LJUBLJANA, 0. SEPTEMBRA 1967 LETO XVIII ST. 13 Poudarek na vsebini vzgojno izobraževalnega dela Ko je pred štirimi meseci republiška skupščina sprejela zakon 0 izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja, smo se zavedali, da začenjamo novo poglavje v razvoju našega šolstva. Glede na naše hiaterialne možnosti in potrebe bo nedvomno v prihodnosti z novim Zakonom zagotovljen skladnejši napredek šolstva. Skrb za smoir-delitev sredstev med družbo in šolstvom so prevzele izobraževalne skupnosti, ki združujejo vse za šolstvo zainteresirane družbene dejavnike v skupnih prizadevanjih za boljšo in uspešnejšo šolo. Pričeli smo izgrajevati sistem, ki bo zagotovil ne le postopno materialno stabilizacijo šolstva, marveč bo pospeševal tudi prizadevanja za hitrejšo racionalizacijo in večjo učinkovitost vzgojno izobraževalnega dela, t° pa je pogoj za modernizacijo, Z(t sodobno šolo ter za krepitev samoupravljanja v vzgojno izobraževalnih zavodih. Zakon ustvarja pogoje zlasti ia skladnejši razvoj vsega šolstva. Srednje šolstvo je tako kot Osnovno in visoko šolstvo enako-Vredno upoštevano pri financiranju. Tudi razlike v materialnih V°gojih za delo osnovnih šol se bodo postopno omilile, ker bo republiška izobraževalna skupnost 2e zdaj, sicer še s skromnimi, toda v Prihodnosti z vedno pomembnejšimi dopolnilnimi sredstvi Pntogočala hitrejši napredek Oshovnih šol tudi na tistih območjih v republiki, ki zaostajajo zaradi šibkejših materialnih možnosti. In ne nazadnje — tudi z enotnimi osnovami meril, ki jih .o še letos sprejela republiška ^obraževalna skupnost, bo mogoče zagotoviti pravičnejšo delitev Sfedstev posameznim stopnjam xn vrstam šol ter s tem za osebje dohodke učiteljev in material-^ izdatke šol. Nedavno sprejeti-* zakon o rednjem šolstvu ter predvidene' Premembe in dopolnitve zakona o osnovni šoli in novi zakon o Usposabljanju otrok z motnjami n telesnem in duševnem razvoju, ki bosta v bližnji prihodnosti na dnevnem redu v skupščini SRS, bodo utrdili organizacijske teme-je vzgojno izobraževalnega siste-ker bodo z družbenimi nor-Puitivi določeni pogoji za usta-uovitev in delo šol, dolžnosti in zuvice ustanoviteljev šol, stro-žPPna izobrazba učiteljev, preci-fane bodo specifičnosti delavka raZmerii Prosvetnih delavcev d-, zlasti pa bo urejena vsebina Pojno izobraževalnega dela. Pri slednjem smo občutili precejšnjo vrzel zlasti v srednjem šolstvu, kjer je bilo doslej največ problemov, od zastarelih predmetnikov in učnih načrtov ter razlik v pedagoškem režimu šolanja in obremenitvi učencev do učiteljev s pomanjkljivo strokovno in pedagoško izobrazbo in slabo opremo za pouk. S temi družbenimi normativi usmerjamo naša prizadevanja v kvalitetnejšo vsebino vzgojno izobraževalnega dela, v doslednejše uresničevanje vzgojno izobraževalnih ciljev, ki smo si jih zastavili. Naša družbena skupnost zato pričakuje še večjo prizadetost in odgovornost šol in učiteljev za dosledno uresničevanje vzgojno izobraževalnih smotrov. Pri tem ne mislimo le na posredovanje sodobne izobrazbe, ki bo temeljila na najnovejših dognanjih in spoznanjih napredne znanosti, na sodobnih učnih metodah, marveč hkrati še prav posebej na uspešnejšo vzgojo, čemur smo v poslednjih letih marsikje posvečali premajhno skrb. Bolj kot doslej se bomo morali nenehno zavedati, da še zdaleč ne opravimo vsega, kar smo dolžni storiti, č.e omogočimo mladim ljudem le to, da si po svojih zmožnostih in nagnjenjih pridobijo izobrazbo, ki je potrebna za določen poklic ali za nadaljnje izobraževanje. Šola je poklicana kot eden izmed najpomembnejših vzgojnih dejavnikov prispevati kar največ k oblikovanju osebnosti mladega človeka, samostojnega in kritičnega duha ter umskih in moralnih lastnosti človeka v naši samoupravni socialistični skupnosti. Nedvomno smo dolžni biti bolj tankočutni do vsega, kar prispeva k vzgoji socialističnega humanizma in patriotizma, k utrjevanju moralnih vrednot, na katerih temeljijo socialistični družbeni odnosi. Te odgovorne vzgojne naloge, ki so zapisane v temeljnih določbah naših šolskih zakonov in med vzgojno izobraževalnimi smotri v učnih načrtih, morajo vzbujati v nas prav tolikšno prizadetost kot skrb za trajno osvojeno, življenjsko uporabno znanje. Usmerimo torej naša hotenja še bolj kot doslej v vsebino vzgojno izobraževalnega dela, v večji vzgojni in izobraževalni uspeh naše šale, ki bo dokazoval, da šolstvo v enaki meri kot druga področja družbene dejavnosti prispeva svoj polni delež k našemu splošnemu napredku. Boris Lipužič ŽAGARJEVE NAGRADE - ZRCALO PRIZADEVANJ IN USPEHOV Pet letošnjih nagrajencev Žagarjeve nagrade se podeljujejo za izredne uspehe na vzgojno-izobraževalnem področju, ki so širšega družbenega pomena za pedagoško prakso in teorijo. Podeljujejo se za celotno področje vzgoje in izobraževanja, vendar pa sta pri tem poudarjeni osnovna in srednja šola. Ne smemo namreč pozabiti, da morajo biti Žagarjeve nagrade vsaj v prvih letih namenjene predvsem tistim prosvetnim delavcem, ki so se najbolj približali liku narodnega heroja Staneta Žagarja — ljudskega učitelja, ki je s svojim narodom delil usodo, ga vodil in sc mu razdajal. Tako ie na svečani podelitvi letošnjih Žagarjevih nagrad — bila je 26. junija v stekleni dvorani izvršnega sveta — poudarila članica odbora za podelitev Žagarjevih nagrad ing. Zora Male-žičeva in opozorila na nelahko delo odbora, ki bi moral iz 35 predlaganih kandidatov, katerih nobenemu ne gre odrekati zaslug, izbrati prvotno samo štiri nagrajence, nato pa se je. meneč, da je tako pravičneje, vendarle odločil za izbiro petih kandidatov, ki so prejeli po 4000 N-din nagrade. KATERI SO LETOŠNJI NAGRAJENCI? Ravnateli osnovne šole Lucijana Seljaka v Stražišču pri Kranju, učitelj in pedagoški svetnik DUŠAN BAVDEK že od 1959. leta ustvarja sloves svoji šoli. Po aktivnem udejstvovanju med NOB je bil po osvoboditvi organizator šolstva v Kamniku, nato pa na Primorskem. Poleg številnih in odgovornih funkcij je bil eden glavnih pobudnikov kulturno prosvetnega življenja na Go- renjskem. Leta 1959 je na takrat dograjeni šoli Lucijana Seljaka začel seznanjati učiteljstvo in starše s smotri reformirane šole. Ta šola se ie tudi prva vključila v eksperimentalno delo in ga v nenehni povezavi z republiškim zavodom za šolstvo uspešno izvajala. Leto prej kot v drugih šolah so začeli s samoupravo kolektiva, tu so izdelali prva pravila šole, pravilnike o delitvi dohodka in osebnega dohodka, ki so služili ostalim šolam pri uvajanju samoupravljanja. Dušan Bavdek je sodeloval Pri ustanovitvi gorenjskega ZPPS. napisal je vrsto strokovnih člankov in osnutek učbenika za komunalni pouk. leta 1966 pa je prispeval za publikacijo zveznega zavoda za šolstvo »Profesionalna orientacija na osnovnoj školi« študijo »Sodelovanje šole s podjetji in spoznavanje poklicev v komuni«. V obrazložitvi Žagarjeve nagrade za ravnatelja osnovne šole v Podčetrtku JOŽETA BRILEJA. Predmetnega učitelja, beremo: — Bistvo zasluge za nagrado Staneta Žagarja je pri tov. Brileju v tem, da ie v zelo slabih materialnih okoliščinah Obsotelja uspel razviti izredno uspešno vzgojno izobraževalno dejavnost, ki je že Postala in postaja pomembna za širšo družbeno skupnost. Njegovi uspehi se nanašajo še posebno na vsestranost učnovzgojnega procesa, na delovni in življenjski značaj šole. na učinkovito uvajanje samoupravljanja v šoli in njegov tvorni vpliv na vzgojno izobraževalni proces. Šola je postala poleg izobraževalne ustanove"" tudi dom učencev, za učitelje privlačno torišče življenjske vzgoje in učinkovitega izobraževanja, za vaščane pa kulturno-prosvetni center in ponos za vse prebivalstvo tega predela. Uspešnost šole, in še posebej zasluge njenega upravitelja Jožeta Brileja, potrjujejo številne vsakoletne in raznovrstne pohvale. priznanja, odlikovanja in nagrade. Prizadevanja VLADIMIRJA CVETKA, učitelja, pedagoškega svetnika in pomočnika direktorja zavoda za šolstvo SRS, na vzgojno izobraževalnem področju odlikuje zelo bogata bibliografija. Nenehno se je zavedal vrednosti tiskane besede za modernejšo, aktualnejše in učinkovitejše svetovanje in usmerjanje vzgojne prakse. V tem pogledu predstavlja V. Cvetko eno izmed dokaj redkih kontinuitet med povojnim pišočim učiteljstvom in med ne- koliko zamrto publicistično dejavnostjo povojnega učiteljstva. Glavna področja praktične strokovne dejavnosti tega Žagarjevega nagrajenca obsegajo: šolstvo, družinska vzgoja, sodelovanje pri ZPDS in Sodobni pedagogiki, samostojne izdaje, polju-doznanstvena dela in strokovna predavania. Na področju šolstva se je ukvarjal z vprašanji organizacije. vsebine, oblik in metod dela naših šol in z vprašanjem izobraževanja in nadaljnjega izpopolnjevanja učiteljskega kadra, kot direktor republiškega zavoda za napredek šolstva pa skrbel za njegov napredek. Zavod je v tem obdobju izdajal strokovne publikacije, ki so bile v prvih letih reformiranja osnovne šole učiteljem skoraj edina dosegljiva literatura in pomoč pri delu. Vladimir Cvetko je bil med ustanovitelji ZPM, pobudnik in urednik poljudoznanstvene revije za starše Mladi svet in skupno z G. Šilihom pobudnik za ustanovitev prvih šol za starše v Slovenili. Sodeloval je pri ustanovitvi ZPD Slovenije, od 1950 je bil član uredništva Sodobne pedagogike, od 1961 pa njen odgovorni urednik. Pri založbah je izšlo 10 njegovih samostojnih edicij, njegova predavanja so poslušali v šolah za starše, učiteljskih kolektivih, radii ski šoli in TV oddajah. Na tehniški srednji šoli za kemijsko metalurško in lesno industrijsko stroko v Ljubljani dela že več kot 30 let pomočnik ravnatelja prof. JOŽE POVSlC, ki je bil zaradi uspešnega pedagoškega dela leta 1960 imenovan za pedagoškega svetnika. Ves čas je bil eden najuspešnejših organizatorjev vzgoje in izobraževanja na tehniških šolah, objavil pa ie tudi vrsto strokovnih in vzgojno izobraževalnih del. učbenikov in se s svojim obširnim strokovnim delom uveljavil v slovenskem in jugoslovanskem merilu. Urejal je Zbornik pedagoških člankov, pisal razprave in članke s pedagoško vsebino, od leta 1949 pa je aktiven član RO društva matematikov, fizikov in astronomov SRS in vodja njegove Bibliografske sekcije. Eden od rezultatov njegovega študija znamenitih slovenskih matematikov je Bibliografija Franca Močnika, ki jo je‘izdal SAZU. Za strokovne šole je za prakso priredil Matematične tabele in obrazce in opravil recenzije učbenikov in uporabnih nalog za celo vrsto strok. Prof. Povšiča lahko štejemo med najbolj zaslužne prosvetne delavce v strokovnem šolstvu. Zasluge Žagarjevega nagrajenca HENRIKA ZDEŠARJA, učitelja in pedagoškega svetnika, so popisane v bogati dokumentaciji Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. Henrik Zdešar je organiziral slovensko šolstvo med NOB tako temeljito, da se je utrdilo in vzdržalo v' najhujših okoliščinah. S svojimi organizacijskimi sposobnostmi ie tudi Dodatna pomoč v počitnicah ali kako je sploh s to našo osnovno šolo letu so morale zanima, koliko ie dodatna pomoč verjel, da bo imela pravi uspeh. Nekateri predmeti imajo za hiinulem ho re ^°le poskrbeti za poseb- učencem koristila. Učitelji je niso So ^.^datno pomoč učencem, ki pozdravili z največjim veseliem. vse leto zagotovljene ure dodat- ocenjeni nezadostno. Na Ne zato, ker jim je za nekaj dni ne pomoči, pa se še najdejo učen- eku novega šolskega leta nas skrajšala počitnice, le nihče ni ci. ki razreda 'ne izdelajo. To so 0 smo začeli spet vsakdanje delo v šolah: težave pa veselje nad doseženimi uspehi in rešenimi nalogami... izrazito nedelavni otroci ali pa taki. ki iim razum ne dopušča, da bi snov razumeli. Na večje težave naletimo navadno Pri matematiki, slovenskem in tujem jeziku. To pa so tudi predmeti, ki imajo predpisane ure dodatne pomoči od začetka do konca šolskega leta. Nekaj drugega je dodatna pomoč v počitnicah, kj zajame vse predmete in ima namen izboljšati učni uspeh. Vendar dvomim, da so se učenci — pa naj bo to januarja ali avgusta — v nekaj urah naučili kal prida zemljepisa, zgodovine, kemije, ali pa kateregakoli predmeta. Tem manj, če pomoč ni bila dobro organizirana. tako da so prihajali učenci v šolo samo po naloge, ki so jih potem reševali doma. Nekateri pravijo, da je dodatna pomoč v počitnicah priporočljiva že zato. da učence zresni, ker jih prikrajša za prosti čas. Toda otrokova duševnost je taka, da se nagonsko otrese tesnobe in najde zase svoj prijetni del. Drugi zagovarjajo dodatno pomoč v počitnicah s tem. da sta tedaj učenec in učitelj bolj zbrana in se laže vživita v učni proces. Vprašanje pa je. koga bomo vključili k uram dodatne pomoči: učence z nezadostno oceno ali tudi tiste, ki imajo zadostno, saj tudi ta ocena ne izkazuje solidnega znanja. Čim več učencev pritegnemo k dodatnim uram. tem bolj ima-jo ure značaj rednega pouka. Čim manj jih vključimo k ponovni razlagi in ponavljanju, tem verjetneje bo pomoč uspešna. Toda zaradi nekaj nezadostno ocenje-; (Nadaljevanje na 3. strani) uspel mobilizirati mladino in prosvetne delavce, ki so ostali na Primorskem in tako ustvariti tako šolsko mrežo, ki jo je bilo mogoče nadaljevati tudi po osvoboditvi. Na njegovo pobudo je nastal na Primorskem tudi prvi pedagoški tisk, prirejal je tečaje, skrbel za strokovno izpopolnjevanje učiteljev itd. Med številnimi funkcijami, ki jih je opravljal po osvoboditvi, je bil tudi na odgovornih službenih položajih: načelnik ministrstva za prosveto LRS, kjer je vodil obnovo šok okrožni nadzornik za Ljubljano in predsednik RO sindikata prosvetnih delavcev. Leta 1959 so ga zaradi uspešnega pedagoškega dela imenovali za pedagoškega svetnika. Bogato je tudi njegovo publicistično strokovno delo. Leta 1957 je bil .med pobudniki odbora za podelitev Žagarjevih nagrad in sodeloval pri pripravi Žagarjevega zbornika. V vsem življenju in delu ie hodil po poteh svojega vzornika — Staneta Žagarja. Med petimi najboljšimi v Jugoslaviji - dve najboljši iz Slovenije V preteklem šolskem letu je uredništvo mladinskega časopisa »Politika za decu« iz Beograda razpisalo že drugi natečaj za najboljši spis v materinščini med učenci osmega razreda osemletk. Kriteriji za ocenjevanje na letošnjem natečaju so bili, za razliko od prejšnjega leta, preciznejši In zahtevnejši. Vsi spisi, ki so prišli pred ocenjevalno komisijo, so bili pregledani in ocenjeni z dveh vidikov: delo učenca, ki je spis napisal, in vzgojni ter strokovni deiež učenčevega učitelja. Na ta način so delo učenca ali učenke cenili po naslednjem: pismenost, vsebina, stil in bogastvo jezika v spisih, kakor tudi skladnost spisov med naslovi In vsebino. Delo učitelja oziroma profesorja, ki je učenca med letom učil, je komisija cenila po vsebini spisov, po obsegu in temeljitosti korektur teh spisov, kakor tudi po poglobljenosti vzgoje potom teh spisov. Člane ocenjevalni komisije so imenovali: Zveza pedagoških društev Jugoslavije. Svet dr »štev in organizacij za vzgojo otrok Jugoslavije, Zavod za šolstvo SR Srbije. Založniško podjetje »Forum« iz Novega Sada ter uredništvo -»Politike«, ki je bilo obenem pobudnik akcije. Letošnji uspeh dveh slovenski: osemletk je toliko pomembnejši, ker je bil odziv na natečaj znatno večji kakor prejšnje leto. Komisija je morala izbirati med dokaj številnim' kandidati, da se je odločila za Det najboljših. (Samo iz naše republike je dobila v pregled ti» oceno nad 90 zvezkov učencev, ki so se iz raznih šol prijavili na natečaj.) V tej luči je treba ocenjevati tudi letošnii uspeh profesorice Alenke Kozinc, ki sl Je že drugič na tem natečaju priborila zmago. Ce je bilo ob njenem lanskem uspeha na enakem tekmovanju morda mogoče dvomiti pa to letos prav gotovo ni mogoče! Številna konkurenca in visoka kvaliteta, ki sta značilni za letošnje tekmovanje, sta prav gotovo nat boljše potrdilo sposobnosti tistih. K so se prebili med pet ne ih : v jugoslovanski vrh na tem področju. Osemletke, ki imajo letošnjegs zmagovalca, so: v Beogradu, Ljubljani, Strumici, Bački topoli In Šempetru pri Gorici. Slovenski osemletki in siovensk: zmagovalci so torej: — na osnovni šoli Dr. Vit: Kraigherja — Ljubljana učenk: osmega razreda Zdenka Ferkolj it njena profesorica Alenka Kozinc; — na osnovni šoli Ivan Bob \ Šempetru pri Gorici učenec osme ga razreda Branko Kralj in njegova profesorica Mija Bratoš. Vsak od njih je prejel po tisoč N-din, jeseni pa jih čaka prijetnt potovanje v Beograd, kjer bodo s uredništvu časopisa »Politika za decu« prisostvovali mali slavnosti na grajencev in prejeli častne diplome ob tej lepi zmagi. Poleg že ustaljenega programa letnih srečanj najboljših matematikov se je, po iniciativi tega beograjskega mladinskega časopisa, odprlo še to tekmovanje. Pobuda je prav gotovo vredna vsega priznanja, obenem pa tudi družbenega zanimanja za to vrsto tekmovania in vzgoje. Kljub temu, da je naša republika po zaslugi tovarišice Alenke Kozinc že iani prišla v finale in letos dosegla še lepši uspeh, ko se j( je pridružila Mija Bratoš iz Šempetra pri Gorici, pa bo le treba poskrbeti za še številnejši odziv na ta natečaj v prihodnjih letih. Našim zmagovalcem iskreno čestitamo' C. Z. Štev. 18 Mrežo posebnih šol in zavodov je treba razširiti PROSTE SOBOTE V ŠOLAH V zvezi z zahtevami, da hi naj 198 učnim uram; _ , „ tudi v šolah uskladili delovni čas b) da bi skrajšali tra.iame učna z industrijo, kjer vedno pogosteje ure. Ker pomenijo proste so boi« uvajajo proste sobote, bi bilo 8.810 minut (pri 33 tedenski umestno, da bi pri sedanjih spre- učnih urah), se pravi, da^ bi m membah in dopolnitvah zakona o rali skrajšati sedanjo učno ur« osnovni šoli, o kateri bodo jeseni od 45 na 37 minut in tern razpravljali v skupščini, vključili Ustrezno razporediti število učni tudi predloge, da ob sobotah ne ur na pet dni v tednu, bi bilo pouka DRUGA možnost pa je ta. da Iz sedanjega drugega odstavka bi spremenilisetonii šolskikole-20. člena zakona o osnovni šoli dar ^o- da bi miamšah ste sledi, da gre v tem primeru za bronih dni. ozircma zimske spo upiavui —.......* ^ čas 35 šolskih dni. Ce hočemo mladanske m eventualno glavn« ustanavljanje posebnih šol in za- tore1 razpravljati o prostih sobo- bočitnice na Prosbh sobo • danes že tako lahko imenujemo, defektov in korektivnih postop- pripomnili, da je bila metodična vodov. Sekretariat za prosveto tah v šolah, moramo odgovoriti . °d nave. , , in kulturo uravnava potrebe po na Vprašanie: kako nadomestiti l« brez podrobnejšega dokazova_ razširjanju posebnih šol in zavo- 35 šolskih dni? nia vsai ^ seaal* posebna se Možnost, da bi zviševali seda- naših I^erah predvsem teor^ Defektologi ob 20-letnici Pedagoške akademije — Na vprašanje ankete, ali je izdelavo specialnih učil ipd. — Mrežo posebnih šol in Skromno je začela skupina so se izluščili naslednji najvaž-študentov, bodočih brtopedagogov nejši problemi: študij na oddelku za specialne svoj študij v okviru VPŠ. pred- — Učitelji in vzgojitelji so pedagoge preozek ali preširok, so vodov je treba razširiti, ker take hodnice PA. Bilo jih je le 12 v premalo seznanjeni s problemi diplomanti odgovorili, da o skrče- so potrebe terena. Na sedanji I. letniku.Težko so se našli pre- vzgoje in izobrazbe defektnih nju ne more biti govora, ker ia stopnji našega razvoja so samo-davatelji za strokovne predmete, otrok. Obvladali naj bi osnovne vse potrebno za uspešno poklic- upravni organi odgovorni za Defektološka znanost, kolikor jo načine spoznavanja mentalnih no delo. Starejši diplomanti so pima še prave tradicije. V svetu kov. kakor pri nas datira svoj začetek — Starejši diplomanti orientacija v praksi preskromna VPŠ Predavatelji na PA so pojasnili. na pragu našega stoletja, vmes so in PA so bili bolje orientirani in da se ie po reorganizaciji študija dov. Za vse veje posebnega šolstva nje število dnevnih učnih ur tična možnost, druga zamisel P? je praktično izvedljiva že sedaj. Ce odštejemo od števila dni V letu 210 obveznih šolskih dni tef nedelje in praznike, znašajo počitnice oziroma prosti dnevi ^ le leta dveh svetovnih vojn, leta pripravljeni za področje svojega na PA povečalo število ur za stagnacije. Tako danes v glavnem dela iz naslednjih vzrokov: praktično delo v razredu in vzgoj- bi bilo potrebno postaviti norma- (kar so menda ponekod na »svojo bazira na znanju, izkušnjah in imet? so morali 2-letno učno- ni skupini ter ie uvedena učna tive njihovega dela. roko« že poskušali ali celo izved- izsledkih zdravnikov, psihologov vzgojno prakso z normalnimi praksa v I. in II. letniku, in defektologov, ki so se ukvarjali učenci po diplomi na učiteljski — Za vse oddelke skupine s tem problemom. šoli: Po prvem začetku v letu 1947 biti odlično ali prav dobro trebni dopolnilni oraktikumi je skupina prenehala z delom in ocenjeni za svoje delo od inšpek- telesno in glasbeno vzgojo, za intenzivneje pričela v letu 1953. torja. enako uspešno opraviti tehnični in likovni pouk in za Danes ima oddelek specialnih pe- strokovni izpit, potem pa so bili gospodinjski in gospodarski pouk. dagogov šest skupin, in sicer: šele lahko sprejeti na oddelek za Te predmete poučujejo na nižji skupino za ortopedagogiko (za specialne pedagoge. stopnji razredniki, na srednji in obravnavo duševno pfizadetih Tako so le najboljši učitelji viš.u stopnji pa vse šole nimajo samoiniciativno posluževati in v sko delo. bili upravičeni zmanj- otrok in mladine), skupino za or- }n vzgojitelji lahko odhajali na ustreznih strokovnjakov. Sicer pa njih sodelovati. Sati sedanji učni čas. kar bi lah- rjan'to^so'še naslednji- topedagoško vzgojo otrok z mot- nadaljnji študij. To so danes naj- morajo obvladati defektologi ~L ” J—“ 1' n jami vedenja in osebnosti, sku- bolj vidni delavci na področiu osnovno tematiko gornjih pred- pino za ortopedagoško vzgojo defektologije. metov, ker jo uporabljajo pri fizično invalidnih in bolehnih — Vprašanje specializacije. Na učnem in vzgoinem delu. npr. za otrok, skupino za surdopedagogi- p0sebnih šolah in zavodih uče individualno učnovzgojno delo. za ko, skupino za logopedijo in sku- stro,kovniaki ^ telesno in Rlas Pri upravnih problemih poseb- W. sploh ne pride v poštev, saj ________ ________ ________ nih šol in zavodov stoji danes ob ie splošno znano, da so ucenci 8”t“nlh bi “ skrbi stalna konferenca za reha- solrel- „ . , , . , cnhntf> noneta še vedno oribliž- bilitaeiio invalidnih oseb Defek- Po mo.ii sodbi obstajata pred- sot)ote- ostaneta se \eano pri DUitacijo invalidnin ose o. neieu mnimosti- no dva m<2-seca za sklenjene po- tologi imajo danes družbene m vse"l d\e možnosti y easu splošnih letnih do- strokovne organizacije v pomoč PRVA. da bi s tem. ko bi ra- pustov za svoje delo. Teh pa se morajo cionalizirali in Intenzivirali šol- gust;u . i i. — --- - - '• x Nadaljnji razlogi za drugo va- pustov, se pravi v juliju in av- Diplomanti so na koncu izra- ko storili na dva načina: žili željo, da bi bilo še vač takih občasnih sestankov. Aida Bahar Pino za tiflopedagogiko. Poseben beno vzgojo, za tehnični in likov-razvoi datira oddelek od reorga- ni pouk. za gospodinjstvo inpred-nizacije študija na PA. Tedaj so rnetni učitelji oziroma profosor-nastali ustreznejši učni programi ji posebnih predmetov. Le malo za vse predmete na oddelku Ker jih je. ki so se specializirali tudi je dosedanja analiza študija po- ^ učnovzgojno delo defektnih kazala nekatere pomanjkljivosti otrok in mladine. Večini primanj- . , , . __ . — druga varianta je v skladu i fvf bl stevllj te" z izsledki sodobne ergologije. denskih ur. Ergološko Povedano: manosti 0 delu_ se pravi pred- racionalizacua in intenzifikacija vsem z ^i.onjtostmi fiziologija dela bi morala biti enakovredna psihologije dela. Delovna sto- rilnost je namreč pricipialno več- IZREDNI ŠTUDIJ NA PA , . . . v v. ------------ ---- ---- Pedagoška akademija v Ljubljani delujejo v Ajdovščini, Celju, Novi Go- vaje, da se lahko udeležuje izpitov. V praksi, so se Iarmirali se ucm kuje specialnega znanja O objek— vzgaja in izobražuje učitelje z višjo rici, Kopru in Kranju pri delavskih Pedagoška akademija v Ljubljani programi za dodatne predmete in tu niihove vzsoie in pouka in o izobrazbo za razredni in predmetni univerzah, v Novem mestu pa pri Za- pozna težave šol. Težko je tam, kjer , . , , - , s* .1 ‘iv-1 * v- v w r. r,,, Ir rvcnnTrnIVt nnonhnlu ■za I-zrvHvo 4<»X7ar» I« Irartmv in nrn- - r t. K, • . . ■ ' _ nieeovi obravnavi 7.a tako nri- pouk. na- osnovt!ih' Posebnih in stre- vodu za izobraževanje kadrov in pro- na akademiji študira polovica ali ce- , , , njegovi ooravnavi. Za take pri kovnih šolah ter za delo na drugih duktivnost dela. I0 cialmh pedagogov dosegel tako mere bi bilo potrebno pripraviti vzgojnih in izobraževalnih ustanovah. ja. če sledi odmor oziroma počitek po krajših delovnih časovnih intervalih. Se pravi, da bi bila tudi v šolstvu storilnost večja, ča bi bil daljši počitek v tedenskeib kot pa v polletnem časovnern razponu. Iz tega spoznanja sledi, da bi bilo z ergološkega vidika ne samo umestno, ampak cela zelo potrebno načeti vprašani® praktikume. Da je oddelek spe r ^ l>h- v----- n«ktivnost aeia. Io večina pedagogov šole. Da bi po _ , , , . ,. - ------ ---------- . . . . . .. . . Predavanja potekajo v Ljubljani in svojih močeh pomagali šolam, smo v prostih sobot V Šolah Že po ergo- nju' sanroupra-raib organov na u:,trezen vroRr&m STCCiaiiza- llk^teviloŠučit"lJev°z višjo izobrazbo' p”da.entrih celoletn<* po terale razp°- jem, članku ob.jatiii razpored^ nreda- loških zakonitostih samih po sebi lastm ustanovi, to je na PA, m pa mere predvideva dopolnilno stro- ijem, da si z izrednim študijem prido-ustreznemu prenašanju in doku- kovno izobrazbo, kar nato dolo- be ustrezno izobrazbo. Na osnovi bo- vanj za izredne študente v šolskem _ , „„ . . I.,„ e. „„ hnrin ne glede na to, kako ie tedenski STianfr^prosvetoTh kui' ? za’posvete in kul- ^S^em0^^" ln Top°r^b ^oSh8 to ^ed^ijah^ ^^“"udi^še^T^knjT W ^ Višjih organih za prosveto in kul- turo. Ljubljani in po študijskih centrih, ki 1l^oprt“ *obo“h ln nedeljah, v )lo(lo ufitelji nridobili na turo. za zdravstvo in socialno varstvo in skladu za šolstvo. Tako danes starši duševno prizadetih otrok in mladine lahko z upanjem gledajo v njihovo bodočnost. Oddelek za specialne pedagoge Ima od osnovanja PA dalje na razpolago večja finančna sredstva. s katerimi skuša izpopolniti priročno knjižnico in opremiti didaktično — metodični kabinet. Ob 20-letnici PA je oddelek za specialne pedagoge povabil vse svoje diplomante na sestanek, ki je bil 22. aprila 1967. Povabilu so se odzvali defektologi, diplomanti vseh skupin oddelka za sj>ecialne joedagoge. Uvodni referat je imel predstojnik oddelka na' PA. tov. Marjan Pavčič. V njem je prikazal število slušateljev VPŠ in PA jn število diplomantov na vseh skupinah v letih obstoja. Nato ie obdelal anketo. ki je bila poslana vsem diplomantom VPŠ in PA v SRS. V njej so bila zajeta vprašanja, ki so terjala odgovor o ustreznih in neustreznih učnih predmetih in o potrebi novih predmetov. O tem so diplomanti sodili z aspekta daljše ali krajše učnovzgojne prakse. V diskusiji, ki je sledila. Ljubljani pillllilllllllllllllllllllllllllllljlllllM | STE ŽE NAROČILI | j Priročnik | J za prosvetne I ! delavce? f i -1 1 - ' i Če še niste, ga naročite čimprej! | | Izšel bo v kratkem. | skupni predmeti — sobota, nedelja, letu 1967-68. Ce ga bodo šole upošte- p0£j^ek urejen na d)-ugih delov- razredni pouk ^ sobota, nedelja,^ leljl^m^šim^dentomllmpTkbo- nih področjih; — število prostih dni se . ^ , ,, - , . ... , otroka s to reorganizacijo ne bj bodo lahko takoj uporabili pri pouku TTr,ar,1galrl sam0 raZp0red bi ergološkimi zakoni' Celju ob četrtkih, Doao lnnKO uporaoiu pn pouku g„Tn biolog ja-kemija - sreda, sobota, in se USpešneje in kvalitetne.!je vklju- zn}®nisa10-nedelja, izvzemši kemijo za center Ce- uskladili Z ije, ki bo le ob sobotah in nedeljah. v Proces izobraževanja naše mla-matematika-fizika — sobota, nede- “me. Ija, v centru Celje pa ob ponedeljkih, J. K. tehnična vzgoja — četrtek, likovna vzgoja — sobota, glasbena vzgoja — nedelja, specialni pedagogi — sobota, nedelja, oddelek za izobraževanje učiteljev strokovni šol - kovinska stroka — predvidoma ponedeljek, sreda in četrtek popoldne, elektro stroka — še ni razporeda, administrativna stroka — sobota, nedelja. Predavanja po centrih organizira akademija, če je za posebno predmetno skupino okrog 20 kandidatov. Poleg rednega dela z izrednimi študenti med šolskim letom organizira akademija tudi tečaje med letnimi in zimskimi počitnicami v Ljubljani. Na teh tečajih se obravnavajo zlasti tista področja, ki jih v centrih zaradi ne-opremljenosti s pripravami ali z materialom ni mogoče solidno obdelali. Od ustanovitve naprej se akademija trudi približati študij svojim izrednim študentom ter jim nudi olajšave. Razumljivo pa je. da so olajšave lahko le organizacijskega značaja. Kvaliteta predavanj in znanje študentov ne smeta trpeti. Diploma izrednega študenta je enakovredna tisti, ki jo prejme redni študent. Za uspešen potek izrednega študija ne zadoščajo le napori študenta in akademije. Tudi šole, na katerih so izredni študenti redno zaposleni, morajo pokazati pripravljenost s tem, da razporede ure pouka tako, da izredni študent lahko obiskuje predavanja in GLASBENA SOLA VELENJE razpisuje — ŠTIPENDIJO za šolanje na Srednji glasbeni šoli — Oddelek za pihala (flavta). Mesečna štipendija znaša 250 N-din za uspešno opravljeno vsako šolsko leto. tostmi; — ta predlog je takoj ures-ničliiv brez vsakega tveganja, d® bi s tem karkoli poslabšali. Dr. Jože Sirec PREDMETNIK IN UČNI NACR? ZA OSNOVNE SOLE RAZPRODAN Sole in prosvetne delavce ob' veščamo, da je Predmetnik ib učni nažrt za osnovne šole (Objb' ve, 15. junija 1966) razprodan. Uprava Prosvetnega delavca OSNOVNA SOLA FRANJA VRUNČA CELJE — HUDINJA razpisuje prosti delovni mesti: — UČITELJA LIKOVNEGA IN TEHNIČNEGA POUKA (za nedoločen čas) Pogoj: PRU ali P z opravljenim strokovnim izpitom. — UČITELJICO ELEMENTARKO (za podružnično šolo Ljubečna) Pogoj: učiteljica z opravljenim strokovnim izpitom (za določen čas). Lekcija samoupravljanja za vzgojitelja Pod gornjim naslovom je objavila novinarka Zorica Tucakovič v Komunistu 16. 6. letos svoje vtise s sestanka delovnega kolektiva osnovne šole »Ivan Goran Kovačevič« v Beogradu, ki je bil v mesecu juniju. Na sestanku so bili navzoči člani kolektiva, zastopniki sveta za prosveto občinske skupščine Zvezdara in komisija za družbeno nadzorstvo, ki je podala poročila o »odnosih med ljudmi« na tej šoli. Navedbe v članku, kakor tudi odmev bralcev v naslednjih številkah Komunista So zanimivo, poučno in verjetno tudi za naše slovenske razmere aktualno branje. Zato podajam v naslednjem glavne misii, ki so bile napisane. Bilo je v mesecu juniju, tik pred koncem šolskega leta, ob dveh po polnoči (po osemurnem razpravljanju so bili profesorji in učitelji že utrujeni in zaspani, ker jih je čakal nov naporen dan), ko je predsednik komisije za družbeni nadzor zaključeval sestanek z ugotovitvijo: »Prišli smo vam pomagat, da bi se izvili iz tega položaja, vi pa, namesto da bi nam bili hvaležni za vse, kar smo storili za vas, ste nas začeli vrteti v krogu. Vam mar ni jasno, da sta tu dve skupini in ali se ne zavedate, kdo je ustvaril take odnose?« Ze pred letom dni in več so začeli krožiti glasovi — anonimno in javno — o odnosih med ljudmi na šoli I. G. K. V akcijo so stopile komisije. Od tedaj se je na to šolo začel pritisk, v njej sami pa je nastala psihoza negotovosti. Kolektiv je z odporom reagiral, toda nikomur ni bilo mar za to. Nekdo se je zarekel, da bo uredil položaj na tej šoli. Komisija je začela z zasliševanjem ljudi, ki jih je sama izbrala, in iskanjem »materialne resnice« v smeri: nrsane upravljanja na šoli. zlasti pa direktorico, obsoditi za kršitev samounravhih pravic delovnih Hudi in hudih prestopkov, od katerih so nekatere imenovali tudi s hudo besedo — kaznivo dejanje. Avtorica navaja, da je bilo iz poročila komisije mogoče takoj spoznati, da se le-ta opira na mnenja majhnega števila kolektiva. Komisija je zato prišla v antagonističen položaj nasproti večini kolektiva, ker se je pač docela istovetila z nekaterimi in popolnoma zoperstavila vsem ostalim. Z iskanjem resnice v ekstremnem stališču, z oživljanjem vsega, ker se je zgodilo že pred več leti, je komisija spore razpihovala, namesto aa bi jih ublažila in pomirila, pri čemer pa je seveda moralo izpasti vse tisto, kar je govorilo v prid dobro organiziranemu, strokovno zasnovanemu in demokratičnemu delu šole. Največ očitkov je letelo na direktorico. ki ima 22 let partijske dobe. 30 let delovne dobe, od teh 14 let na tej šoli. Za vsakim dejanjem, za vsako njeno kretnjo so nekateri videli »zakulisno borbo, nečisto pobudo«. To je bilo mogoče le z gledišča tistih ljudi v kolektivu, ki so jo obtoževali, čeprav je šola znana v Beogradu kot ena najboljših, »da se ji ni bilo treba sramovati svojega dela in uspehov«. Na sestanku ni bilo jasno, s kakšno pravico in v čigavem imenu so bile izrečene »lekcije« o samoupravljanju prosvetnih delavcev. Zato se avtorica članka sprašuje, kdo je odgovoren za žalitev dostojanstva prosvetnega delavca, ali ni mar za samoupravne odnose v šoli najvažnejša kakovost Učnega in vzgojnega dela in ali pritisk komisij od zunaj in poskus, da bi nekdo od zunaj urejal notranje odnose šole. ne motijo rednega poteka njenega dela in življenja? AH mora postati sodna razprava, h katerim se je zateklo veliko šol. normalna not za reševanje takih snorov. ali je bolje izogniti se ji. kjerkoli je to mogoče? Ob omenjanju sestankov brez konca in kraja, na katerih se razpravlja o vsem drugem, samo o tistem ne, kar se imenuje pedagogika, zaključuje avtorica svoj članek z vprašanjem, komu je bilo vse to potrebno? Na ta članek je prejelo uredništvo Komunista številna pisma, »ki podpirajo stališča uredništva«. Oglasil se je tudi predsednik komisije za družbeno nadzorstvo. Sodeč po tem odmevu, se je uredništvo Komunista, z utemeljitvijo, »da štejejo tovrstna navzkrižja med nekaj, kar danes lahko imenujemo običajen pojav v prosveti«, odločilo razpravo nadaljevati. V Komunistu od 14. 7. je najprej objavilo odgovor predsednika komisije za družbeno nadzorstvo in nekaj pisem bralcev. Predsednik komisije za družbeno nadzorstvo zavrača pisanje Tucako-vičeve kot enostransko in subjektivno oceno in smatra njeno pisanje za nedopustnost takšnega obravnavanja kočljive zadeve: da avtorica nima argumentov. da tak način pogovorov kvalificira kot metodo »administrativnega vmešavanja« in da se je pač lotila obravnavanja tega problema neobjektivno, pristransko in nekvalificirano, zato se mu zdi potrebno »navesti dejstva iz konkretnega dogajanja v tem kolektivu in opozoriti na pojave, ki ovirajo razvoj samoupravljanja in ki resno zavirajo napredek delovne organizacije«. V bistvu gre za sledeča tri dejstva: Prosvetno pedagoški zavod skupščine Beograd je v svojem poročilu o pregledu vzgojnega in prosvetnega dela v osnovni šoli (januar 1964) ugotovil, »da so medčloveški odnosi v tem kolektivu slabi, da po oceni tega zavoda negativno vplivajo na deio šole, tako v pogledu kvalitete pouka in programa kakor tudi vzgoie otrok« Iz tega poročila citira med drugim sledeče: »Ker delovni kolektiv, družbeno politične organizacije 'in organi upravljanja v šoli niso mogli v celoti poravnati teh sporov, posledice takega politično in pedagoško zaviralnega početja pa so zelo škodljive, predlaga prosvetno pedagoški za- vod občinski skupščini, da ob pomoči družbeno političnih organizacij in organov upravljanja prouči vzroke tega stanja in 'stori odločne ukrepe . ..« Drugo dejstvo je »idejna pobuda« direktorice (1965) za sklep, da naj se vpr#šanj£ (medsebojni odnosi), ki niso v zvezi z dnevnim redom, odložijo do prihodnje seje, oziroma naj predlagatelj pošlje pismeni predlog šolskemu svetu, ki ga bo proučil prek disciplinske komisije in odločil, ali ga bo obravnaval ali ne. Za klevete je treba krivca kaznovati. S tem sklepom naj bi bilo, tako zaključuje predsednik komisije, sodelavcem onemogočeno, »da svobodno, brez posredovanja disciplinske komisije izražajo svoje predloge, mnenja in kritiko.« Tretje dejstvo, zaradi katerega je nastopila komisija za družbeni nadzor, pa je bila na zboru volivcev krajevne skupnosti (februar 1966) izražena zahteva, naj občinska skupščina z družbeno političnimi organizacijami uredi to zadevo. Na koncu prepušča predsednik bralcem, uredništvu in avtorici članka, »da si o vsem tem ustvarijo svoj vjjs in svoje mnenje«. Pisem bralcev je bilo objavljenih 15. Vsa, razen enega, se strinjajo s člankom Tucakovičeve. Avtorji pisem so prosvetni delavci, največ učitelji, profesorji, pedagoški svetniki ter ugledni javni in politični delavci. V naslednjem navajam iz teh pisem nekaj citatov. »Protidemokratični pritisk pod plaščem demokracije in boja za samoupravnost je postal običajen pojav. Tisti, ki menijo, da so učiteljski kolektivi premalo zreli, so navadno, tako kot tudi to pot, mojstri za iskanje »krivde«, vse vedo o »odnosih med ljudmi«. »Kaže, da se Se vedno vztrajno ohranja navada, da se gredo nekateri varuhe prosvetnim delavcem. — V delo šol In njihovih samoupravnih organov se pod plaščem zaščite demokracije pogosto vmeševajo od zunaj, dejansko pa se s tem trgajo in zalezujejo vsi tokovi samoupravnosti, ki počasi in z velikimi težavami, vendar na zanesljivo pronicajo v šolske kolektive Nekateri si tudi unajo razpihovati požar Iz pepela zato, da bi pozneje naslonili v vlogi dobronamernega gasilca«. »Med prosvetnimi delavci je splošno znano, da posamezniki iz kolektiva in posamezne skupinice takšnih posameznikov, pogosto* vnašajo ne- vzdržno ozračje v šolo, odvračajo pozornost od glavnih stvari in otežujejo v sedanjih razmerah že itak naporno delo. — S takšnim ravnanjem pogosto krnijo ugled drugih učiteljev, prizadevajoč si, da bi jih krstili za »ljudi, ki se prilizujejo šolski upravi, svetnike itd.«. Navadno si domišljajo, da so najpametnejši, da se borijo za pravilno in pošteno delo. Ne izbirajo sredstev, da bi uresničili svoje ambicije: podtikajo, pišejo anonimna pisma, iščejo dlako v jajcu, vidijo razne nepravilnosti pri drugih članih kolektiva. Zgrešeno razumejo demokratične in samoupravne pravice in mislijo, da lahko delajo, kar hočejo, ne glede na zakonske predpise in priporočila. Pomočnike iščejo najprej v kolektivu, potem pa tudi zunaj.« »Ker temelji obtožujoča snov na izjavah posameznikov, ki pa so našli podporo pri odgovornih zunaj kolektiva .zakaj se komisija ni pomudila pri vprašanju: kolikšen je prispevek te skupinice ah posameznika v tako priznanih šolskih uspehih?« »Kdo, zakaj in kako daje lekcije vzgojiteljem s področja samoupravljanja? Največkrat jih dajejo ljudje iz občinskih forumov, kar je tudi razumljivo, ker so z njimi v vsakdanjem stiku. Povod za vmešavanje teh forumov v delo posameznih kolektivov so navadno medčloveški odnosi. Razpravo največkrat sproži s čim nezadovoljna skupina, podporo za svojo »pravično« stvar pa zahteva od občinskih forumov ali v javnem mnenju prek sredstev informacij. Ljudje iz teh forumov pa dostikrat zviška sodijo o kolektivu in s pretvezo, da bi stvari čimbolj pojasnili, preizkušajo nepotrebne drobnjarije in »brskajo« po minulosti posameznikov in kolektivov. Ce njihovih gledišč ne odobravajo in ne sprejemajo, pride tudi do grožnje . .. Tistim, ki izrekajo takšne sodbe, je treba povedati, da do tega nimajo pravice, ne samo. kef to nasprotuie načelom samoupravljanja, marveč tudi zato, ker dostikrat za napredek samoupravljajna v svoji hiši niso mnogo storili.« »Spoznavam, da je nekaj, ali nekdo, v ozadju tega, neka siva eminenca, ki uresničuje svoje zamisli.« »Kdo je tisti, ki si lasti pravico, da Izkorišča avtoriteto skupščine, ustanovi preiskovalno komisijo in gnjavi ves kolektiv z zasliševanji, da bi po vsej sili dokazal, da je nekdo (direktor šole) slab, se pravi, da krši demokratične pravice članov kolekti- va in da ga je zaradi tega treba ^ ključiti iz Zveze komunistov ter S zamenjati kot direktorja? Komu 1 »napoti« izkušen prosvetni delavec star komunist, ki doživlja najbolj grobe obsodbe v imenu družbe, ki J je nad 30 let predano služil, namesujj da bi ga jutri pospremili z dolži1 pozornostjo in spoštovanjem?« »Potrebno je postaviti vprašanj J kdo je ta »nekdo« oziroma ta “ kolektiva, ki je, kot je rečeno v y šem članku, dal gradivo za sestavi)”) nje poročila komisije. — KadarK0 so bile potrebne komisije, je za akcijo stal »nekdo« — persona inc gnita, ki se za njeno ime ni vede1,, ali pa so imenovali identiteto osebnosti' preprosto skupina ali 0 kolektiva.« , j »Kdo je ta »nekdo«? Kdo je ti»*, ki bi moral urediti položaj v »cm Tisti tovariš se je gotovo zavezal, bo opravil veliko družbeno nalos Ce je tako, mora imeti tudi ime! kaj bi ga skrivali v anonimnost^ »Nerazumljivo je, da ima koiekt 3 ki dosega vidne uspehe, za svo)%i vodjo človeka, ki je tak grešni? da so morale posredovati celo žun nje sile.« # »Menim, da ne more biti en človek kriv, da samoupravljanji na potrebni višini, pa tudi ne vfZvrnem. da bi utegnil biti zgolj tor delovne organizacije nosilec kratskih odnosov. Kdor v to verjajV^ pomeni, da ne pozna zamotan družbenih gibanj v prosveti in teZJ,4 v katerih se porajajo novi odn?nii. »Dopuščam, da je bilo v tej * j kakor tudi v številnih drugih. Prft\di napak, da so še sedaj in da bodo t v prihodnie, vendar, ali je to ra^ ^ da bi tako drastično obračunan^ prosvetnim delavcem, ki je 1aV!lz>g? znan kot vesten in dober pedafi‘ jf Ne morem si knj. da ne bi T>°vP da nri vsem tem čutim prizvok 05 nega obračunavanja.« nT^. »Pmo priče številnim posk^ ^ da bi neuDravičeno obtožili lind-- ta imajo leno preteklost, ter da p" nogonripelje do duševnega '1sk V mimdih mesecih ie bil nas poln takšnih primerov . . .« .„rica* »Ali ie res camo ona (dtrekto v kriva in odtf^vnrna za dogodi^ ^ šoli zraven foUko strokovnih tf1, it družbenih organov upravljani^-<*ianka ie dobro videti, koliko * činski organi pritiskali na ko ^ da bi poiskali naiboli črne - cr ŽivbV-n-fsf gol'*. O fdirektn-ici> jjn- svetni delavki je bilo slišati v v Dodatna pomoč v počitnicah (Nadaljevanje s 1. strani) nih se bo npr. matematik posebej Ukvarjal z učenci, za katere ve, jim tudi ure dodatne pomoči Ue bodo bistveno koristile, med-ump ko bo kdo drug zmanjšal kriterij znanja in si zagotovil red. Bojim se, da se bo dvignil samo procent znanja, znanje pa ne. Do neke mere je pretirana dodatna pomoč ra učence tudi nevzgojna. Navadijo se, da ravnamo z njimi v najnežnejših rokavicah, da stojimo za njimi z 'Uirne poč' rice. Zato se mi do- vsemi nasveti in blagoslovi, ko uatna pom v počitnicah ne zdi pa prestopijo prag srednje šole, Uspešen pedagoški prijem. Na je te pesmi konec s prvim dnem. nhem bosta z njo računala učitelj Kolegi na srednji šoli grade izo-Ui učenec. Prvemu se bo zdelo brazbo na dijakovi samostojnosti. 9hveč, da bi se še posebej ukvar- Tam se, kot mi je znano, nihče •lal z otroki in bo k oceni pri- ne pogovarja o posebni dodatni tkaknil nekaj navzgor. Učencu pa itak zdi samo po sebi razum-bivo, da se bo rešil nezadostne, spmo če se prikaže k uram dodatne pomoči. pomoči. Dijaki, s katerimi se srečujem, tožijo, da je bilo v osnovni šoli premalo strogo, v srednji pa je preveč. Vsi po vrsti, tudi najboljši, se težko vživljajo Načelno nisem proti dodatni v novi režim, ki ne pozna razu-pomoči. Vsak učitelj bo med le- mevanja na vsakem koraku. Do tom lahko našel čas. da bo po-taagal tistim, ki jim gre pri pred-pietu slabše, pa si prizadevajo za dober učni uspeh. Marsikomu bo to koristilo, vsem pa gotovo ne. Ae vem, kaj, naj bi imel od dodatne pomoči lenuh, ki se vse leto hi ' neljubih zapletov prihaja zato, ker zahteve šol niso prilagojene drobne stvari in nas neestetski izgled zvezkov in knjig sploh ne bo, motil,- Kakšen bo naš odnos do jezika? Kakšno mešanico dialekta, pogovornega jezika in hrvatizma si bomo privoščili? Kolikokrat bomo zdolgočaseno razlagali znane stvari, ker ne znamo upoštevati, da učenci vendar še kaj vedo iz prejšnjih let, pa da se veliko nauče tudi ob radiu in televizorju ter v stiku z ljudmi. (V 1. razredu avstrijske gimnazije so gospodje profesorji priznali znanje iz psnovne 'sode. Danes učitelj v 6. razredu ne prizna znanja iz 4. razreda). Ne bi smeli pozabljati, da vzgajata otroke tudi knjiga in film. Kot vzgojitelji imamo premalo pregleda nad tem, kaj uče- in ker zelo veliko modrega govo- ppc bere in kateri filmi obliku- malo pametnega jejo njegov intimni svet. Premalo govorimo z njim o poklicu, premalo o vrednotah življenja. Naj se vračamo na službeno rimo in zelo ukrenemo. V osnovni šoli je še marsikaj narobe. Učenci nam pomenijo , hotel učiti. Preveč je prebri- razred, ki mu odbrenkamo učno mesto boli ali manj spočiti, dej-v n' 5rf k* zaradi slabe_ ocene še snov in ga založimo z domačo stvo je, da moramo začeti znova. Počitnicah posedal v šoli. nalogo. Tako delamo vsi vprek: Cas bi že bil. da bi se temeljiteje Mnogi učitelji so zaradi do- matematik ne pozna slavista, spoprijeli z vsemi problemi in jih J?,?®. Domači v počitnicah neje- slavist ne njega in ne učitelja začeli reševati vztrajno in kcm-tai-!iU' ksr ne, zadene vsega uči- tujega jezika. Geograf je prepri- pleksno. Hiskega kolektiva enako. Nekdo čan. da brez njegovih domačih L 2e med šolskim letom razdal nalog ne gre. Zgodovinar ve da moči- oa se mora zara'di ne- je treba zanj tudi doma kaj'napetostno ocenjenega učenca vrni- rediti. Za tehnični pouk izdelu-v šolo prej kot kolega, ki s jejo učenci doma mojstrovine in Berta Golob Sodobno opremljeni šolski prostori so — poleg drugih, nič manj važnib dejavnikov seveda — pogoj uspešnega dela PRIMER ŠOLE V HALOZAH Voukom med letom ni bil preobremenjen. niti se ga ne tiče orga- eriodične zdravniške preglede in cepljenja, organizacijo manifestacij, kot so malo samokritični, ne priznavajo vrednosti tujega dela in izkušenj starejših, so sebični in škodoželjni, posamezne člane kolektiva navajajo v zmoto, v svoji ozkosti prejšnja leta in v glavnem ob- realizacijo učnega in delovnega ve za bralno značko in podobno. kurirčtova pošte štofeta prosla- Prikazujejo dejstva drugačna, kot kurirčkova poste, Steleta, prosla „„ in vnašaj0 v kolektiv zmedo in razprtijo. Mnenja simo, da bo potrebna še intenzivna kolektivna vzgoja za izboljšanje odnosov med člani kolektiva. Prav gotovo tem fickih Šolsko življenje teče svojo pot. jektivnega značaja. Tudi v lan- načrta je neposredno vplival re- Vse to zavira in moti normalni Znova bomo zanihali med preti- skem šolskem letu je bilo zelo lativno slab šolski obisk. Povpreč- potek učnega procesa, odteguje ranimi zahtevami in nesmiselnim veliko število otrok, ki bodo po- ni letni obisk šole je 94,2 % in učence od pouka, učitelju pa iem- popuščanjem. Nekateri bodo navijali prvi razred (15 učencev je za 0,9% višji od obiska v Ije ■potrebne učne ure in mu . ... ucenca. za nedeljo obremenili z ali 28,8 Vo) in drugi razred (11 prejšnjem šolskem letu. Nizek znižuje učni uspeh oziroma ne- im pnhajalo do penpetn na dodatnim delam, drugi ga v po- učencev ali 28,9 %). Dejstvo je, šolski obisk v nižjih razredih je gativno vpliva na njegove rezu!- Področju tako do-go. dok.er nedeljek ne^ bodo upali vprašati da so vsi ti učenci razvojno za- ■posledica pogostih obolenj za gri- tate dela. s ka^ero samo- najosnovnejše stvari, samo zato, ostali (ali telesno ali umsko) in jx> v zimskem času in izostajanja ker je bila prejšnji dan nedelja zato ne zmorejo zahtevnega učne- zaradi vremenskih neprilik (v , ga programa. Vzroki za to so zimskem času zaradi velikih snež- znani, saj smo jih izčrpno nava- nih nanosov in neprehodnih poti), jali y mnogih poročilih, zato jih Pripomniti moramo, da je na naši sedaj ne bomo ponavljali, ozi.ro- šoli preko 100 učencev, ki morajo ... ma jih bomo navedli samo na prehoditi 5 — 8 km poti do šole prekrškov ali celo ekscesov. Lah- tere.se kolektivu kratko. v en0 smer. Odstotek izostankov ko trdimo, da se učenci v času njegovo blaginjo. III. Sjset bomo ■pozabili, da nismo le učitelji, ampak tudi vzgojitelji. Kot vzgojitelji bomo imeli premalo razsodnosti in posluha za upravljamo, teka. kot je; dokler ne bo zavest in zrelost vsakega posameznika taka. da bo znal Vzgojnih težav v širšem srni- objektivno oceniti svoje delo. slu z učenci nimamo. Do sedaj enako se zavedal dolžnosti kot še ni prišlo do večjih vzgojnih pravic, znal podrediti osebne in- in deloval za da bo tesneje Miljejske prilike, socialne raz- v višjih razredih pa v glavnem zadrževanja v šoli obnašajo disci- sodeloval z ravnateljem (sedaj "'■“Kih like, bolezni, alkoholizem — vse cdjaade na izostajanje učencev od pJinirano in le redko prihaja do so posamezniki večkrat neupra- ŠgsKS1«« BEHSESS Mvasstsaijss s 3%sg%č$gzjs& flcKTvTJši udarec zel njeno osebnost in mir-orHekm omr-.pb- -io. +r% /ph- ki sc; .iin nc .i£|m mnenju je način »ure-^oiih °dnosov med ljudmi na tej ie trpi.Uda ža^tev za kolektiv in mu 0c> a dati vs° podporo za obram-ipŠpve časti.« iščemo krivca, ker samo-tiQj._tJa.nj e ne funkcionira dobro. miranjem, ampak je to družben od- ki »5 jih ne da popraviti v enem starši zelo pogosto zadržujejo od- ci odtegnejo kontroli učitelja, pa dokler ne bo učitelj kot samo- nos, za katerega -se je treba boriti, ali dveh šolskih letih. Vzgojna raslejše otroke doma za drobna prihaja do lažjih kršitev discipli- upravljavec dobil izrazitejšega k°- zanemarjenost teh otrok je teko opravila, pa tudi za večja in tež- ne, lažjih kaznivih dejanj, nedo- mesta v samoupravnem procesu, Ta boj pa nas čaka še v vsaki S'UvVsIk^aprime™?yi velika, da se odraža*pri učnem ,te'deir'(ctelo"“ite ^oljurTkroplje- stojnega obnašanja ipd. Najpogo- večjo samostojnost odločanja, več Ne gre za odnos med občinsko uspehu skozi daljše razdobje kar nje, košnja trgatev itd.). stejši so pretepi in jpotepanja. ne- zaupanja od nadrejenih, vec ugie- te^itoosa^za^eVovTmani^tJ^e 2610 otežkoča delo in realizkcijo K padcu učnega uspeha je pri- spoštljivo obnašanje do starejših, da v družbi (to ie po eni strani polož^rSaSreif^halS. in S mS predpisanega učnega načrta. Dej- speval tudi obsežen učni načrt, ki večkrat pa pride- do kraje tuje tesno povezano z njegovim sten- Pogledati tudi. kako kdo ra- tode vplivanja. Metode v tem pri- stvo ie, da obsega-naš šolski oko- prav gotovo ni prilagojen našim lastnine, manisih vlomov v sta- aardom) m pošteno plačilo za ?S0gaTto1ndvaaŠ“tlnašem UŠ Z f^vnem gospodarsko pasiv- specifičnim prilikam. ' Podrobni novanjske in gospodarske prosto- trud. ki ga vlaga v svoje delo. te«, not" bdj nep^dnlTei^toS df ne haloške predele, kjer še vedno učni načrti so izdelani tako, da re ; prebivalcev V večini _ takih Ozko gledanje družbenih črnite- so pa tudi taki, za katere je sko etatističnih odnosov, ali položaj prevladujejo družine z nezadost- zahteva obravnava obsežne mate- primerov se prihajajo ljudje pri- -u^v na te probleme zavira tucn ISniHSlTiTVllI šTevto^oSk ObMalnrborS Sf S to^at v .^o.^e redko pride do samoupravne odnose v kolektivih [Josti6^ ^fhsfakcije dvomljive vred- —•5J'' — -P— ogrozijo njene uspehe, mora pri ure-vedno so bili na- jan ju takšnih odnosov izhajati demo-stažem več kot kratična in samoupravna pot drug-ki so našemu benega posredovanja samo iz delovne -v, D - osvoboditve do danes ve- skupnosti samoupravljavcev in njene ]llh pjJjsPčVRii, in skoraj vedno so čim večje udeležbe. etiketo: kršili so samo- Ni mogoče na primer ustanoviti so skupine.« delovne skupine za raziskovanje raz-suit? ui bil vsekakor do- mer v kakšni šoli v organih občin-n n an' da bi reševal takšne spo-- ske skupščine, ne da bi to odobril, Sa1.s'? mv to onemogočili zu- kolektiv in njegovi upravni organi.' h — z zunanjim delova- Oni morajo videti izvirno gradivo, a°st mogoče samo razbiti enot- ki lahko o razmerah govori drugače, tiva-<£ _ kakor misli ogromna večina kolekti- skoraj ?ve riJ, komunisti s a ljudje, % osvoboditve ktn Uspevali, in sk uPrav?lepi^i etiketo: k > ustvarjali m^tiv bi bi d n ° eni najboljših šol v Beo- va. Če bi se stvari tako razvijale, od tiaas znova spodbuja, da javno, spodaj navzgor, če bi poskusili začu-začnemo razpravo o raz- titi bitje kolektiva, bi bile verjetno ^^ktivjj^hdh na delo in odnose v tudi posledice drugačne. Demokratič- ‘^ozi te in drugih šol.« na praksa zahteva upoštevanje in pre- teŠa amo vse ®0'le, na3 se ude“ verjanje verodostojnosti izjav, ki jih Žh>u.a>,ra,zpravhanJa, ker je to za izrekajo drugje, in »čistost teh pobud«. Avtorica zaključuje svoj članek S položajev oblasti takole: Jenjsko pomembno vprašanje.« 21iivrKElecli56a za svoja, z dolžno skupščina bi morali, namesto da dele t križa• 10 Presojalo tudi mnenja, ki kolektive na razne skupine, spodbu-.?koi J,?5.0 Z njenimi«. Uredništvo je diti pozitivna prizadevanja tistih sil, v 'to £'to110’ Ca je poleg že objav- lei dajejo svoje odnose v službo te-l,sebin6« 6ie!o ^sst pisem »enake meljnih družbenih nalog — pedago-^ar>ia r,’ Ca pa Jih zaradi pomanj- škega in vzgojnega dela.« n- Tako tora ni~ ra°glt> objaviti. Morda bodo zgoraj povedane mi- Za ° se je lekcija o samoupravlja- sli temu ali onemu našemu kolektivu fr tociirJtotoebe začela spreminjati prav prišle. Morda se bodo tudi kakš-htoke samoupravljanju za ob- ne občinske skupščine in njih orga- too /tdpscine in komisije za druž- ni, ki imaio opravka s šolstvom , ob 2s ^ če«T?rsty°' . . p)!*1 zamislili in popravili napake, S,- 7 . 11številki Komunista od ki Jih delajo. Samoupravljanje v duhu ■ »O* tolpL-, nca Tu ca kovic zaklju- naše ustave in socialističnih načel je .Pelož-rTir0 T, ® člankom za naše šole vprašanje življenjskega ^vba rt?lev ob'asti«. V članku ugo- pomena. so številni bralci naglašali, Vojko Jagodič SPOŠTOVANI POVERJENIKI KURIRČKA, RAZREDNIKI 3., 4. IN 5. RAZREDOV OSNOVNIH ŠOL! Prosimo vas, da preberete pismo, ki smo ga te dni poslali vsem poverjenikom in razrednikom 3., 4. in 5. raz7 redov. V njem boste našli obvestilo o Kurerčkovem novem programu in dveh barvnih slikanicah. Predvsem bi vas radi opozorili na to, da kljub večbarvnemu tisku in pestrejši vsebini ostane cena 1,—N-din. Priporočamo vam, da ga berejo otroci omenjenih razredov, ker je Kurirčkova vsebina prirejena za to starostno skupino. Prvi številki bomo priložili tudi Kurirčkov reklamni lepak, ki ga obesite na oglasno desko. Obenem bomo priložili tudi naročilnico, s katero nam čimprej sporočite letošnje števjlo naročnikov. S tovariškim pozdravom Uredništvo in uprava revije KURIRČEK prijav pri LM, čeprav poznajo in ne dopušča hitrejšega razvoja, storilca. Šola ukrepa jx> svojih s tem pa zavira izboljšanje situa-: močeh, vendar je vzgojni učinek cije. v kateri je šolstvo, in nepo-majhen, ker storilci uživajo pod- »redno izboljšanje kvalitete učno poro in zaščito staršev. Največ- vzgojnega procesa. Benjamin Belšak Učna posojila tudi vajencem Pri Poklicni kovinarski šoli v krat je zgodi, da starši zagovarjajo svoje otroke z lažjo, češ da so jim stvari, ki so jih ukradli, kupili, ali pa trdijo, da so njihove. Mnogo je staršev, ki odgovornost za dejanja svojih otrok odvračajo, ker trdijo, da jih otrok ne uboga, da nad njegovim Kočevju so že ustanovili sklad za početjem nimajo kontrole ih moči. učna posojila učencem te šole. Leta zahtevajo od učitelja rešitev tos so prvič vpisali v šolo učence problema. Lahko trdimo, da naše (vajence) brez učnih pogodb. Ti delo na vzgojnem področju moč- učenci nimajo vnaprej zagotovljeno ovirata mentaliteta in konser- ne nagrade, kakor tisti, ki imajo vativnost tukajšnjih ljudi, ki sklenjene učne pogodbe. Da bi mnogokrat neobjektivno krivijo jim kljub temu omogočili uk, jim šolo za določene pojave, svoje bo šola omogočila, da bodo lahko soudeleženosti pa ne vidijo. Ven- najeli učno pesojilo. Ker vsi učen-dar pa lahko tudi trdimo, da ie ci vseh letnikov prejemajo nagra-vedno več ljudi, ki uspešno sode- de, ki so, odvisne samo od učnega bijejo s šolo in podpirajo njena uspeha in delovne discipline, bo-prizadevanja pri vzgoji šolskih do tudi posojila lahko preiemali otrok. IV Sola je samostojna samoupravna delovna organizacija. Ustanoviteljske pravice in dolžnosti do šole ima občinska skupščina Ptuj. Šola ie registrirana v registru zavodov pri okrožnem gospodarskem sodišču v Mari- v višini, ki bo odvisna od učnega uspeha in aktivnosti vsakega meseca. Sposojeni denar bodo vračali po končanem šolanju in ko se bodo zaposlili. Denar za sklad posojil se bo stekal od prispevkov gospodarskih organizacij, dopolnilne dejavnosti šole in z vrača njem najetega posojila. M. C, KOČEVJE: TEMELJITA PRIPRAVA ZA ZAČETEK Razvoj EGŠC v Novi Gorici ^ pouka pa so učitelji namenili pri- Nova delovna hala za pouk kovinarstva narske šole v Kočevju je še pred pravi za začetek novega šolskega šol*keSf. leta leta. V okviru programa širšepri- s šolskim letom 1950/51 je bila stroko, se je pomembno razvila so že nabavili. Gradbena dela je stva in s tem bistveno omogočila nHr,r. ’ .130 Pncel s temeljitimi prave so obiskali osnovne šole v v Cerknem ustanovljena elektro- tudi tako imenovana dopolnilna prevzelo SGP Gorica, ki je 6. ju- to novogradnjo. Nekaj lastni!1 wP ? arru. za. P , .r^e a0!®"0 Kočevju in Ribnici in s pomočjo gospodarska šola, ki je v naši re- vzgojna dejavnost. Po seminarski nija začelo z gradnjo. Za sedaj je sredstev je prispeval tudi EGSC, p, ,e v nrugj polovici avgusta, dokumentacije (dnevnikov) ter publiki prevzela vzgojo kvalifici- metodi je organizirano izobraže- zbranega in zagotovljenega polo- ki je glavni pobudnik akcije. Ce ... 0,S0 °rzall> poglejmo nekaj razgovorov z učitelji ugotovili, ranih kadrov za potrebe elektro- vanje odraslih in tudi dopolnilno vica denarja za gradnjo, zato bo bodo začeta gradbena dela pote- šoKtV1i tpnprav 23 usPešno novo kakšno in kolikšno znanje bodo gospodarstva. Ta šola pa je kma- izobraževanje že kvalificiranih v prvi fazi dograjena le polovica kala nemoteno, bodo začeli 2 Ve« t • Prinesli učenci iz osnovne šole. Iz- ]u prerasla v šolski center, v ka- kadrov obeh smeri (elektro in ko- objekta. Načrt je prirejen tako, rednim poukom v novi hali 20. rmro. m o/?1!, S ®° se 9®}°" namreč važni za pouk v kovinar- y nekaj letih se je ta ustanova ciklus seminarjev za elektro-in- visoka 6 metrov. Pouk v njej bo pa bo tudi elektro-oddelek, ki j« nroi+TiH- i VSa + učlteU temeljito ski šoli. Obiskali so tudi krajevni toliko razmahnila, da ji je bilo tre- ženirje in tehnike. potekal po predpisanih učnih pro- bil sedaj zaradi kovinarjev dokaj r£>forQ+ '■ temo’ irnel uvodni muzej in se seznanili z vsem, kar ba najti večje upravno središče, V lanskem šolskem letu se je gramih in po ustreznem tehnolo- utesnjen, zaživel, saj bo imel pre' tein c/,1?! ^7“™- ,VS1 Ulj1r ™ lahko popestrilo pouk. Naj kjer bi lahko delo nemoteno in v tem šolskem centru redno šola- škem postopku, kar pomeni, da ce j izboljšane pogoje za pouk. . s OOU1 lltera .ro’ ,^1 ornsnimo še, da so podrobno pre- uspešneje napredovalo. V šol- lo 180 učencev elektro-stroke za bo kombiniran (teorija in praktič- Razumevanje, ki so ga delovn« Pr,oieir^^ravnaVal1 ^ *emi”ar^1' Sledali zbirko svojih učil, poseb- skem letu 1963/64 je EGSC že za- potrebe elektrogospodarstva in 60 no delo). Vzdolž vse hale je v pr- organizacije pokazale s financira- Kaj »o oDdeiovaii. Za no se okrog 5000 okvirjenih dia- živel v novem okolju, v Novi Go- učencev iste stroke za potrebe vem nadstropju prizidek, ki pa njem gradnje tega objekta, je do- noini-a* ni?^^,OSVeZi-eV znan',a 80 Pozitivov. rici. V novih in solidno opremlje- ostale industrije. Poleg teh pa se na žalost morda ne bo v celoti kaz, da reformni ukrepi niso one- tro a navali vzgojne smo- Letos so prvič organizirano nih prostorih se je začel pouk. je močno razvil oddelek za kovi- dograjen. Vodstvo EGSC si bo mogočili investiranja v tisto,.kat a,m,.nale0,ge ?biska1’- vsa večja podjetja, za ka- Kako nujna je bila taka lokacij- narsko stroko, ki ga je v tem le- prizadevalo dobiti nekaj milijo- je gospodarstvu potrebno, pa tudi riila - m ,U/f-, t>ie" jera ^fPc^kljajo kvalificiran ka- ska in organizacijska rešitev, po- tu obiskovalo že kar 360 učencev, nov S-din, da bi s tem omogočilo dokaz, da se samoupravljavci na- metC!~ilKa„j??’ de!v T° prn 3e omogočilo, da so ve že'samo podatek, da se je šte- Tako vzgajajo v tem zavodu mla- popolno dograditev tudi teh učnih vodenih delovnih organizacij za- melx?v>. Pedagoška podrobneje spoznali profil kvali- vilo učencev takoj podvojilo. Od de strokovne delavce za potrebe prostorov, kar bi vrednost ob.jek- vedajo pomena in koristnosti tak« jLvn pouda/’" fnnranega delavca in dobili do- 300, kolikor jih je bilo še v šol- elektrogospodarstva vse naše re- ta, zgrajenega v prvi fazi, znatno investicije. iraim/virarHo P„ 6 . J’0,-1 primerov za to, kako pribli- skem letu 1962/63 v Cerknem, jih publike, obenem pa strokovne de- povečalo. Nazadnje velja omeniti, dapo- KnncnKn^Jf e.’ testiralye zati pouk praksi in domačinske- je bilo v Novi Gorici takoj še en- lavce kovinarske stroke, pred- Sredstva za gradnjo nove de- meni takšna razširitev učnih fph roTnuitp,, upoya. mu okolju. Pri pouku skoraj vseh krat več. vsem za potrebe gospodarstva lovne hale je prispevalo 23 gospo- zmogljivosti EGSC pomembno ohm- „n. r etcKie pn iz- predmetov bodo lahko uporabljali Poleg redne dejavnosti tega Slovenskega Primorja, če izvza- dai'skih organizacij Primorske, pridobitev tudi za Novo Gorico, as 1 ' primere^iz gospodarskih orgamza- zavoda, tj. vzgoje kvalificiranih memo obalno področje, ki ima Del sredstev je prispevala Skup- kot rastoče kulturno središče na Na koncu tridesetumega šemi- cij in obrti, narja so učitelji, posebno še tisti, ki uče strokovne predmete in nimajo pedagoške izobrazbe, ugotovili, da jim je seminar zelo koristil. Se več: spoznali so, da je mogoče tak seminar organizirati in zelo uspešno izvesti tudi brez po- M. C. kadrov za elektro in kovinarsko samo tako šolo. Zaradi povečanih ščina občine Nova Gorica iz svo- Primorskem, jega sklada za financiranje šol- CIRIL ZUPANC Seminar biologov na Komni Še enkrat: za 8 ur dela - 880 S din Draga neznana tovarišica, z kov. Ko pa pridemo do slavista potreb po novih kvalificiranih delovnih močeh tako v elektro kakor v kovinarski stroki je bil pritisk ng ta šolski center vsako leto večji. V x i * ot, o, . , preteklih dveh letih so motali od- cehnih To-,,- k +‘ 4 T - ui23 so s^vo SR Sloveni- hovo rast ter učencem osvetljeva- klanjati številne prosilce, ki so se Sanja^Sovor^ " Lt? S^rlšut' v^čanlu panja. Dogovorili so se, da bodo narjev za strokovno izpopolnjeva- Ce hočemo učencem na polju- učnega prostora. Ksi-nSstS ste •^ararsrjBSSi gr« p& ss 4« tsas -sss iU k i,dealen- , ,. bov> kar 3® cilj našega dela z mla- sodoben pouk oddelka kovinarske dili svojemu slavistu — je to pač haja ta glas iz nevednosti alf 12 Rastlinstvo na tem področju dino. stroke. Porabna površina te hale najboljši dokaz, kako drži vse to, sebične kratkovidnoltiT Rajši bi je 1200 m-, njena investicijska kar si napisala! Pri nas je sicer verjela prvo, da bi še mogla ver-vrednost 160 milijonov _S-din, kolektiv v lepih, tovariških odno- jeti v tovariške odnose. NekoŽ strojna oprema pa nadaljnjih 100 sih, zlasti kadar nam ni treba sem poučevala v vseh razredih milijonov S-din. Strojno opremo premlevati vprašanj okrog dohod. — od 1. do 8. razreda, v kombini- ranem pouku in »normalnem«! zato vem, kaj trdim, če si zastavljam tako vprašanje. Sicer pa — kako naj bi zamerila tovarišicam, ki živijo v ozkem krogu svojih problemov, ki niso nikoli poskusile in okusile slavistovih težav, ko pa tega vpra- Ne mislim razpravljati o šte- nja in zmanjševanja števila ur in izobrazbi ekonomskega tehni- šania niso pravilno rešile občine? Janko Fnrlan je bilo v tem času v najbujnej- Iz teh razlogov bi bilo potreb-šem razcvetu. no organizirati še več takih se- Seminarja so se udeležili bio- minarjev. prof. Lojze Malovrh Ali je res potrebno spreminjati predmetnik za gospodarski zemljepis na ekonoskih srednjih šolah? dim in odraslim širom naše domovine. danskem času pred^. vilmh vprašanjih, ki se porajajo nekaterih splošno izobraževalnih ka. Snov in razporeditev ur mora Ali Pa morda samo naša? Ze pred o geografiji na strokovnih šolah, predmetov. Presenečeni pa smo biti sestavljena po pedagoških desetimi leti — leta 1956 so uz3' Hočem le na kratko prikazati tudi, da o razporeditvi predmet- načelih tako. da bo koristila vse- konili naših 20 ur in nam taK9 prebiralcev'kFtržaške Se™?em* ŽmnaSjahTlf pa^s^ svetoval na Ijala na zadnji poti Janka Furlana, zavodih za PiPS in to iz vseh več-Zastopniki gospodarskih in kulturnih jih centrov Slovenile °4S»ir ^ni^megovt0^ Seminar so vodili prof. dr. Mi-lo v zadnjih letih, ki jih -je preži- ran Vardian, asistent dr. Andrej vel v bližini svojega rojstnega kraja Martinčič, oba iz Biotehnične fa- brež^nb°GTob^ so^asull^venci Mtete in Tone Vraber, kustos cvetja. Tu počiva neutrudni popot- Prirodoslovnega muzeja Sloveni-nik in delavec ki je celih šestdeset je. leLriandoirLumJIl^“ro^ . Y teh štirih dneh so v dopoU Rodil se je 1888 v Mavhinjah na skrajnem robe slovenske zemlje. Leta nja o pomenu primarnih in se- 1907 je dovršil učiteljišče v Kopru In kun(jarnjh ekoloških faktoriev za JR ____ skupno^^ekonomskih6sreTnjdfšcrt t^ef To^elS “U^n£Sva geografov v Sempolaju, kjer je bil nekaj časa VDnvu dolžino dneva na vedeta- sloveni-ie 23 Predmet gospodarski predvsem za splošno izobraževal- na ekonomski šoli v Mariboru, pa visti še mnogo bolj zaposleni, saj Siritivni in reproduktivni razvoi viš z?Tnliepis na sestanku v Ljubija- ne predmete. In kam spada go- tudi v Ljubljani, s.m0 premotrili so zvišane šolske naloge v sedmi*1 or-.lnFaSasoklmud^tka lo^^l- ji^rastlto^o forS ni' dne 21 aprila 1967- spodarslti zemljepis? No. kakor predlog ter poslali svoie pripom- in osmih razredih - od prejšnjih vanju nizkih temperatur na posa- Na ekonomskih srednjih šolah k°bze dejstvo je da je za be skupnosti ki pa našega ugo- Štirih kar na šest, prav tako tudi je umaknil v Nadanje'selo tudi tu mezne razvojne, stopnje rastlin poučujemo gospodarski zemljepis ,8P n°. .d,c^° v prihodnjem po- vora ni upo-stevala. (Zapisnik z piedpisano domače branje — da- so ga zasledovali fašisti, da'je moral zmernih in hladnih klimatov o vsa štiri leta- v vsakem letniku . h01/ ^liaka potrebno praktično dne 2^ junija 1967). Vztrajamo nes torej pa naj bi bili odvisni >e pustili učiteljsko službo in se posvetiti vegetaciii na oodročiu Slovenile Po dve uri tedensko. Učni načrt ln teoretično strokovno znanje, namreč, naj velja stari predmet- od uvidevnosti in dobre volje to- zadružništvu. Da se izogne intemact- & ^ . ir .J * ie sestavlien tako da obravna- vendar ne. smemo zapostavljati nik, in upamo, da bodo dokončno varišev na šoli. To je pa včasih 1« SoveS^tS.^8^6 varno68 v mvim letniku občo- tudi naravoslovnega družbenega besedo imeli še strokovni sveto- prehuda preizkušnja za medse- ------------- J i • ... , in splošega znanja Ni potrebno valci, zavod za solstvp in tudi bojne odnose in nesebično razumevanje. V lastno škodo bi mo' rali kolektivi priznati nekaj, kat je bilo že pred desetimi leti pri' znano in uzakonjeno in tudi honorirano. Res honorirano? Ne strinjam s® namreč, tovarišica, s teboj o tistih dveh minutah za zvezek Sedmošolci, osmošolci in tudi ž« nekateri šestošolci se že tako raZ' pišejo, da popravim največ šest nalog v eni uri. Potem pa se z3' 6 Mi™ le ™rl v »6 Mu »ta- en.njtveno delo ie bilo oosveče- S1*!0 ti?,™ *JJš3Sz$rnj±££ JSr^asast^ssB »ss« za dve leti v Makedonijo, kjer je terensKe vaje, na Katenn smo . ... gospodarski zemljepis Pri vzgoii vodil kmetijsiko zadrugo beguncev iz proučevali vegetacijo posameznih fieografno sveta, razen Evrope in mimmM rHsss za pomoč našim izgnancem. Takoj po sj^e faktorje* vlago temperaturo ekonoTnske posebnosti Jugoslavi-vso*1 vnemo lom’deifzTobnoio Pri- tal in zraka,'svetlobo in reakcijo f' Snovno in metodično se da mor Bil je član pnoo, od leta 1948 tal. Obenem smo tudi ugotavljali tako razdeljen pč/11 na^t sis.e-pa je v ■Portorožu vckJH kmetijske posebne prilagoditve rastlin v po- mitsko m sc dokai temeljito preteča] e in gospodarsko šolo v Kopru. .J Biotooiti delati. Obstajajo seveda tudi sla- Zaradi bolezni je moral po dveh letih samezmh DlOtopih. ,--- ■ - -R— — Marijan Velnar S tem načinom smo udeležen- bosti, vendar te niso toliko V SPOMIN dr. Matka Potočnika ker je treba upoštevati vsebin0' Skupnost ekonomskih srednjih gimnazijski ravnatelj in pedago- je napisal dve knjigi kot šesti ■'ezik’ sl®g in še marsikaj in jih Slovenije pa predlaga, naj ški svetnik dr. Matko Potočnik, dol ciklusa Slovanska zemlia le- nc moremo kar tako odkljuka rosti v svojem domu v Lescah no Koroški. Za Slovensko matico Zaradi bolezni je moral po STv8««.ci senrinarjh^jlažj^povezaU teol •*** dopisnik^prinforokeg^dnevnika?3^”- retično znanje s praktičnim de- S™! sdreedsUl- učbOTlkl in me-vo je spremljal vse gospo^darsiko ln lom 113 terenu S3mem. Lg t3ko kulturno življenje na Tržaškem ter o smo si osvetlili vrsto vprašanj iz £m S!?aLvr,nkf,,nr?nrPedaeVk Našega novejše panoge botanike in se te- šol Slovenije pa predlaga, naj ški svetnik dr. Matko Potočnik, del ciklusa Slovenska zemlja, le- , , mn. ... r“ lf> v bi naši dijaki spoznavali gospo- pločnik ta tako ta 1910 pa je priredil narodnostni kak°r recimo matematik. Celo J ur. Matko Potočnik, ta tako času, ko smo vsi delali k fanatik mom in smo opravili tudi po d«' je vzorno izpolnil vse svoje živ- V delu Slovenski spounini in setkrat več deja, kakor pa je bil? ko{B'mlad^učitelj', Pi‘ssi“ je" podlistke/ cej'utrujeni, so nas predavateTji z utemeljena in nerazumljiva pre- Jubileji Je objavil leta 1911 pri- honorirano, takrat pred desetim* črtice m Članke, ki iih ie 0,?lav’ia] izredno širokim znanjem in pra- kinitev v četrtem letniku. vzgojitelj starejše generacije slo- kaz življenja m dela koroškega jn Več leti, so nam'priznali 20' v »Edinosti", tx> nrvi svetovni volni . " '/‘‘““Jeni ui pid . . venske inteligence. Bil je narod- profesoria m zgodovmana Josipa ,lrnri učno a ce v »Delu".-glasilu Komunistične oartiie Vilno izbiro metod dela znali za- Gospodarski zemljepis je ma- ni mentor in dobrotnik ter so- Apiha v Celovcu. Članke o Koro- bomo mnrnli vfniTct ’ il i Panio. v julijski Krajini. Lete ms Je izMa mteresirati za nas dokaj neznano tuntetni predmet in izpad v zad- cialnl skrbnik svoiih dijakov, no- ški te ohiavUai v Slovenskem m,. bomo morali slavisti boriti zan)?. ljudstva V teh krajih. Deiai je, dokler meljiteje pripravili za predavanje & TSrJs-“«r% njegova knjiga »Danci in Dan^v-a«. Ob epubli*51 orioravi te"knjige se je poglobil v za- področje iz biologije. njem letniku bi pomenil preki- sebno siovenskib učiteljiščnikov rodu. Jutru. Slovencu in Riječi, horn^morJi^li V naŠi - no trebno"prirejati"tudi za učUelje, nieToveTlo^e'v poVezavi z osta- nmCcuSv^Svtok‘2'pravice Sf^Li^lja^rhraniSov ^ in bomo,mg Stopnji seznanjati učence z živ- imeli v prvem in drugem letniku 'rg‘mnaZ1^.y,^ran.:U Liubliani.i de!u' Tega obžalovanja nas ^ šuje samo tisti idealizem, ki rnep soravim ljudskim humorjem orisa« stopnji seznanjati učence z a v- imeli v prvem in drugem letniku in Liubliani ter v Beliaku osebe in dogodke. Bil je človek Ijenjem rastlin in z vplivi na nji- po ^ urei v tretjem pa po dve Koroškem čvrs-tesa do skrajnosti tvo- šten in dosleden. txv 'načelu nravi sin Krasa, po sren mehak in Uithez-piv. Bolen vrgoliteH H le vzgajal z govorj eno in m "-ar n besedo ter s svojo plemenitectlo. Za nleeove zasluge na pedagoškem nodiročiu ga le svet za šolstvo s"><8 imenoval 7a r»e- da Soškega svetnika. Oh niezovem Iščem službo v drugem kraju uri tedensko^ Tako predstavlianie Y.0Qr°škem' F0, končani maturi Zaradi njegovih izrednih za- pogosto (v očeh ostalih tovarišev) to kosfmto učne snovi pa ne bo 1895 ^ vpi.sal na dunajsko um- slug na področju pedagoške teo- že na posebnost, da ne rečem h3 in klanje ume snovi pa ne b verzo na prav0i p0 enem letu ^ ^ in prakse ga ie republiški _ čudaštvo v prid dijakom, niti predmetu in je MČeI študirati filozofijo. Po- sekretariat za prosveto in kultu- • /. _ ,r. _ siuairan mozoiijo. sekretariat za prosveto in kultu- Kolikokrat namrpp ticta hon^ niti Povezavi z ostalimi predmeti. tem ko ie nekai časa siužboval, ro leta 1965 imenoval za peda- ? ™ Vsi tudi dobro vemo. da je reali- -je leta 1901 opravil diplomski iz- goškega svetnika. Dr. Potočnik a™a F.ra ^ nad 2°'l/rn,0 Učitelj za angleščino želi spremo- smotro^geoffl-afSeM^kTod- ^ iz Rodovine zemljepisa in je bil vse življenje naprednega proslav^U katero sTpa SraS3 ti službeno mesto na osnovni^šoli rslovenščine za srednje šole s slo- mišljenja in ie tako tudi vzgajal Pa ^ii p3 jite velikega človka. človek! pošljite na upravo lavca«. _ dnišhenih niti siuzoeno mesto na osnovni sou --------- -— 7, ” • niuvtuisume za sreanje soie s sio- mlšl.ienia ln ie tako tudi vzgajat 7 ---------x a todi v kakem kraju, ki ima z Ljubljano visna od pravilne razporeditve genskim in nemškim učnim jezi- svoje dijake. Svojo zavednost je Precej nehonorarmh ur), ali P jec. Itehian, ir v kratkem stavku i-- "soda® ^elSnicil ^cenjene^ponud’^ d011?! sn°Xi m obsega' kom. Leta 1902 ie promoviral za dokazal tudi med NOV. športni dan itd., zvezke si pa ni^ Ta7l1 e-h-c! vrh rog-hc-c Tzguh b na^upravo '»Prosvetnega de- Predlog skupnosti nna le to do: doktorja filozofije. Poučeval je v _ , , .. . , , rala prav tako popraviti. Kot s 3 ---- - Da' bfl je velik P„J__ p bro stran, da bi dijaki spoznali Ljubljani Mariboru Idriji in Posebne zasluge si je pridobil vist, ki imaš v razredu naj V« že v tretjem letniku regionalne Kranju leta 1926 pa ie postal s svoi° Dožrtvovalnost.io in trn- ur, si gotovo tudi razrednik. in ekonomske značilnosti Jugo- ravnatel.i državnega ženskega dQm- da bi se izšolalo čim več razredništvo tudi ne bo več hoti0' slavije. ki jih rabijo za obravna- učiteljišča po nekaj tednih pa sinov koroških Slovencev za slo- rirano! In kako bo z onimi, ki n.' vo ekonomike SFRJ v četrtem raVuateli državnega moškega uči- v®nske učitelje na Koroškem. Z so razredniki!? Zdaj sem dregh* ■ letniku. Mislimo pa, da samo to teljišča v Mariboru Dokončno niegov*m Posredovanjem so di.ja- ia verjetno v sršenovo gnezd0; dejstvo ne more odtehtati vseh upokojen ie bil po štiriintridese- kes Koroškega sprejmali na ma- To je namreč naslednje poglej drugih pozitivnosti ki jih ima tih letih uspešnega pedagoškega nborsko učiteljišče, sam pa jim _ nova kost> ki jo borno gloda*1 stari predmetnik. Pn vsem tem dela *® v svojem prostem času poma- _ namesto, da bi se na na»r razglabljanju ne moremo nam- ' _ gal nadomestiti pomanjkljivo sestankih poglabliali v vzgojno**? reč mimo vtisov, da so ure pre- Dr. Potočnik se je udejstvoval znanje slovenščine. Za te dijake Učno problematiko Kakork°h stavljeine le zato. da se ujefna kot znanstvenik, zgodovinar in je skrbel tudi materialno. bomo to re«ei?aii in »ožili__v3' število tedenskih ur po letnikih, zemljepisec. Leta 1906 je Slo- p . , i^tovarižkfm itnoc^r, n naš®' Nekateri strokovni predmeti so venska šolska matica izdala nje- ®r: Potočnik si je s_ svojim m tovariškim odnosom 10 ^, zaradi razširitve učnega načrta govo nadaljevanje Zgodovinske značajen nadarjenostjo m neiz- mu delu, tisti osnovni dejavno^ povečali število ur. vendar se učne snovi za ljudske šole st. V. rn.erl?0 dobroto pridobil spostova- za kar nas družba sploh f ^ v w T7T __mp m Driliublienost svouh roia- ra — crnt.nvn np hn v nnd. ^ t PIVOVARNA LAŠKO proizvaja svetila in temna piva naslednjih vrst: »ZLATOROG« — 12 % svetlo pivo »GOLDING« — 15#/o svetlo pivo »TERMALNI DESERT« — 15 % temno pivo Svoje kvalitetne proizvode priporočamo cenjenim odjemalcem! nje in priljubljenost svojih roja- ra — gotovo ne bo v prid. nam zdi napačno, da bi na stro- in VI.. kjer je obdelal dobo po ,, , , ■ kovnih šolah to »strokovnost« letu 1835 ter gospodarski razvoj kov\ študentov m sodelavcev, razumeli kot možnost prestavlja- v 19. stoletju. Njegovo glavno Dr. J. F. pa — ta pravda je stara že doka! let! Nada Kranjc PROSVETNI DELAVEC RADIO IN SOLA RADIJSKA ŠOLA 1967/68 Steklo je novo šolsko leto in hkrati z njim začenja svojo enaindvajseto sezono tudi radijska šola z željo, da se vključi kot učno-vzgojno sredstvo v delovni proces naše osemletne šole. Program oddaj je pripravila redakcija za vse leto na osnovi šolskega učnega načrta. Ker pa je število oddaj relativno pičlo, je poiskala iz obsežne šolske snovi tista tematska področja, ki so bolj primerna za radijsko oblikovanje in zgolj slušno dojemanje, in hkrati tista, ki bodo ob učni snovi bogatila šolarjevo splošno znanje ter razgledanost in razvijala njegove moralne kvalitete. Tako pripravljen program je redakcija pre-diskutirala s predstavnikom Sveta za šolstvo SRS, pregledali in odobrili pa so ga potem še predstavniki posameznih Zavodov za šolstvo. V skladu s psihofizičnim razvojem učencev bodo tudi letos na sporedu oddaje za tri razvojne stopnje, se pravi oddaje za nižjo stopnjo (prvi, drugi in deloma tretji razred) za srednjo stopnjo (deloma za tretji, v glavnem za četrti in peti razred), in • za višjo stopnjo (šesti, sedmi in osmi razred), in sicer po ena na teden za vsako stopnjo, seveda s ponovitvijo zavoljo turnusne ureditve pouka. Posebej pa moramo ponovno opozoriti pedagoge, da bomo oddaje, ki so vključene v popoldanski čas, oddajali na drugem programu (preko UKV), kakor je bilo to že v lanski sezoni. Srednja stopnja: torek ob 8.55 — I. program sreda ob 14.05 — II. program Višja stopnja: torek ob 14.05 — II. program četrtek ob 8.55 — I. program Nižja stopnja: petek ob 14.05 — II. program sobota ob 8.55 — I. program Pa še obvestilo šolam, ki si same ne morejo kvalitetno presneti oddaj RS na magnetofonski trak — pa bi to želele: naša servisna služba je pripravljena na posebno prošnjo opraviti to uslugo za 2500—3500 S-din za oddajo. PROGRAM RS ZA I. POLLETJE Nižja stopnja: Učnim enotam elementarnih razredov se program RS prilagaja z naslednjimi tematskimi skupinami: I. Življenje krog nas (spoznavanje prirode, človek in priroda, človek in delo, tehnika, odnosi med ljudmi) z oddajami: »Mesec se predstavlja« (cikl, ki bo mesečno na sporedu in bo vsaka oddaja v prijetni obliki zajela dogajanje v prirodi, človekovo, predvsem pa otrokovo življenje in doživljanje v nekem določenem obdobju. Ker v teh oddajah seveda ne bo mogoče mimo sprememb v prirodi, bo zato letos število izrazito prirodopisnih oddaj skrčeno), »Izlet pa tak«. »Vojska s kitami«, »Dobri vsakdanji pomočniki«, »Naša obleka« ali »Miki bo vendarle rudar«, »Na pošti«, »Zima je trda«. II. Jezik in lepa knjiga — s to skupino posegamo na važno področje literarno-estetske in jezikovne vzgoje z oddajami: »Ura, ki je obstala«, »Palčica«, »Dimnikar in sreča«. ' III. Spominski dnevi — ta skupina bo nudila ilustracijo k učnim enotam pred prazniki: »Znamka z dečkovo glavo«, »Deček in gozd«. IV. Pojte z nami — tri oddaje v I. polletju. V. Rišite z nami — ena oddaja v I. polletju. Časovni razpored oddaj: 15. in 16. septembra: URA, KI JE OBSTALA — pravljica z vzgojno poanto na primerno obnašanje 22. in 23. septembra: IZLET PA TAK! — pomen in vrednost tovarištva 29. in 30. septembra: POJTE Z NAMI 6. in 7. oktobra: OKTOBER SE PREDSTAVLJA glej komentar spredaj 13. in 14. oktobra: PALČIČA — radijska priredba Andersenove pripovedke 20. in 21. oktobra: VOJSKA S KITAMI — preprosta razlaga razredne skupnosti 27. in 28. oktobra: ZNAMKA Z DEČKOVO GLAVO — iz NOB pred dnevom mrtvih 3. in 4. novembra: NOVEMBER SE PREDSTAVLJA 10. in 11. novembra: DOBRI VSAKDANJI POMOČNIKI — stroji, ki nam lajšajo delo 17. in 18. novembra: POJTE Z NAMI 24. in 25. novembra: DEČEK IN GOZD — iz NOB pred dnevom republike I. in 2. decembra: DECEMBER SE PREDSTAVLJA 8. in 9. decembra: NASA OBLEKA — važnost, primernost, pridobivanje, skrb zanjo ali: MIKI BO VENDARLE RUDAR — poklici in delo C 15. in 16. decembra: RIŠITE Z NAMI — ilustracija zgodbe, ki jo poslušajo 22. in 23. decembra: NA POŠTI — pomen in način dela te ustanove 29. in 30. decembra: DIMNIKAR IN SREČA — pravljica ob Novem letu 5. in 6. januarja: JANUAR SE PREDSTAVLJA 12. in 13. januarja: ZIMA JE TRDA — skrb za živali pozimi 19. in 20. januarja: POJTE Z NAMI Srednja stopnja V novem šolskem letu bomo spet potovali po Sloveniji — v oddajah: Naši kraji in ljudje. Spoznavali bomo še naprej mladinsko književnost — avtorje in njihova dela. Po šolskem učnem programu bomo obdelali nekaj tem iz spoznavanja prirode in družbe, ob nekaterih filmskih in gledaliških predstavah za mladino bomo pripravili razgovore. Program bomo popestrili s fantazijskim; potovanji v preteklost, v daljne dežele, v vesolje, v morje, v glasbeni svet in v prihodnost. II. in 12. septembra: TILLOVE DOGODIVŠČINE V GLASBENEM ZRCALU — poslušanje glasbe 19. in 20. septembra: MARLENKA STUPICA (ilustratorka mladinskih knjig) 26. in 27. septembra: GRAD SOCERB (razgled z gradu v današnji dan in v preteklost — iz- skupine oddaj: Naši kraji in ljudje) 3. in 4. oktobra: ANICA CERNEJEVA (mladinska književnost; avtor in njegova dela) 10. in 11. oktobra: ŽALOSTNO LETO 1912 (ponovitev; posvežitev k zgodovinskemu pouku) 17. in 18. oktobra: KAKO MERIMO CAS? (po šolskem učnem načrtu) 24. in 25. oktobra: LENIN IN OTROCI (ob obletnici Oktobrske revolucije) 31. oktobra: KAJ DRŽI JADRALNO LETALO V ZRAKU 7. in 8. novembra: TROBENTAČI IN PLESALKE OB SREBRNEM JEZERU (ponovitev — Naši kraji in ljudje) 13. in 14. novembra: GLASBENA (petje melodij v durovih lestvicah) 20. in 21. novembra: OBLIKOVANJE ZEMELJSKEGA POVRŠJA (veter, sonce, pesek, voda, led) 27. in 28. novembra: ČEBELJI KROG (ponovitev; spoznanje prirode) 5. in 6. decembra: FANTAZIJSKO POTOVANJE V PRETEKLOST (začetek skupine oddaj, ki naj s svojo fantazijo, oslonjeno seveda na že pridobljeno znanje o svetu in na možnost spoznavanja novih zanimivosti, popestri program radijske šole) 12. in 13. decembra: . OBLIKOVANJE ZEMELJSKEGA POVRŠJA (zemeljski ogenj, gore in potresi) 19. in 20. decembra: FRANCE BEVK (mladinska književnost; avtor in njegova dela) 26. in 27. decembra: FILM (razgovor o filmu, ki ga bomo izbrali) 2. in 3. januarja: FANTAZIJSKO POTOVANJE V TUJE DEŽELE 9. in 10. januarja: SLOVENIJA (raznolikost dežele) 16. in 17. januarja: SLOVENCI (kje in kako danes živijo) Višja stopnja Zaradi zelo omejenega števila ur, je kajpada omejena tudi snov, ki jo lahko obdelamo v eni sezoni, zato skušamo z letošnjimi oddajami radijske šole za višjo stopnjo nadaljevati in dopolniti lanski program. Večina oddaj bo združena v cikle, od katerih so v prvem semestru pomembni predvsem trije: o slovenski književnosti med obema vojnama, nadaljevanje in zaključek lanskoletnih oddaj, zemljepisni in glasbeni. 12. in 14. septembra: POT KRANJSKIH KOMEDIJANTOV — ob 100-letnici slovenskega gledališča 19. in 21. septembra: PREŽIHOV VORANC — njegovo življenje in delo 26. in 28. septembra: SKLADATELJI KLASIKE — glasbena oddaja o Haydnu, Mozartu in Beethovnu 3. in 5. oktobra: SREDI NOČI IN LEDU — _ O Nansenovi ekspediciji na Arktiko 10. in 12. oktobra: CHARLES DARWIN — njegovo življenje in delo 17. in 19. oktobra: MIŠKO KRANJEC — njegovo življenje in delo Nižja stopnja: 1 15. in 16. septembra: \ URA, KI JE OBSTALA 22. in 23. septembra: IZLET PA TAK! 29. in 30. septembra: POJTE Z NAMI, OTROCI 6. in 7. oktobra: OKTOBER SE PREDSTAVLJA 13. in 14. oktobra: PALČIČA 20. in 21. oktobra: VOJSKA S KITAMI Srednja stopnja: 12. in 13. septembra: TILLOVE DOGODIVŠČINE V GLASBENEM ZRCALU 19. in 20. septembra: MARLENKA STUPICA 26. in 27. septembra: IZLET NA GRAD SOCERB 3. in 4. oktobra: / ANICA CERNEJEVA 10. in 11. oktobra ŽALOSTNO LETO 1212 17. in 18. oktobra: \ KAKO MERIMO CAS? J Višja stopnja: 12. in 14. septembra: POT KRANJSKIH KOMEDIJANTOV 19. in 21. septembra: PREŽIHOV VORANC 26. in 28. septembra: 'l SKLADATELJI KLASIKE 3. in 5. oktobra: j SREDI NOČI IN LEDU 10. in 12. oktobra: CHARLES DARWIN 17. in 19. oktobra: MIŠKO KRANJEC 24. in 26. oktobra: OB DNEVU VARČEVANJA -i pomen varčevanja za narodno gospodarstvo 31. oktobra in 2. novembra: VELIKI OKTOBER — ob 50-let-nici Oktobrske revolucije 7. in 9. novembra: NAŠE OKNO V SVET — o luki Koper in njenem pomenu 14. in 16. novembra: i SKRIVNOSTNA CELINA — j o Antarktiki 1 21. in 23. novembra: CIRIL KOSMAČ — njegovo življenje in delo 28. novembra: SKLADATELJI ROMANTIKE — o Schumanu, Schubertu, Brahmsu in Chopinu 5. in 6. decembra: i V JESENIŠKI ŽELEZARNI — j reportaža , 12. in 14. decembra: NINA NA CEVLONU — radijska priredba potopisa pisateljice Nade Kraigher 19. in 21. decembra: IVAN POTRČ — njegovo življenje in delo 26. in 28. decembra: ZNANSTVENO FANTASTIČNA ZGODBA — še brez naslova, za oddih pred prazniki 2. in 4. januarja: LETO IN MESECI — skozi zgodovino, pregovore, šege in navade 9. in 11. januarja: RUSKI SKLADATELJI 19. STOLETJA — od Glinke do Čajkov- skega 1«. in 18. januarja: ANTON INGOLIČ življenje in delo njegovo Srednja stopnja: 12. septembra ob 8.55 (II. program) Srednja stopnja: 13. septembra ob 14.05 (I. program) 19. septembra ob 8.55 (I. program) 20. septembra ob 14.05 (II. program) TILLOVE DOGODIVŠČINE V GLASBENEM ZRCALU MARLENKA STUPICA Našo radijsko šolo bi radi pričeli veselo, sproščeno, da bj si mogli spet drug drugemu zaupati in da bi vsi zaupali v srečno novo šolsko leto. Kaj bi nas moglo bolj razveseliti kot vesela, smešna zgodba? In kako šele nas bo razveselila, če je ta zgodba dvakrat smešna, po pripovedi, po svojih dogodivščinah in potem še po glasbi, v kateri je zajeta vsa ta vedrost. In takšno zgodbo je za pričetek šolskega leta izbrala Milena Ogorel-čeva. V oddaji bo šolarjem predstavila Tilla Eulenspiegla iz Flandrije. Njegova zgodba živi že 600 let. Ljudje si jo pripovedujejo in zapisali so jo v knjige. Marsikaj so ji od tistih časov pridali in si tako dali duška nad vsem, kar jih je težilo. Till Eulenspiegel je bil velik šaljivec, vse življenje je uganjal norčije. Potoval je iz kraja v kraj. Hva-U1 je lepoto in dobroto, a iz vsega srca se je norčeval iz neumnosti. škodoželjnosti, požrešnosti in še iz drugih človekovih slabih lastnosti. Ljudi je imel rad, posebno tiste preproste, ki so imeli pod številnimi gospodarji težko življenje, in prav tem je želel privoščiti vsaj malo veselja. Ljudje so ga radi poslušali in radi so pri njegovih norčijah sodelovali in potem so to naprej pripovedovali in tako širili Tillovo veselost in modrost. Tillove zgodbe so bile kakor zrcalo časa, v katerem so jih pripovedovali. Tudi Tillov priimek je sestavljen iz dveh besed: Eulen-Spie-gel. Prva pomeni sovo, ki je prispodoba modrosti, druga pa zrcalo — prispodobo komedije. A naslov naše oddaje je: Tillove dogodivščine v glasbenem zrcalu. V prvem delu oddaje se bomo seznanili s Tillovimi dogodivščinami, z njegovim življenjem in s časom, v katerem je živel, v drugem delu pa bomo poslušali glasbo, s katero ga je oživel pred dvainsedemdesetimi skladatelj Richard Strauss. Višja stopnja: 12. septembra ob 14.05 (I. program) 14. septembra ob 8.55 (II. program) POT KRANJSKIH KOMEDIJANTOV Slovenska kultura proslavlja v letošnjem letu pomembno obletnico, ki se je prav gotovo z zlatimi črkami zapisala v našo kulturno zgodovino: letos mineva že sto let, odkar so ustanovili v Ljubljani Dramatično društvo in s tem omogočili redno in nenehno gledališko dejavnost na Slovenskem. ' Ta pomembni mejnik v slovenski gledališki zgodovini ima za razvoj ndšega gledališča več pomena, kot bi mu ga sprva pripisovali: po enj strani je bil z ustanovitvijo dramatičnega društva tudi uradno potrjen obstoj slovenskega gledališča, kronana so bila z uspehom že vsa prejšnja prizadevanja naših velikih kulturnih delavcev, po drug; strani pa je ustanovitev Dramatičnega društva zagotavljala tud; nadaljnji razvoj naše gledališke umetnosti vse do naših dni. Zato tudi ni čudno, da so si slovenske gledališke hiše izbrale to 1 za obletnico svojega obstoja in da jo bodo v sezoni, ki je pred nami, proslavile z vsemi častmi. Res je, že sto let je minilo, odkar je bilo ustanovljeno slovensko gledališče, a vendar se ne smemo varati in si morebiti misliti, da je leto 1867 obenem tudi prvi začetek slovenskega teatra. Zgodovinska pričevanja nam kažejo, da je imela Ljubljana svoje gledališče že v rimskih časih in da je bila takratna Emona pomembno kulturno središče. Nekoli-kanj preskromni viri nam o tem pač ne poročajo ničesar več in prav tako malo vemo tudi o srednjeveškem gledališču na Slovenskem. Prvi stvarnejši podatki izvirajo pravzaprav iz začetka 17. stoletja, ko so začeli ljubljanski gojenci jezuitskega reda uprizarjati svoje šolske igre; kakor kažejo nekateri zapisi, so bile nekatere uprizorjene tudi v slovenskem jeziku in mladi dijaki so hodili z njimi po podeželju ■ —u '--mete. Naša oddaja bo pripovedovala o poti »kranjskih komedijantov-«, naj nam jih bo dovoljeno tako imenovati, od teh prvih začetkov pa do današnjih dni. Nižja stopnja: 15. septembra ob 14.05 (II. program) 16. septembra ob 8.55 (I. program) J URA, KI JE OBSTALA Za prvo srečanje ob šolskih sprejemnikih bo radijska šola postregla mladim poslušalcem s pripovedko, oblečeno v radijsko igro — malo za prijetno poslušanje in zabavo, malo pa tudi v razmišljanje, 'saj je opozarjanje na primerno obnašanje in na primerne medsebojne odnose tudi del vzgoje in pouka. Na mestn; hiši so imeli uro, na katero so bili meščani od sile ponosni. Vsi so se ravnali po njej in ura jim je zadovoljno merila čas. Nekoč pa je začela zaostajati. Župan pošlje v stolp mojstra Antona, da jo pregleda. Ker stari mojster ne najde nobene napake, skuša iz ure same zvleči, kaj je narobe. In res zve, da se stari uri ne da več noč in dan tiktakati za nehvaležneže kakršen je Tonko, ki ji kaže osle, kadar 'le nanese prilika. Mojster Anton pove pritožbo Tonkovemu očetu, ta prime sina zavoljo nelepega obnašanja, a fant je predrzen in trmast in sklene, da se za očetovo oštevanje uri maščuje: sredi noči se splazi na trg in ko odbije v stolpu polnoči, spet pokaže uri osle. Ura obstane. Naslednji dan je v mestu vse narobe. Odpasti bodo morale celo veslaške šolske tekme. Mojster Anton gre spet v stolp in šele po dolgem prigovarjanju ura privoli, da bo znova stekla, če se ji bo Tonko javno, na trgu, pred vsemi meščani opravičil. Tekla bo pa samo do konca veslaških tekem, potem bo počivala, dokler ji bo volja; in z njo bo moralo spati vse mesto. Res je bilo potem vse tako, kakor je ura želela. In v takšno, na oko mrtvo mesto, sta prišla dva popotnika. Preprosila sta šolskega slugo, da je potešil njuno radovednost. Ko pa je Jakob povedal štorijo do konca, se je pa ura usmilila svojih meščanov, jih z glasnim tiktakanjem zbudila in jim poslej spet enakomerno in točno odmerjala čas. Marlenka Stupica živi med pravljicami — in živi od pravljic. Menda ni nikogar med nami, ki bi ne imel v rokah vsaj ene izmed knjig z njenimi ilustracijami. V dolgih dvajsetih letih se jih je nabralo za celo razsežno polico. Med njimi je Valjavcev »Pastir« pa Župančičevi »Mehurčki« in so »Uspavanke in nagajivke«, »Pika Nogavička« in »Ostržek«, »Sneguljčica« in »Trnjul-čica«, vmes je zgodbica »O goski, ki se je učila peti« pa še »Čebelice« in »Moj dežnik je lahko balon« — naslovi, naslovi, na desfetine otroških knjig vseh formatov in kar najrazličnejših letnic. Svoje prve ilustracije je Marlenka Stupica narisala in natisnila tam nekje v letu 1948.. Odtlej ne mine leto, da bi se ne predstavljala spet in spet. Risala je že kot deklica — rojena je bila v Ljubljan; — in sicer mar-Ijiveje, drugače od svojih vrstnikov. Večini otrok v predšolski dobi ali v prvih šolskih letih je risanje dragocena igra. Rišejo hiše, drevesa, ljudi, avtomobile. Motivi, ki si jih izbirajo, so precej šablonski in ustaljeni, čeravno ne brez fantazijskih okraskov. Marlenka pa se spominja, da ji druge igre niso bile mar. Ure in ure je risala — risala pravljice, ki si jih je sama sproti izmišljevala. Nihče je nj priganjal k temu, nihče ji ni pomagal ali svetoval. Svet pravljične domišljije je bil v njej. Mnoge teh nenavadnih »stripov« ima še danes shranjene. Otroškim letom so sledila leta odraščanja. Bujni domišljiji desetih let je pač moralo slediti obdobje spoznavanja življenja in življenjske resničnosti. Strast do risanja se je skrila pod mnogimi doživetji, ki jih prinaša mladost. V gimnaziji so sicer opazili Marlenkin nevsakdanji risarski dar in jo spodbujali, toda miniti je moralo še nekaj časa, da se je svet otroške domišljije vnovič prebudil v njej. Tik pred maturo se je namreč odločila, da se vpiše na akademijo za upodabljajoče umetnosti. Sprejeli so jo in pričela so se leta njenega slikarskega poklica. Na akademiji so jo učili vsega, kar mora slikar pač obvladati, če želi napraviti sliko — pa sam talent ne zadošča. Sola je pač šola — svoj talent in svoje nagnjenje mora vsak slušatelj akademije gojiti in izpiliti sam. Marlenki so bile v radost ilustracije za otroke, risbe, ki so v njej oživljale spomine na lastno otroštvo. Bila je in ostala odrasel otrok. Že med študijem je izrabila vsako prosto uro za svojega konjička: za ilu-striranje otroških zgodbic ali pesmic, ki so ji bile všeč. Nekega dne se je opogumila in odnesla nekaj svojih risb Josipu Ribičiču, tedanjemu uredniku »Cicibana«. Ogledal si jih je in bil pri priči navdušen. Odtlej Marlenki Stupica ni nikoli zmanjkalo dela. Celo preveč ga ima, zatrjuje. Veliko naročil ima, časa pa |; — kot gospodinja — tako malo. Pa rada dela, neskončno rada. Se na misel ji ne pride, da bj ji slikarska fantazija lahko kdaj usahnila. Le časa je treba veliko. Dogaja se, da potrebuje za ilustriranje te ali one knjige dolge mesece pa celo leto. Prepričanj smo, da smo izbrali prav. Med številnimi ilustratorji mladinskih knjig — znano je, da se nam jih tudi v velikem svetu nj treba sramovati — je Marlenka Stupica prav gotovo zelo izrazita. Višja stopnja: 19. septembra ob 14.05 (II. program) 21. septembra ob 8.55 (I. program) PREŽIHOV VORANC »Se enkrat odprem Solzice. Ali je mogoče lepše prikazati mater, njeno ljubezen do otroka in otroško ljubezen do nje? Pri nas je znal to samo še Cankar... In ti, kj boš prebiral njegove Solzice, boš vedel več o človeku, kakor si vedel, preden si spoznal Voranca; in potem boš komaj čakal, da boš segel še po drugih njegovih knjigah in videl, kako je človek silen in močan v svojem delu.« S temi besedami je Oton Župančič pospremil na pot 1949. leta zadnjo knjigo pripovedniškega velikana Lovra Kuharja-Prežihovega Voranca in s temi besedami se pričenja tudi naša oddaja o njem. Letos mineva že sedemdeset let, odkar je bil rojen, in trinajst let, odkar je omahnil sredi snovanja. V oddaji, ki mu jo posvečamo, je prof. Stanko -Šimenc orisal njegovo težko in razgibano življenjsko pot ter ob izbranih odlomkih prikazal vrednost in pomen njegovega dela. Ob tem pravi med drugim naslednje: Prežihovo delo izpričuje, da ga je ustvaril velik pripovednik, ki je veroval v življenje, v moč, v napredek, jj Ni razglabljal, na kratko, preprosto je povedal, kar je mislil in kar je govorilo njegovo srce. Mi pa tudi čutimo, da za tem delom stoji izkušen, ponosen in pošten mož, ki je do zadnjega razdajal bogastvo in lepoto; to je veliko. Oddaja se zaključuje z ugotovitvijo: Prežihov Voranc je polno živel kot malokdo. Za razumevanje njegovega pisateljskega dela moramo poznati njegov življenjepis in zgodovino časa, v katerem je živel; oboje pa spet hkrati izpričuje njegovo umetnost, ki govori o obeh kot določeni dobi v človeštvu. Ce se bomo približali Prežihu s srcem, bomo šele potem izvabili iz njegovega dela prgišče lepote, ki je tako čudovita, da nas prevzame in večno privablja. Nižja stopnja: 22. septembra ob 14.05 <11. program) 23. septembra ob 8.55 (I. program) IZLET PA TAK! V naslovu te naše oddaje nista izraženi niti navdušenost niti graja, marveč nekam grenak vzdih malega Jožka iz Rovt, ko se je poslovil od sošolcev, ki so ga obiskali. »Izlet pa tak! Jaz ga napravim vsak dan . ..« tako je vzdihnil, hkrati pa mu je dobro delo spoznanje, da so sošolci vendarle dobri tovariši. V našem primeru gre za »prišleka«, ki bi ga razred verjetno mirno sprejel medse, saj je normalen otrok in dober učenec, a se Jožek ne more polnovredno vključiti v kolektiv in njegovo delo. Doma je visoko s hribov, v šolo se vozi dnevno z avtobusom v naibližje mestece, ker so dotedanjo šolo ukinili. Že takoj prvi dan izjavi, da ne bo delal po šoli na šolskem vrtu, čeprav ve, da se s tem odreče izletu ob koncu leta. Povedal je to odločno, ni pa razodel, zakaj se mora vračati domov takoj s prvim avtobusom — da mora namreč doma delati, ker mame ni več, oče pa je kot gozdni delavec tudi veliko z doma. Navzkrižje je tu in se ne da več izgla-diti. Jožek trpi in čaka — čeprav trmast in molčeč — na priliko, da bi si vendarle v razredu dobil prijateljev. Prilika se ponudi, pogovor nanese tako, da obljubi sošolcu veverico. Pri lovu na veverico pade z drevesa Srednja stopnja: in si zlomi nogo. Pekli ga, da obljube ne more izpolniti in bo veljal še za figo-moža. Razkrije se očetu, ta gre v šolo, se pogovori z učiteljem in še sošolcem razloži, kako je z Jožkom in zakaj jim ni mogel pomagati na šolskem vrtu. Tedaj pa se oglasijo otroci: »In zakaj nam tega ni povedal?« — »Tak pač je« Zdaj, ko je vse razčiščeno, je Jožek na mah ves njihov. Brez njega ne gredo na izlet, odločijo se, da ga obiščejo na domu. Dan, ki so ga šolarji preživeli v Rovtah, je bil lep, ko so odšli, pa je Jožek dejal: »Izlet pa tak! Jaz ga imam vsak dan!« Hkrati pa je bil vesel svojih tovarišev. 26. septembra ob 8.55 (I. program) 27. septembra ob 14.05 (II. program) IZLET NA GRAD SOCERB To bo naša tretja oddaja v novem šolskem letu, a prva, pri kateri se bomo morali malo bolj zbrati in se že po šolsko zresniti. Šli bomo torej na izlet na grad Socerb, da bomo še enkrat od daleč videli morje, kjer je marsikdo med vami preživel vsaj nekaj dni letošnjih počitnic. V oddaji nas bo popeljal na izlet naš dobri znanec in sodelavec radijski novinar Zvone Kržišnik. Kar z avtobusom po asfaltni cesti preko goličav na slovenskem Krasu. Senožeče, Divača, Kozina — so edina večja naselja, skozi katera vodi cesta, ali pa jih pušča ob strani. Sicer pa je pokrajina skalnata, porasla z nizko travo, s pritlikavimi borovimi gozdiči in tu in tam so njivice, ki so jih marljivi kraški kmetiči obdelali na revni zemlji. Cesta zavije slednjič v loku navzdol in v daljavi se zaiskri slovensko morje. Blizu vasi Črni Kal izstopimo iz avtobusa in se odpravimo na grad Socerb, od koder bo lep razgled. Ta grad je bil včasih že zapuščen, zdaj pa je v njem urejena prijetna turistična postojanka. Seveda traja Višja stopnja: pot do tja vsaj eno uro. Zidovi So-cerbskega gradu so mogočni. Grad stoji tu že več stoletij. Približno tak kot danes je zrasel najkasneje v srednjem veku. Raziskovalci so mišljenja, da je bilo tu že predzgodovinsko gradišče. Naravna lega nudi gradu varno zavetje: hrbet trdnjave varuje prepad, dostop v grad pa je bil včasih mogoč samo po dveh pri-dvižnih mostovih in po hodniku, vklesanem v živo skalo. Gospodar Socerba je bil vselej tudi gospodar pokrajine pod njimi. Pokrajina leži v naročju gore Slavina, ki je najvišja vzpetina Slovenskega Primorja. Današnji izletniki si seveda hitro . poiščejo najboljšo razgledno točko, da vidijo čim več naokoli. Najprej Trst. Videti je čisto blizu. Tržaški zaliv in mesti Tržič in Gradež. Kadar je zrak čist, je mogoče videti od tod daleč proti Benetkam. V tržaški luki l&dje, ladjedelnice in rezervoarji naftne rafinerije. Naši izletniki-šolarji se bodo seznanil; v tej oddaji še z marsičem zanimivim, kar si bodo lahko zapisali v šolske zvezke in v bolj ali manj zvesti spomin. 26. septembra ob 14.05 (II. program) 28. septembra ob 8.55 (I. program) JI KLASIKE Kadar omenjamo skladatelje glasbene klasike, se nam odkrije eno najbolj zanimivih obdobij zahodno evropske glasbene kulture. To je obdobje 18. in začetek 19. stoletja, ki ga osvetljujejo tri znamenite osebnosti: Joseph Haydn, Wolfgang Ama-deus Mozart in Ludwig van Beethoven. Za razumevanje njihove glasbene govorice pa si moramo najprej ogledati čas v katerem so ti mojstri živeli in ustvarjali. Odprimo zgodovino glasbene umetnosti na katerikoli strani in sledimo njenemu razvoju od preproste, skromne melodije do zapletenih skladb našega časa pa bomo opazili, da so si ustvarjalci vseh časov prizadevali ukleniti svoje glasbene misli v čim bolj popolno glasbeno obliko. Bogastvo glasbenih domislekov (motivov) še ne pomeni, dd imamo pred seboj umetnino. Zato je vsako umetnostno obdobje ustvarilo svoje zakone, ki so bili v skladu z umetniškimi ideali tistega časa. Seveda ne smemo misliti, da so glasbene oblike, ki jih je izoblikovalo določeno obdobje, v naslednjih stoletjih, ko je razvoj dosegel višjo stopnjo, zamrle ali da jih je prekril prah pozabe. Ne! Nekatere glasbene oblike so prehodile dolgo pot skozi stoletja neizprosnosti časa, se izpopolnjevale in dobivale jasnejšo po- dobo v rokah številnih ustvarjalcev. Na področju instrumentalne glasbe velja to predvsem za sonatno obliko. Ta oblika je dokončno dozorela v drugi polovici 18. stoletja. Da je sonatna oblika doživela svoje popolno uteleženje prav v tem obdobju, moramo pripisovati tudi umetnostnim idealom klasicizma. Ta je odvrgel baročno bohotnost, melodijo je poenostavil in jo razbremenil vseh — včasih že izumetničenih okraskov. Klasicizem je zagovarjal jasno razčlenjenost tonske zgradbe, umetnik je prisluhnil življenjski neposrednosti. Sonatno obliko pa ni pomagala ustvariti samo klasicistična jasnost in nagnjenje do pravega razumevanja med snovjo in vsebino. Tu je še globok smisel klasicističnega glasbenika za dramatični učinek. Izoblikovali so ga s kontrastnimi motivi (melodičnimi domisleki) in s kontrastnimi razpoloženji glasbenih misli. Nižja stopnja: 29. septembra ob 14.05 (II. program) 30. septembra ob 8.55 (I. program) POJTE Z NAMI, OTROCI Zaradi pomanjkanja prostora v tem biltenu, bomo objavili komentar in glasbitve treh pesmi v radijski prilogi Dela 22. septembra. Srednja stopnja: 3. oktobra ob 8.55 (I. programi) 4. oktobra ob 14.05 (II. program) ANICA ČERNEJEVA V tej uri radijske šole se bodo učenci spoznali s priljubljeno mladinsko pesnico Anico Čemejevo. Predstavil jo bo naš znani sodelavec pesnik Niko Grafenauer. Predstavil bo pesnico Cernejevo z njenimi najlepšimi in najprisrčnejšimi pesmimi namenjenim majhnim in malo večjim otrokom. Te pesmi bo razvrstil kakor na razstavi in mi bomo poslušali junake teh pesmic in še vprašali bomo lahko kaj — takoj bomo dobili odgovor. Niko Grafenauer pa nam s svojo oddajo daje tudi odgovor na vprašanje: kdo je Anica Cer-nejeva? Anica Cernejeva se je v svojem življenju vsak dan vračala k otrokom in k mladini, saj je bila učiteljica in pozneje profesorica na ljubljanskem učiteljišču. Otroke je imela zelo rada. Govorila jim je iz srca. Iz vsake njene pesmi lahko čutimo, da je bila otrokom prijateljica in da jih je dobro razumela. Razveseljevala jih je z drobnimi dogodki iz narave, iz domačega in sosedovega vrta, povedala jim je ve- Višja stopnja: liko lepih reči, ki so jih otroci sami srečevali in gledali v svoji okolicij pa jih niso videli. Koliko stvari v svojem življenju gledamo, pa ne vidimo dobro, ker smo prepovršni, poslušamo in ne slišimo, ker se ne ustavimo, da bi slišali do kraja — pesnik pa vidi in sliši in nam to potem pove. In Anica Cernejeva je pripovedovala otrokom. Njene pesmi so bile natisnjene v raznih mladinskih revijah in časopisih, pa tudi v samostojnih knjigah. Te knjige so: Metuljčki, Za vesele in žalostne čase in Kapljice. Doma je Anica Cernejeva iz Cad-ra pri Konjicah. Tam se je rodila 3. aprila 1900. leta. V svojem življenju je našla otroke in mladino. Med vojno pa so jo nemški fašisti odpeljali v koncentracijsko taborišče, kjer je 3. maja 1944. umrla. Po njeni smrti, leta 1953 so v Mladinski knjigi natisnili izbor njenih mladinskih pesmi z naslovom: Sredi domovine. 3. oktobra ob 14.05 (II. program) 5. oktobra ob 8.55 (I. program) SREDI NOČI IN LEDU Leta 1881 je pred Novosibirskimi otoki zdrobil led ameriško polarno ladjo Jeanette. Tri leta nato so našli Eskimi na jugozahodni obali Grenlandije ostanke s te potopljene ladje: sklepali so, da mora gnati vetrni tok led povprek čez Severno ledeno morje od vzhoda proti zahodu. Tudi druge najdbe so potrdile to domnevo, saj so našli na Grenlandiji na primer tudi les iz sibirskih gozdov. Fridjof Nansen, znani norveški polarni raziskovalec, tudi Nobelov nagrajenec, se je zanimal za te najdbe in izračunal, da teče. vetrni morski tok s sibirske obale gotovo prek Severnega tečaja. Sklenil je, da to izkoristi in doseže tako najbolj severno točko Zemlje. — Nan-senov načrt so imeli znanstveniki in raziskovalci za neizvedljiv, toda norveška vlada ga je podprla. Nansen je vedel, da mora imeti predvsem primerno ladjo, če noče doživeti usode Jaenette. Tako so naredili po Nansenovem načrtu ladjo »Fram« Leta 1893 je zapustila Fram norveško pristanišče Vardo in zaplula proti vzhodu. 18. septembra je dosegla Fram Novosibirske otoke. Potem je prepustil Nansen ladjo vetrnemu morskemu toku, da jo je gnal proti severu. Ze po tednu dni je bila ladja sredi ledenih gmot. Pritisk ledu je naraščal, toda Fram se je obnesla in obležala nepoškodovana sredi ledu. Posadka se je lahko zdaj pripravljala na zimo. Nastopila je polarna noč. Vetrn; morski tok je nosil poslej ladjo proti severozahodu. Že poleti naslednjega leta 1893 pa se je Nansen zbal, da ladje najbrž ne bo neslo prek tečaja, temveč daleč mimo. V enem letu jadranja je Fram s tokom večkrat menjala smer in prišla le 350 km naprej. To je bilo Nansenu prepočasi. Tudi drugo leto ni bil tok nič hitrejši. Razen tega je bil Nansen zdaj že čisto prepričan, da ne bo Fram s tokom nikoli dosegla Severnega tečaja. Sklenil je torej zapustiti ladjo in z enim samim spremljevalcem doseči tečaj peš. Vedel je sicer, da Fram, ki jo bo gnal tok dalje, ne bo mogoče več najti, upal pa je, da se bo mogel pri povratku prebiti do Spitzber-gov ali do Franc-Jožefove zemlje. V drugem polarnem poletju se je mirno pripravljal na to drzno pot Za spremljevalca si je izbral porotnika Johansena. 14. marca 1895 sta se odpravila moža s tremi sanmi in 28 psi Po Nansenovem računu bi lahko prehodila 660 km, kolikor je bila Fram takrat oddaljena od severnega tečaja, v 445 dneh, in sicer bi morala odbiti nekako 15 km na dan. Na 86° 13,6 severne širine sta se Nansen in Johansen 8. aprila 1895 obrnila. Bila je to sicer najbolj severna točka na katero je do takrat stopila človeška noga, toda kaj, ko je bilo do severnega tečaja še vedno 420 km! — Po prav težavni poti sta se moža prebijala zdaj proti jugu! Pse šta morala postreliti drugega za drugim, njijti je reševalo lakote meso belih medvedov in tjulenjev. Dvajset tednov potem, ko sta zapustila Fram, torej 7. septembra 1895, sta prišla oba potnika na severno otočje Franc-Jožefove zemlje. Toda še vedno nista bila na varnem. Vreme jima ni dopuščalo, da bi bila s kajaki odveslala na južno obalo te kopnine. Morala sta spet misliti na prezimovanje. Postavila sta kolibo iz kamenja in mroževih kož ter se založila s hrano, dokler sta našla kaj za pod strel. gele 19. maja 1896 sta se napotila dalje. Štiri tedne pozneje, 23. junija 1896, sta naletela prvič spet na človeka, in sicer je bil to vodja angleške ekspedicije Jackson; ta je s svojimi ljudmi prezimoval na Franc-Jožefovi zemlji. Z britansko ladjo sta se oba raziskovalca končno spet vrnila v Verdd. In kako je bilo s Fram? Ves čas jo je nosil tok vklenjeno v polarni 'led s seboj: gnalo jo je-južno od tečaja med polom in Spitzbergi. Dosegla je 85 stopinj severne širine. Ledu se je rešila šele 13. avgusta 1896 in priplula v luko Tromsoll, nekaj dni potem, ko sta pristala Nansen in Johansen. Nižja stopnja: 6. oktobra ob 14.05 (II. program) 7. oktobra ob 8.55 (I. program) Srednja stopnja: 10. oktobra ob 8.55 (I. program) 11. oktobra ob 14.0S (II. program) OKTOBER SE PREDSTAVLJA ŽALOSTNO LETO 1212 Neustavljivo se vrtimo v krogu, ujeti v nenehno spremenljivost narave, ki nas obdaja, in v njene večne reprize. In vendarle je vsaka repriza novo, enkratno doživetje. Vsakokrat spet nas očara odpadajoče oktobrsko listje, nas z žalostjo navdajajo siva novembrska deževja, nas vznemirjajo pričakovanja, ki jih prinaša december, nas z nezadržno radostjo opaja bela opojnost januarskih pejsažev; potem pride februar s slutnjo rojevanja nove pomladi; in pride marec z njenim rojstvom; in pride april; in pride maj... Nenehna menjava časa, doživetij — in vendar nenehen krog. Sleherni mesec je svet zase: v prirodi, v nas, v naših običajih, v naših praznikih. Praznično vzdušje pričarajo klopotci; pričarajo ga ognji na poljih: kostanjarji na uličnih vogalih; novembrske obletnice; novoletni sejmi in slavnosti ob slovesu od starega leta; zimske počitnice in številne smučarske nedelje; spomin na velikega pesnika v prvih februarskih dneh; šopki, darovani materam in ženam: sveže brazde na njivah; prvi popki na vejah; mavrični lok med aprilskimi oblaki: rdeči cvetovi in zastave prvomajskih dni; slavja mladosti, ki jih prinaša maj... Marsikaj odhaja mimo nas. neopazno, oddaljeno. Za mnoga doživet- ja smo osiromašeni. Življenje je veliko bogatejše od nas, od naših možnosti, od naših čustev in doživetij. Mnogi med nami nismo še nikoli slišali klopotcev in doživeli trgatve v goricah; o polharjih smo samo brali, srečali jih nismo še nikoli; nismo še pekli mladega krompirja v žerjavici; nismo še okusili sladkega mošta... tisoč je doživetij, ki se nas niso dotaknila. In vendar hrepenimo po njih, ker so sestavni del našega življenja. Zato o njih pripovedujemo drug drugemu, si jih opisujemo, jih skušamo pričarati v zavest in ohraniti v spominu z besedo, pesmijo, podobo, filmom ... pa morda tudi z oddajami radijske šole. Drobce spominov, pričakovanj, doživetij in vtisov iz velike zakladnice spremenljivega časa bomo vnovič lovili v ciklus oddaj o posameznih mesecih. Oddaje bodo na vrsti vsak prvi petek (in soboto) od oktobra do maja. Kaj vse bo v njih? Odgovor prepustimo času in posameznim oddajam. Zagotoviti hočemo le, da ne bodo pozabile na nič bistvenega, in predvsem še, da bodo živahne, vedre in sproščene. Tako torej s prvo, oktobrsko oddajo napovedujemo celoletni ciklus. Nižja stopnja: 13. oktobra ob 14.05 (II. program) 14. oktobra ob 8.55 (I. program) PALČICA Predvideli smo za ta čas jezikov- umakniti, a princ jo je poprosil, naj no oddajo, vendar smo morali iz ot> jektivnih razlogov namero spremeniti. Ponovili bomo torej priredbo Andersenove pravljice Palčica, saj so jo bili poslušalci z veseljem sprejeli. Kratka vsebina: Živela je žena, ki si je silno želela otročiča. Pri čarovnici je dobila ječmenovo zrno in ga vsadila. Spomladi je zrasel prečudovit cvet, sredi njega pa je sedela rn''’1’- ^ ljubka deklica. Bila je komaj za palec velika in unt Čiča. Neke noči je ugrabila Palčico krastača za nevesto svojemu sinu. Na lokvanovem listu sredi vode je deklica jokala, zasmilila se je ribam, spodjedle so list, da je odplaval, in jo tako rešile grdega žabona. Potem je doživljala razne pustolovščine. Skozi poletje in jesen si je pomagala, kakor je vedela in znala. Zima pa je bila trda. Deklica si je iskala zavetišče in končno postala gostja poljske miši. Ta jo je namenila za ženo krtu. Ko jima je črni samotar razkazoval svoje podzemno domovanje, so v nekem rovu naleteli na mrtvo lastovico. Palčici se je ptica smilila, stkala ji je iz bilk odejo in jo prevrnila. Tedaj je lastovka spet oživela. Vso zimo je Palčica skrbela zanjo, spomladi pa ji je lastovica ponudila, da jo odnese v svobodo. A deklica ni mogla naskrivaj zapustiti gostoljubne miši, če bi še tako rada. Jeseni naj bi bila poroka. Se poslednjič se je šla poslovit od sonca. Tedaj se je spet srečala v lastovko in tokrat je privolila, da jo ptica odnese v tople, južne kraje. Pristala sta daleč na jugu. Tu si je Palčica poiskala prelep cvet za svoj dom. A v tem cvetu je že prebival princ, poglavar varuhov cvetov, tistih drobnih bitij, ki cvetje ob sončnem vzhodu odpirajo in ga na večer zapirajo. Palčica se je hotela ostane pri njem in naj mu bo žena. Imenoval jo je Maja in bila sta srečna in dolgo sta živela v svojem cvetnem domu. Višja stopnja: 10. oktobra ob 14.05 (II. program) 12. oktobra ob 8.55 (I. program) CHARLES DARWIN Oddaja radijske šole za višjo stopnjo o Charlesu Robertu Darwinu bo skušala posredovati s poljudnim in mladini dostopnim prijemom najpomembnejša dogajanja iz življenja in dela velikega angleškega prirodo-slovca. Predstavila bo tedaj v bistvenih črtah Darwinovo biografijo, zlasti njegovo petletno popotovanje okrog sveta na ladji Beagle, učenjakovo raziskovanje geoloških formacij, flore in favne v Južni Ameriki, pisanje znamenitega dnevnika, ki je postal temelj sodobne znanosti o razvoju živalskih vrst in človeka, hkrati pa seveda boj, ki ga je vodil Darvvin za znanstveno resnico vse do smrti v 73. letu starosti. Vzporedno z opisom učenjakovega življenja bo oddaja skušala tudi nekoliko razčleniti pojme, ki jih mlad človek pogosto srečuje, pa dostikrat ne najde zanje ustrezne obrazložitve: dar-winizem, teorija organske evolucije, naravna selekcija, descendenčna teorija in tako dalje. Slednjič se hoče oddaja dotakniti tudi vpliva, ki ga je darwinizem imel na družboslovje ter neposredno na razvoj Marxovih in Engelsovih naukov. V oblikovnem in režijskem pogledu bo ta oddaja radijske šole poskusila izkoristiti velike možnosti, ki jih ji dajeta dramatični potek Dar-■vvinovega življenja ter antagonizem med umirajočo sholastikp in razvijajočo se eksperimentalno znanostjo 19. stoletja. To je oddaja, ki lahko služi za ilustracijo med zgodovinskim poukom, ko boste obravnavali dobo, ko si je rimska Cerkev pričela ustvarjati poleg duhovne tudi svetovno oblast in je uporabljala za to vsa sredstva. Papežu naj bi bili podložni vsi vladarji kot vazali. Osvobajali so z vojskami svet pred neverniki. Predvsem hočejo osvoboditi »svete kraje« v Palestini in še posebej Kristusov grob v Jeruzalemu iz rok muslimanov. Križarske vojske (vojaki imajo znak križ) trajajo od začetka XI. do druge polovice XII. stoletja. Med vsemi drugimi pohodi je bil gotovo najbolj tragičen pohod (1212. leta), ki naj bi osvobodil Kristusov grob. Nekaj jih je prišlo v Marseib le, tu pa so jih trgovci s sužnji vabili na svoje ladje in jih v Egiptu prodali; drugi so pomrli od gladu in mraza. Prav ta križarska vojska otrok ja v oddaji Žalostno leto 1212 prikazana v lahkotno pripovedovani zgodbi. Takšna lahko poživi zgodovinski pouk in zbudi otroku fantazijo in moč predstave, ki je gotovo važna pri sicer bolj suho spominskem kopičenju zgodovinskih dejstev. Srednja stopnja: 17. oktobra ob 8.55 (I. program) 18. oktobra ob 14.05 (II. program) KAKO MERIMO ČAS? V šolski oddaji z gornjim naslovom se bomo srečali z vsemi važnejšimi oblikami merjenja časa. Oddaja ima mozaično obliko, brez zaokrožene zgodbe. Osrednja osebnost, ki daje oddaji okvir, je star, izkušen urar, ki nas na lahkoten, včasih hudomušen način vodi po svetu tik-taka. Naš urar ima poleg dobršne mere življenjske modrosti tudi sila bogato zbirko vseh mogočih budilk, peščenih ur, kukavic in glasbenih skrinjic. Med ogledovanjem teh »dragocenosti« se nizajo posamezne epizode. Začelo se bo seveda v votlini jamskega človeka, kjer se bomo neposredno seznanili s prvimi primitivnimi merjenji časa. Indijanci kujejo bojne načrte — »ko bo sonce tretjič premagalo temo...«; napetost v športni areni, ko terjajo delci sekunde strahotne - napore, da bi jih premagali. Natančnost in disciplina med kozmonavti, ki bodo vsak hip poleteli v vesolje. Zaspanci, ki jih preganja glas napovedovalca iz radia: »Samo še pet minut manjka do sedmih ...« Nemir v šolskih klopeh, ko razrednik lista po redovalnici in manjka samo še nekaj sekund do odmora. Za hip se bomo preselili tudi v svet glasbe in metronomov. Skratka — čas, ki v današnjem življenju ukazuje šolarjem, znanstvenikom, uradnikom, železničarjem, letalcem. .. »Ura je kot človekovo srce,« pravi naš urar, »včasih zaostaja, včasih prehiteva, če jo preveč naviješ, pa se rada tudi pokvari.« Višja stopnja: 17. oktobra ob 14.05 (II.* program) 19. oktobra ob 8.55 (I. program) MIŠKO KRANJEC Miško Kranjec je eden najpomembnejših slovenskih pripovednikov. Med mnogimi novelami in rg-mani ni takih, ki bi jih ne napisal s polno prizadetostjo in odgovornostjo do resnice življenja. Ta resnica človekovega osebnega življenja in njegove prepletenosti z družbo mu je bila in mu je vselej temeljno vodilo in sodnik umetniškega dejanja. Kako urediti svoj prostor pod soncem, se pravi svoj odnos do ljudi, kako živi revolucionarna misel v človeku in kako jo ta na eni strani uresničuje in se zanjo bojuje, na drugi pa jo maliči in beži pred njo — ta dvojni odnos ljudi do svojega stalnega vzgona k popolnejši obliki življenja je tako rekoč večna tema Ki-anjčevega pisateljevanja. Takle je uvod v našo oddajo o življenju in delu Miška Kranjca, ki jo je pripravil eden najboljših poznavalcev njegovega opusa — dr. France Zadravec. Nižja stopnja: 20. oktobra ob 14.05 (II. program) 21. oktobra ob 8.55 (I. program) VOJSKA S KITAMI Oddaja s tem malce nenavadnim naslovom bo pripovedovala o razredni skupnosti, Razred, o katerem pripoveduje zgodba, še ni ubrana celota. To se izraža tako v šoli kakor na ulici. Vojsko se gredo med sabo, pravi dedek (hkrati pripovedovalec zgodbe), ki jih opazuje s svojega balkona, vojska pa ni nič prida. Fantje groze, da bodo porezali dekletom kite, ker se nočejo z njimi po pouku potepat in morajo zato doma preslišati prenekatero ostro, dekleta pa vrešče in izzivajo. Dedek bi vse otroke rad pomiril, a si ne ve pomagati. Tedaj pa se v šoli sami sproži nekaj, kar bi lahko stvar uredilo. Tistega dne predlaga učitelj ustanovitev razredne skupnosti. Urejala bo odnose med učenci, skrbela za razred, za šolsko poslopje v celoti, organizirala zbiralne akcije, izlete, pomoč pri učenja in podobno. Otroci so navdušeni. Kdo bo vodil razredno skupnost? Učitelj bo samo član. Odločijo naj volitve. Zdaj prideta »vojski«, ki živita v razredu, spet do veljave. Fantje so za Tinča, svojega kolovodjo, dekleta za Metko. Metka zmaga z enim glasom večine, ker je deklet pač več. Glasovanje je veljavno, čeprav stvari ni v korist, kakor pravi učitelj, ker so volili pristransko, ne pa najboljšega in najsposobnejšega. Vojska za kite se nadaljuje. Predsednica Metka skuša vendarle urediti stvar. Skliče sestanek skupnosti (učitelju za hrbtom). Kaj fantje pravzaprav hočejo? Naj ne gredo dekleta takoj po šoli domov, marveč naj jih počakajo. Dekleta pristanejo zavoljo ljubega miru. Toda fantje se kmalu naveličajo prihajati prepozno domov tako brez nevarnosti. Premirje je spet porušeno. Sele ob nekem izletu, ki se ga fantje niso hoteli udeležiti, ker ga je organizirala predsednica, čeprav z učiteljevo pomočjo, se separatizem Tinčeve klape skrha ob spoznanju, da ima tudi posameznik večjo korist in lepše ter boljše življenje, če je v stremljenjih in delu povezan s skupnostjo. _ _. SEJA PEDAGOŠKEGA SVETA SRS Novi predmetniki in učni načrti za poklicne šole — brez bistvenih Zahteva po uvedbi predmeta kmetijstva v osnovne šole sprememb Zavod za prosvetno pedagoško niso izostale ostale slovenske po- čišča in oglede vrtov. Prijetno službo Ljubljana je na sestanku krajine. Seminar je potekal po smo bili presenečeni pri sprejemu koordinacijskega odbora za pro- vnaprej pripravljenem učnem v osnovni šoli Hudinja, kjer smo stovoljne dejavnosti na osnovnih programu, ki ga je pripravil imeli tudi kaj videti. Skrbno in V sejni dvorani republiškega uvedba teh osnov ne bo povzro- ko naj bi za drugi in tretji letnik šolah sprejel sklop, da organizira Kmetijski izobraževalni center iz bogato urejen šolski vrt nas je sekretariata za prosveto in kul- čala šolam posebnih težav in naj izdelali na osnovi sedanjega po- cikjus seminarjev za učitelje vrt- Celja in smo ga v začetku šemi- navdal s pritajenim občudova- turo je bila 28. junija 11. seja pe- bi pedagoški svet sprejel sklep o sebne premostitvene predmetni- narskih krožkov. Prvi tak krožek narja prejeli vsi udeleženci. Pre- njem in rahlo nezlohotno zavistjo, dagoškega sveta SRS. Osrednja uvedbi le-teh v šol. 1. 1967-68 v ke. Važno pa je, da bo za vse šole je 29. in 30. 8. 1967 v Medlogu davatelji so bili strokovnjaki že Da, to je vrt, ki je vreden ogle-točka dnevnega reda je bila vseh treh razredih. Prav tako naj že v tem šolskem letu v vseh let- pr; Celju. omenjenega izobraževalnega cen- da, ki je v ponos šoli in šolnikom obravnava osnov predmetnikov bi sprejel pedagoški svet tudi nikih obveznih 37 ur. ‘'Ob 9 uri dopoldne se nas je tra, ki so nam skušali v omeje- hudinjske šole, posebno pa v po- ln učnih načrtov za poklicne šole sklep o uvedbi osnov učnih na- Za sedanje učne načrte za po-, zbralo v učilnici Kmetijskega izo- nem času posredovati kar največ nos tamkajšnjim šolarjem. Ali ne za trgovsko in gostinsko stroko. Črtov za družbeno jezikovno sku- klic prodajalca, kuharja in nata- braževalnega centra Celje kar 63 snovi, potrebne za naše delo. bi mogle imeti vsaj malo podob- Predlog osnov je pojasnil samo- pino predmetov v vseh poklicnih kar j a, ki so jih na omenjeni seji se kar je bilo ustvarjenega v slo-nost. ki bo morda zato. ker ni venski 'književnosti od Trubarja denarja, da^ bi io restavrirali, ža- pa do danes, je vabljiva. Posebej lostno končala. vabljiva, če bodo te knjige enako V zbirki Ars Sloveniae. katere iepo opremljene, kakor je Župan-glavni urednik je dr. Nace Sumi. eičevo izbrano delo _ prvih pet bo se v posameznih knjigah - knjig te zbirke) in če bodo izha_ poleg zaključenih stilnih obdobij — posebej obdelana ljudska umetnost ter urbanizem in oprema (obrt in industrijsko oblikovanje). Letos bodo izšle še naslednje knjige: Gotsko kiparstvo . „ „ , , „„ , , (dr. Emilijan Cevc). Baročna ar- branega dela 20 let po njeg0V1 jale brez zamude, kot je založba napovedala. Pet knjig Dela Otona Župančiča, prva izdaja pesnikovega iz- hitektura (dr. Nace Sumi) in Gotska arhitektura (dr. Ivan Komeli). smrti. Predsednik' uredniškega odbora zbirke »Naša beseda«, v kateri ■ j- ^ smo jo začeli, bo bodo izhajale te knjige akademik tudi zaključena le dejal na josip vidmar je na tiskovni kon-tiskovni konferenci Mladinske ferenci ki je bila ob izdaji te knjige dr. France Stele - danes. zbirke pri za]ožbi MK_ dejal; _ imamo namreč preko 100 slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. k kritičnega pogleda ki zmorejo opraviti to monumen-___________- ___________ Ce nam Slovencem kaj manjka, talno delo. Sicer pa to tudi ni na našo literarno preteklost. Po- tivno, v široki povezavi z organi- najmanjši obseg, ki pomeni bi- bral' oaOTtrdčofHudo' xnd ie in ^?U^„^^ekdanjisainostanskr cerkvi Y Kosda*jj®vici ob Krki zatork gospodarstveniki in fo- stveni del zakladnice našega du- »Bo. Le pri zgodovini in sloven- vem. da ne, samo meni. Rkem jeziku se še izkažite « Miloš Djukič (danes na Golem pri Ljubljani), 2. tretjina 18. stoletja. (Ilustracija tografi. iz knjige »Baročno kiparstvo«) PODLISTKI CIGANOVEGA KONJA ha. Kdor bo imel knjige te zbirih k ke, bo imel vpogled v zgodovinske in umske sposobnosti svojega naroda. Iz nje bo razbral voljo in prizadevanje za tem. da bi bil naš narod to, kar nekdaj ni mogel biti. (Ne)navadna primerjava V zbirki »Naša beseda« bodo izhajali skrbno pregledani in izbrani teksti, brez komentarjev — • 1. veliko nam ie v njem všeč, Masti... Davidova razmišljanja . (P. D. št. 11) Hvala za vzpodbudne besede! Avtor ..... Odkar je Petrovičev film Zbi- lavec pa jim ie spregovoril nekaj talci perja nekako zmagal na ganljivih besed, prišleke pa je dveh resnih filmskih festivalih, imenoval brate po stanu. Med ti- čen sem. ker mi ni treba kupo- Izdihnil ie Snel sem mu zevati asugrina, da bi shujšal. lena očala in vrečo z oblanjem Moj optimizem mu je šel na in zbežal v noč. A beg mi ni živce, zato je utihnil. A ni uspel, zakaj noben beg ni uspe- vzdržal dolgo. Moral se je pred šen. Konj z očali me neprestano brez interpretacijskih mostov med smrtjo nekomu izpovedati Na- preganja in prišepetava: Podoben ustvarjalcem in bralcem. Govo- daljeval ie: si mi. podoben si mi! Ne vem. rila bodo dela sama: v najizbra- ... ,, .. Dvajset let in več sem vlačil ali nai vzamem njegove besede nejši, najlepši govorici, m" obdr^n^i« last- gospodarju voz. Pogosto sem pod ^no-Vprašanje bom »osl£ Pav- Hkrati z novo zbirko ustanavlja založba MK klub bralcev »Na- jih najbrž obdržali raje za last- £^aariu iihi““'vsr‘Ihid'^ “vse “vedo'* Do na pihala jim ie zaigrala dobro no uporabo. A če M bil človek boTjeZnalmoje slab^sUkit tatatpk bomsamrazrnllial “n ^ znan; avstrijski marš s civilnih vedez, ne bi bil revež, so vedno j Potrepljal me ie po zadnjici svoja razmišljanja pošiljal naše- , .J? ‘ . r7air,0g7„ir,-i-, pogrebov, izčrpani kulturni de- rekli moj ata. _ ^ „ objektivni mu dragemu P. D. !ahk.° dobd ,lz zalog za’ozbe vsa S^^cTst8^ ^San mes^joSr^; S2, Hrallž! Ves zasopel je bil in telo se njega kosti kot veje obžganega mu je nenavadno streslo. Vedel drevesa V mraku sem razločil, sem, da mu ne smem več dovo- in govoril o nekem konju. David Rimaš kupiti komplet zbirke v enem koledarskem letu. M. K. so v naši srenji cigani na dnev- stimi. ki so po vsem tem naj- nost oa je vzbudilo nenavadno ^d ^0^ bZda!1 ^em^ smrtb bo Nato Ifh i^vzela^čT^neT kmet stomj. PoS°j vftop v članstvo: nem redu. Nekako v zraku so. glasneje zaploskali, sta bila mest- suhotno cigansko kljuse, ki je tista plodnost. 'Skoda, da bh ie preklinjal kot sto huSčev "focti se je treba vsaj na eno- Govoričimo o njihovem poreklu, na nogometna zvezda m mladi bilo privezano k bližnjim novo- . P1, p L - „!XJ; letno zblrko »Nasa beseda«, ti o tem. da so najbrž iz Indije, kot aktivni kaplanček, ki ga ie po- zgrajenim garažam. Približal sem ■ K ''' trdijo strokovnjaki, nekdo med vsod dovolj, na hudo jezo občin- se mu in opazil, da: štrlijo od nami pa je celo postavil laično skega komiteja, ’ *' hipotezo, da so se verjetno raz« Nato smo Snreieli turiste v 'f*"!«** v J“tan‘u ITfV’ utt luu uc kropili po svetu, ko se je poto- svojo sredo. ženske so božale da na gobec privezano polno liti. _ da bi se z govorjenjem bil niihov bajeslovni kontinent maihnim črnuhcem v bi- vreco- a da se vsebine ne boslu- utrujal. Olajšati sem mu hotel Atlantida o katerem govori nek gttrih c™ ank dekleta pa so žuie- kot 80 to poceli nekdani3 smrt- zato sem sklenil, da mu davni grški zgodovinar in tako občudoval moderno polt dvlh £i-iakarski konji. Njegova pretrga- povem veselo zgodbo. Začel sem Nestrpno čakamo, kaj bokazala ameriška izkopavanja v nemoralno praskupnost prekriža-Grčiji. Da bi bili za vsako ceno ie jn razbežale kot furije. Moški -Olji. ua Dl 0111 za je in razoezaie kol lunje, mosai Slabotno se je revše presto- otr(^e ^ Je "krbet> za Sc>cJobni, smo v našem mestecu So obkrožili prevozno weekend pa^° z. naK1n