjetij, med temi tudi par rokodelskih pomočnikov. Strokovni tajnik tov. P. Lombardo iz Ljubljane je v poljudnem govoru orisal današnji položaj delavstva,
vsi stanovi! Kmet, največji revež, držiš vse po koncu!« Itd. To se je trobilo povsod. Strankarstvo, volivna skrinjica pa je bilo cilj vsega. Nihče pameten ne bo podcenjeval važnosti kmeta in njegove grude, tudi ne prezrl težav, v katefih je danes v veliki večini kmetski stan. Vendar pa kmet, kot posestnik ni sam tukaj. So še drugi stanovi, nekateri (viničarji in kmetski delavci) celo taki, ki ta kmetski steber prav za prav držijo pokonci in tako rekoč kmetstvo, kot je poznano pri nas, izpopolnjujejo. Teh se nikdar in nihče ni spomnil, nihče jih ni nikoli poveličeval, nihče se zanje zavzemal niti politično niti drugače. Nihče ni znal razumeti njihovih težav in potreb samo zato, da se ne bi preveč zameril pravim kmetom. Zato se je kmet vse preveč zavedal svojih moči in privilegijev nad vsemi socialno šibkejšimi sloji, ki so zanj prihajali v poštev. Nič ni bil vzgojen v praktičnem krščanskem družabnem duhu, nihče mu ni kazal poti k skupnemu, pravičnemu in vzajemnemu sožitju z drugimi stanovi. Posledice so strašne današnje razmere, nevzdržne za viničarje in delavce na kmetih.
Evo utemeljevanja in dokazov, koli-korstokrat jih kdo hoče! Kmetski viničar je pravcati suženj. Viničarski red se zanj ne prizna. Urejenega delovnega časa tudi nima. Vprežna živina, posli in viničarji brezpogojno opravijo vse, kar je treba na »gruntu«. Lastnik-gospodar pa navadno drži roke križem, pohajkuje premnogi za kratek čas od kleti do kleti in živi vlogo brezdelnega buržuja. Zato pa morajo drugi napeti vse sile, da vzdržijo takega gospodarja na površju. Do-
razmerje delavstva do delodajalca in nasprotno, delavčeve dobre in slabe lastnosti in važnost organizacij. Navzoči so izvajanjem govornika sledili z zanimanjem in bili z govorom prav zadovoljni. Želja tega delavstva je, da bi bilo prav, ako bi se delavstvo vendar enkrat organiziralo, zaenkrat vsaj samo to, katero ima amisel za organizacijo in da bi se v kratkem sklical občni zbor, kateri bi izvolil nov odbor sestoječ iz zastopnikov vseh podjetij, kateri bi nabiral skrbno in pazljivo samo take člane, ki bi bili zanesljivi in zavedni, in kateri bi delavstvu le koristili, ne pa škodovali. Le takrat je upanje, da bode organizacija uspevala in delovala v blagor, ako ne vsemu, pa vsaj samo organiziranemu delavstvu.
Položaj slovenjgraškega delavstva
Hermann Suderman:
G OSPA SKRB
Roman
Brata sta slovesno objela očeta, in tuja gospodična se je priklonila in mu poljubila najprej roko potem pa še čelo. — Potem so pozdravili dvojčki, ki sta v žalnih oblekcah zrli še bolj sveže in ljubko kot sicer. — Pavla, ki je stal na vratih in v zadregi obračal čepico, so prezrli.
Končno je vprašal Mirko: »Kje je pa brat?« Tedaj je Pavel stopil boječe naprej in mu pomolil roko...
Tri dvojice oči so ga merile in sodile.
»Da bi bil že vendar zunaj!« si je mislil in brž, ko je šlo, si je poiskal opravka v hlevu.
Mirko je prišel za njim. Pavel se je prestrašil, ko ga je zagledal, ker ni vedel, kaj naj bi govoril s tem odličnim možem.
»Dragi brat,« j© rekel Mirko, »prošnjo imam do tebe. Ali bi ne mogel moji nevesti preskrbeti kako prijaznejše bivališče? V dekličji sobi se čuti malo tesno.«
»Pospravil ji bom svojo pod stre šnico/: je odgovoril Pavel.
»Obvezal me boš k hvaležnosti, če boš to storil.«
Potem mu. je naperil še nekaj vprašanj o materinem trpljenju, o živini in o vknjižbah, ki težijo posestvo.
»Siromaki,« je dejal, »to ste imeli skrbi. Toda, ali si si štel v sveto dolžnost, da bi materi zadnje dneve olajšal kolikor je bilo v tvoji moči?«
Pavel mu je zagotavljal, da je storil vse, kar je mogel.
»To me veseli,« je odvrnil brat s strogim glasom, »težko bi se pregrešil nad dolžnostjo, če bi bil to opustil. — In zdaj pridi, da skupno stopiva pred truplo blažene, da bo z neba videla vse svoje skupaj.«
Dal je Pavlu roko in ga vlekel v hišo, kjer je
mati mirno počivala med rožami in lučmi in kjer so bili drugi že zbrani.
Pavel je v zadregi obstal na vratih. Ni vedel, kaj bi dal za to, da bi mogel biti vsaj za hip sam z mrtvo; ker pa ni šlo, se je nalahno splazil iz sobe in zrl noter skozi okno, kjer so stala zijala iz vasi, kot da bi bil kateri od njih...
Čez časek je prišel Maks in ga zaupno odpeljal malo v stran.
»Prošnjo imam do tebe, ljubi t'ant,< je rekel, »grlo sta mi prah in jok čisto posušila. Ali mi ne bi mogel preskrbeti požirka piva.«
Pavel je odvrnil, da sta ga dva polna osmaka doma, a ta bi nastavil šele jutri za pogrebščino.
»Daj le meni pipo,« je odgovoril Maks, »razumem se na to. Pivo v osmaku bo jutri prav tako sveže kot danes.«
In ko mu je Pavel ustregel, mu je obrnil hrbet in odšel.
Okrog enajstih so pogasili sveče ob krsti — šli so k počitku.
Pavel je našel, da ni zanj nobene postelje odveč. Splezal je na senik, kjer je vso dolgo noč sedel in mislil...
Ob desetih zjutraj so prišli prvi gostje, in sicer taki, ki niso ne obljubili, ne domači jih niso pričakovali. Ko je Pavel videl, da prihajajo, je bila njegova prva misel: »Ali sem preskrbel dovolj jedi in pijače?« In čim več voz je pridrdralo na dvorišče, čim več popolnoma tujih mož je podajalo' domačim črno orokavičene roke, tem višje je rasla skrb v njem, tem glasneje so mu zvenele v ušesu besede: ■Ne bo dovolj!«
Oče je imel danes po dolgem času spet svoj veliki dan. Sedel je na nosilih kakor na prestolu — najstarejša sinova sta stala ob njem kakor vazala — in se je dal občudovati v svoji bolesti.
Kadar je stopil k njemu nov gost, je stisnil ponudeno desnico z obema rokama, kot Ja bi bil on tisti, ki mora izrekati sožalje,* žalostno klanjal glavo in z razbolelim glasom govoril pretrgane besede: »Da, da — ni je več! — Nič več!------------------Ni
balzama za srčne rane! — Naj nebo popravi, kar je zemlja na njej zagrešila!« in podobno.
Vmes je pa klical Pavlu: »Sin, ne skrbiš za vino! — Sin, gospod Wegmann želi cigaro! — Sin, skrbi, da se bodo gostje pokrepčali!«
Pavel je tekal od človeka do človeka kot natakar, v skrbi prešteval steklenice, ki so se s silno naglico tesnile, in zavidal sestrama, ki sta v lepih črnih oblekah smeli sedeti v svojem kotu in se iz srca izjokati, tuja svakinja ju je pa tolažila. Na žalno obleko v svojem računu sploh ni mislil in bila je prava sreča, da mu jo je trgovec dal na upanje, sicer bi se sestri ne smeli niti pokazati.
Sam pa ni bil v svoji skromni sivi obleki prav nič človek, ki žaluje. Večina gostov, ki ga niso poznali, je šlo mimo mimo njega. Jemali so na znanje, da živi, a le takrat, ko jim je ponujal vino in cigare.
Na dvorišču se je bila nabrala gruča tujih ž^na, ki so imele mater rade zaradi njene skromne tihote. Hotele so se pridružiti sprevodu, ne da bi spadale h pogrebcem.
Poveljniški pogled očetov jih je brž odkril.
»Pavel, sin moj,« je zaihtel, »pojdi ven in pokliči dame v hišo žalosti!«
Pavel je obotavljaje poslušal povelje, zakaj ni vedel, v kake besede naj obleče vabilo. Ko je Stopil na prag, je zadel s pogledom na Elsbeth. Stala je v preprosti žalni obleki med vaškimi ženami in v laseh nosila venec belih rož. In ko ga je zagledala, so se ji oči napolnile s solzami.
Za hip mu je bilo pri srcu, da bi stisnil glavo v gube njene obleke, da bi se tam izjokal. A zraven so stale druge in strmele vanj. Nerodno se je priklonil in dejal: »Oče prosi — ali ne bi hotele videti mrtve?«
Žene so se počasi rinile noter, le Elsbeth se je še obotavljala.
»Kaj ti ne boš šla noter?« je vprašal.
»Ubogi, ljubi moj Pavel!« je rekla in ga prijela za roko.
Zaprl je oči in se opotekel dva koraka nazaj.
»Pojdi vendar,« je dejal, ko se je spet obvladal, »poglej jo, saj te je zmeraj; imela tako rada!«
»Pavel, sin moj, kje si?« je donel očetov glas iz hiše.
Leto V.
"
stikrat se dogodi, da viničar že pred jutranjim svitom omaguje od dela, zvečer pa svoje trudne kosti komaj spravi domov ter od same izmučenosti niti večerjati ne more. Ves dan je v potu in znoju, da se proti večeru že trese od slabosti. Nikdar pa ni priznanja, pač pa je še vedno vse premalo storjenega! Ko bi imel viničar pri tem vsaj kaj zaslužka! Pa tudi tega skoraj ni. Zvečer ali v soboto, ko bi moral dobiti zasluženi denar, dobi pri nas le pločevinasto znamko — »pleh«. Kolikor delovnih dni stori, toliko plehov dobi. Ob koncu leta se dela obračun — drugače nikoli.
Sedaj smo ravno imeli novo leto. Brezposelni smo že od jeseni sem. Zadnje delo je bilo nasekati še drv gospodarju. Viničarja se sedaj ogiblje še celo gospodar. Zelo neprijetno mu je, če bi prišel v hišo. Kolikor ni smel poleti zamuditi, oziroma izostati niti ene ure, toliko ga sedaj niti od daleč ni treba. Mesariti tolste prašiče, pretakati vino ali jabolčnik, to se more brez drugih oseb, tako tudi brez tistih, ki so vse to pripra-v ili z delom. Pa vendar pride viničar le na račun in položi svoje »plehe« na mizo pred gospodarja. Ta jih najprej prešteje, potem pa začne po svoje: 30 težakov, oziroma »plehov« za zemljo, kjer si imel koruzo in krompir, 5 plehov za prevoz viničarjevih pridelkov na dom, 15 plehov za vožnjo drv, 40 plehov za vrednost drv, ‘24 plehov za dva 6 tednov stara pujska itd. Vse se računa visoko nad resnično vrednostjo. Ob koncu »računa« ni treba kmetu navadno viničarju sploh nič plačati. Ako pa še kljub temu ostane kakšen pleh nezaračunan, pa si zna kmet takoj pomagati. Izmisli si odslužitev stanovanja, deputatne zemlje ali... — si že kaj pač izmisli. Tako je delal viničar prav celo leto, pri obračunu ob novem letu pa ne dobi niti toliko, da bi bilo za sol in petrolej čez zimo. Kje je še obleka, obutev zase in za otroke ter drugo! Na deh* pri kmetu se je raztrgal, zaslužil pa za novo ni nič. Bolj če delamo — manj imamo! Ali ni to strašna krivica in obupne razmere? Kdo je tedaj glavni krivec, da so viničarji taki siromaki?
Tako se ponavlja leto za letom, vedno naprej. Bilo bi nujno potrebno, da bi se odločilni faktorji zanimali za naš položaj in bi na lastne oči videli, kako postopajo kmetje z nami. Viničarski red bi se moral izvajati. Viničarjem se na pr. zrnje in drugo ne bi smelo računali v odslužitev z delom dražje, kakor je tržna dnevna cena. Določiti bi se moralo, kolik sme biti viničarjev najmanjši dnevni zaslužek. Tako bi se vsaj deloma zavrlo to brezmejno in strašno jerobstvo pod kmetskim jarmom, ki obeta postati še hujše. Mi pa bi se morali organizirati prav vsi do zadnjega v »Strokovni zvezi viničarjev«.	>
To in ono
Huda jama. Namesto venca na grob je Strokovna skupina rudarjev podarila Metli-čarjevi družini 150 Din. Njegovi tovariši, pa so ob plačilnem dnevu nabrali za družino Din 1031.-.
Krekova družina Zalog-Kašelj bo vprizo-rila v nedeljo 7. febr. 1932 ob 4 popoldne pri Cirilu v Zalogu veseloigro iz domačega življenja »Tkije vaški svetniki«. V igri je dosti komičnih prizorov, zato ne bo nikomur žal, kdor si jo ogleda. Med odmorom igra društveni tamburaški zbor.
Kaj se godi v Hrastniku? — Socialisti so organizirali velik izobraževalni tečaj, na katerem se predava in poučuje vsako soboto večer in bo trajal 27 tednov. Konča se kon«c maja. Predavatelji: dr. Jelenc, dr. Tuma, prihajajo iz Ljubljane. Tečaj financira 9 društev. Za tečaj se je prijavilo 80 oseb, dd katerih jih le 50 redno prihaja k pouku. Brez dvoma bo tako delo rodilo uspeh. Med tem ko bo svobodaši premagali negativno nergaštvo, v postavili edinoet, ter postali močna udarna sila, »e v naših vrstah^ veselimo nad zmago, če je kakšen brezbrižni in-diferentnež pri nas gol zabil. V narodnem domu imajo tudi to leto »prepotrebno« ple6no šolo. 'Pri nas se jezimo, če naši napol somišljeniki hodijo v nasprotne tabore plesno in drugo kulturo 6rkat, sami pa radi pohlepa po denarju naše ljudi tja navajamo. To dela seve neorganizirana gmajna. Katoliške organizacije se krepko lin dosledno drže. Zato so pa eeve vodilni krogi izpostavi jeni blatenju in obrekovanju. Vse to pa naših fantov ne moti in vztrajno skupaj drže. — Vse ni pomagalo nič. Svetovalo se nam je, da naše društvo razpustimo in se včlanimo pri gotovi organizaciji. To smo odbili. Potem se nam je hotelo škodovati z ustanovitvijo proti dru-
štva. Negativnost nasprotne strani tega tudi ni mogla izpeljati. Zdaj hočejo neki rovarji, ki niso nikjer včlanjeni, komandirati, kdo naj bo odbornik. Po geslu: Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce, hočejo doseči odstop glavnih funkcijonanjev. Pojem o krščanski ljubezni in pravičnosti je za nedelje drugače prikrojen nego za vsakdanjo lastno vporabo: Neki tukajšnji Lazar je nastopil pred dvemi leti gotovo službo iz idealizma, dokler ne bo drugi za to delo prijel. Ko drugega mi bilo, se mu je obljubilo 200 do 300 Din mesečno, in se je zahtevalo točnost pri delu. Do danes bi imel Lazar 5000 dinarjev zaslužnega, pa je dobil 000 Din. Hočejo imu za eno leto priznati Din 70 mesečno, ostalo pa pozabiti. Ubogi človek je izgubil zvezo s svojim poklicem in je teh 70 dinarjev edini njegov dohodek. Ker ju na potu, da si ustvari družinsko ognjišče, nujno potrebuje, da se mu izplača zasluženo. Krogi, ki krivično ne izročijo zasluženo, so mnenja, da mora naš Lazar radi tega, ko se ni mogel poročiti proč — na cesto, najbolje Kam v Srbijo, na njegovo mesto pa pride drugi, ki ima 700 Din pokojnine. O moralični strani pa sploh najlepše, da molčimo. Kristus je prišel na svet, da pomaga vstati ljudstvu, ki je padlo in da pribori trpečim pravico. Ta nauk je tudi za Lazarjev slučaj veljaven in je proti vsaki katoliški morali postopati ka-
kor zgoraj navedno. Tako noben brezbožni kapitalist ne dela. To smo zapisali, ker je gotovo, da se povsod maščujejo napake posameznikov nad nedolžnimi, in 'bi nam lahko očitali, da smo odobravali krivico, četudi bo ostal naš glas glas vpijočega v puščavi.
Blagor lačnim in žejnim pravice.
Blagor onim, ki zavoljo pravice preganjanje trpe.	Živi	borba!
*
Umrl je rudar Ivan Lipovšek. — Nogo <=i je zlomil rudar Špes.
DELAVSKI KOLEDARČEK
Vse tovariše in zaupnike, ki še imajo v razprodaji naš »Delavski koledarček« za leto 1932, prosimo, da ga čimprej razprodajo. Tovariše in prijatelje vabimo, da ga gotovo kupijo, če ga še nimajo!
Razmišljen živinozdravnik. Neki živi-nozdravnik je bil zelo raztresen in zamišljen. Njegov prijatelj ga vpraša, če se mu je kaj neljubega pripetilo. Zdravnik mu pa odgovori: »2e ves dan mi hodi po glavi neka krava.«
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3
je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Ima vlog nad 480,000.000 Din-
Za vse vloge jamči ljubljanska mestna občina z vsem svojim premoženjem in z davčno močjo.
Vse naložbe obrestuje kar najbolj ugodno.
Posojila se dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje
kar najceneje.
Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditno društvo. Za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje
položnice.
Telefon št. 2016 in 2616.	Poštni	čekovni	račun	št.	10.533.
Uradne ure za stranke so od 8 do 12 in pol.
Za Jugoslovanska tiskarno K. Čeč.
lzdaia za konzorcij .Delavske Pravice« in ureja: Peter Lombarda
PREJE Din. 169.-OD DANES
Znižali smo cene obutvi za vso družino.
MOŠKI ČEVLJI Z MODNIM PODPLATOM ZA ŠTRAPAC.
Vrsta 9315-03
Evo lepih ženskih čevljev iz lastina ali bar-žuna za neverjetno nizko ceno. Za malo denarja velik luksuz.
Vrsta 9375-03
Vedno so elegantni in vedno moderni enostavni čevlji z zaponko. Prik.adni so ra u ico in ples, n donite jih ludi z nizko peto.
Vrsta 1255-31
še vedno potrebne snežke. proti mrazu, vodi in blutu Prodajamo | h iz gabardina za bagatelno ceno
Vrsta 3945-03 Za vsakdanjo rabo praktičen, močan in udolen čevelj iz boksa, ki ne žuli niti nog niti žepa.
Ooižn st pidjet-mfca je, da dela vedno le na tenu kako bi svo m cdemelcem c-k tir nai-cenejši nak-.p. S temzRižsnjemse že ;mo cdiemal-cc-m oddolžiti za zaimn e, Ki ga uživamo, da im pasite emo um boi c in dri ceneje.
Plačajte samo najn ž;0 na podplatu žigosano cene.
Vrsta 245
Telovadni čevlji s peto ali brez nje, od danes celo za polovično ceno. - Otroški par samo Din 29 -.
NARODNO GOSPODARSKO NALOGO VRŠI
Vrsta 2842-05 Otroški čevlji iz laka ali boksu z usnjatim podplatom. Štev. 20 26 samo Din 49 —, štev. 27-34 samo Din 69'—, štev. 35-38 samo Din .89'—
NAJBOLJE ONI, KI PRODAJA SVOJE SODELAVCEM PA NUDI NAJVISJK
Vrsta 3345-03
Udobni čevlji za široke ali boleče noee. rz-demni iz la-dina z usnjatim podplatom
PROIZ' ODE ZA TAKO MOGOČE PLAČE.
CENO. KI JO KUPEC ZMORE. SVOJIM