65Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 65-75
Loïc Wacquant UDK316.257:330.831.8
Penalizacija rev{~ine
in vzpon neoliberalizma
POVZETEK: ^lanek razlaga  in raz{irja analizo, ki jo je avtor predstavil v svoji knjigi
'Prisons of Poverty'  in v kateri  dokazuje, da je splo{no nara{~anje zaporni{ke populacije
v razvitih dru‘bah posledica vse pogostej{e uporabe kazenskega sistema kot instrumenta
za obvladovanje socialne negotovosti in za brzdanje socialnih nemirov, ki so z neolibe-
ralno politiko ekonomske deregulacije in kr~enja dr‘ave blaginje nastali na dnu razredne
strukture. Orisuje korake, s katerimi je bilo to 'neoliberalno kaznovanje' izpopolnjeno v
Ameriki in nato raz{irjeno po vsem svetu, vendar trdi, da evropske dr‘ave ne sledijo
slepo ameri{ki poti k mno‘i~nemu zapiranju: evropska pot h kaznovalni dr‘avi spro‘a
povezano stopnjevanje tako socialnega kakor kaznovalnega obravnavanja rev{~ine in
aktiviranje policijskih funkcij blaginjskih slu‘b, kar vodi v obliko 'socialnega
panopticizma'. Zgolj izgradnja socialne dr‘ave po vsej Evropi lahko preverja raz{irjanje
kaznovanje rev{~ine in njenih {kodljivih dru‘benih posledic.
KLJU^NE BESEDE: kaznovalna dr‘ava, neoliberalizem, rev{~ina, kriminalizacija, socialna
politika, kazenska politika
Kriminalizacija, ki so ji trenutno podvr‘eni borci mnogih dru‘benih gibanj po vsej
Evropi, ki se borijo proti nezaposlenosti, brezdomstvu in ksenofobiji – kakor je v skrajni
obliki uprizorjeno z objestnimi policijskimi napadi na antiglobalisti~ne demonstrante v
@enevi med sre~anjem vrha G-8, poleti 2001 – ne more biti razumljena zunaj {ir{ega
vzorca penalizacije rev{~ine, ustvarjenega za obvladovanje u~inkov neoliberalnih politik
na spodnjem delu socialne strukture razvitih dru‘b. Ostre policijske prakse in zaporni
ukrepi, danes uveljavljeni na vsem kontinentu, so v resnici bistven del {ir{e transformacije
dr‘ave, transformacije, ki jo sama na sebi zahteva mutacija mezdnega dela, in ki je
pospe{ena s padcem podedovanega ravnovesja mo~i med razredi in skupinami, ki se
borijo za nadzor tako nad zaposlovanjem kakor nad dr‘avo. V tem boju so mednarodni
poslovni svet in “modernizirajo~e” se frakcije bur‘oazije in dr‘avnega plemstva, zdru‘ene
pod praporom neoliberalizma, dosegle premo~ in spro‘ile obse‘no kampanjo, z
namenom, da rekonstruirajo javno oblast. Dru‘bena deregulacija, porast negotovega
mezdnega dela (v ozadju sta nenehna mno‘i~na nezaposlenost v Evropi in stalno
nara{~anje “delavske rev{~ine” v Ameriki) in vrnitev starinske kaznovalne dr‘ave hodijo
z roko v roki: “nevidna roka” ponovno odprtega trga dela se institucionalno dopolnjuje
z “jekleno pestjo” dr‘ave, ki je znova razpostavljena za nadzor nemirov, povzro~enih
zaradi raz{irjanja socialne negotovosti (Wacquant 1999a).
66 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 65-75
Loïc Wacquant
Regulacija delavskih razredov s tistim, kar Pierre Bourdieu imenuje “leva roka”
dr`ave in je simbolizirana z izobra`evanjem, javnim zdravstvom, socialno varnostjo in
socialnim re{evanjem stanovanjskega vpra{anja (Bourdieu 1998), je odpravljena – v
Ameriki – ali dopolnjena – v Zahodni Evropi – z regulacijo njene “desne roke”, tj. s
policijo, sodi{~i in z zaporni{kim sistemom, ki postajajo vedno bolj dejavni in vsiljivi v
spodnjih predelih dru`benega prostora. Nenadna in obsesivna reafirmacija “pravice do
varnosti” vodilnih politikov levice in desnice, skupaj s tiho opustitvijo “pravice do
zaposlenosti” v njeni tradicionalni obliki (to je, do polne zaposlitve s popolnim paketom
pravic, za nedolo~en ~as in s pla~o, s katero je mogo~e ̀ iveti), in zanimanje in pove~ana
sredstva, namenjena za uveljavljanje zakonitosti, pridejo prav kot kompenzacija za
primanjkljaj v legitimnosti, za katerim bolehajo politi~ni voditelji, ker so opustili `e
uveljavljena poslanstva dr`ave na ekonomski in socialni fronti.
Vlade vsepovsod v Evropi posku{ajo, da bi onemogo~ile nadaljnje nara{~anje kolektivne
mobilizacije, spodbijati novo legitimnost  militantov in “aktivnih manj{in” znotraj
nastajajo~ih dru`benih gibanj, pridobljeno med vsakodnevnimi boji. Bolj od samih
represivnih ukrepov pa je v {ir{e politi~no agendo vklju~ena kriminalizacija zagovornikov
socialnih in ekonomskih pravic, kar vodi k oblikovanju novega re`ima, ki bi ga lahko
ozna~ili kot “liberalno-paternalisti~nega”: “liberalen” je na vrhu, za biznis in privilegirane
razrede, na ravni nara{~ajo~e dru`bene neenakosti in marginalnosti; “paternalisti~en” in
kaznovalen pa je na dnu, za tiste, ki jih je destabiliziralo hkratno restrukturiranje zaposlenosti
in pe{anje dr`ave blaginje ali njuna sprememba v instrument nadzora nad reve`i.
1. Tri vrste zapiranja in njihov pomen
v neoliberalnem projektu
Da bi nepri~akovani ponovni nastop zaporov v zadnjih dveh desetletjih mogli postaviti
v ospredje institucionalnega obzorja razvitih dru‘b (King and Maguire 1998, Christie
2000), nam je v pomo~, ~e se spomnimo, da je postavljanje ljudi za re{etke, da bi jih
kaznovali,  nov zgodovinski izum. To dejstvo lahko marsikoga preseneti, saj smo se ‘e
tako navadili na ljudi za zapahi, da se nam to zdi popolnoma naravno: zapor se predstavlja
kot nepogre{ljiva in nespremenljiva organizacija, delujo~a od vekomaj. V resnici so vse
do konca 18. stoletja kraji za konfiniranje slu‘ili predvsem za zadr‘evanje tistih, ki so
bili osumljeni ali spoznani za krive zlo~inov, da bi bila tam po~akali na izrek obsodbe,
ki je bila tedaj sestavljena iz razli~nih telesnih kazni (bi~anja, sramotilnega odra, pokopa,
‘igosanja ali pohabljenja, usmrtitve s torturo ali brez nje), dopolnjenih z izgnanstvom in
obsodbo na prisilno delo ali na galejo (Spierenburg 1995). Odvzem prostosti je postal
kazen sam na sebi in kazenska razsodba par excellence (do take mere, da je postalo
te‘ko predstavljati si ali uporabljati druge kazenske sankcije, ki bi se brez njega zdele
dovolj stroge) {ele, ko je nastopil moderni posameznik, ki naj bi u‘ival osebno svobodo,
pre‘eto z naravno pravico do telesne nedotakljivosti, ki je ne moreta odvzeti niti s dru‘ina
niti dr‘ava, razen zaradi najresnej{ih motivov. S tem, da opozarjamo na to, da je zapor
zelo mlada institucija v merilu zgodovine ~love{tva, poudarjamo, da njegova rast in
trajnost nista samoumeven sklep.
67Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 65-75
Penalizacija rev{~ine in vzpon neoliberalizma
Drugi~, ko zapiranje ‘e postane normativna oblika sankcioniranja kriminala, lahko
obenem izvr{uje ve~ razli~nih funkcij, zaporedoma ali hkrati. Sociologinja Claude
Faugeron (1995) vzpostavlja ploden razlo~ek med tem, kar imenuje 'zapor zaradi varnosti',
namenjen posameznikom, ki veljajo za tako nevarne, da bi lahko povzro~ili {kodo;
'zaporom zaradi diferenciacije', katerega namen je izklju~itev dru‘benih kategorij, ki
veljajo za neza‘elene; in med “zaporom zaradi avtoritete”, katerega cilj je znova uveljaviti
prerogative  in mo~i dr‘ave. Takoj lahko vidimo, da te tri oblike zapiranja ne merijo na
isto populacijo – na primer na pedofile, na ilegalne migrante in na problemati~ne nasilne‘e
na demonstracijah – in dru‘bi ne prena{ajo enakega sporo~ila.
Ta pluralizem funkcij, ki jih izvaja zapor, ne prepre~uje, da v danem ~asu ne bi
prevladovalo njegovo tak{no ali druga~no posebno poslanstvo. Tako se v dana{njih
evropskih dr‘avah nasploh ~edalje pogosteje uporablja zapiranje neevropskih tujcev
(imigrantov iz nekdanjih kolonij starega kontinenta) zaradi diferenciacije, namenjen, ki
so tako ozna~eni nepripadniki “socialnega telesa” nastajajo~e Evrope (Palidda 2000:
219-240). V Ameriki je zapor prevzel funkcijo ~rnskega geta kot orodja za nadziranje in
obvladovanje tistega prebivalstva, ki vekja za ni‘jo kasto, s katero naj se ne bi me{ali.
Prav Afro-Ameri~ani se namre~ najbolj “okori{~ajo” z de facto politiko uveljavljanja
zaporne dejavnosti, kar se ka‘e v njihovi mno‘i~ni nadzastopanosti v tamkaj{njih
dr‘avnih je~ah in zaporih: ~rnci sestavljajo 6 % prebivalstva, po letu  1989 pa so vsako
leto ocenjevali, da dose‘ejo ve~ kakor polovico novih sprejemov v dr‘avne ali federalne
zapore (glej Wacquant 2000a in 2001).
Ne glede na to  je ob koncu stoletja nedvomno opzorilno dejstvo strahotna inflacija
zaprte populacije v vseh razvitih dru‘bah (Stern 1997, Tonry in Petersilia 1999, Gar-
land 2001), ki je posledica nenehno nara{~ajo~e, zares ‘e rutinske uporabe zapiranja kot
orodja za obvladovanje dru‘bene negotovosti. Prav to je dokazujem v svoji knjigi Pris-
ons of Poverty:: v vseh dr‘avah, kjer se je razpasla neoliberalna ideologija podrejanja
“prostemu trgu”, lahko opazimo spektakularno nara{~anje {tevila ljudi, postavljenih za
zapahe, saj se dr‘ava vse bolj zana{a na policijo in kazenske institucije, da bi zadr‘ala
nemire, ki jih povzro~ajo  mno‘i~na nezaposlenost, vsiljevanje negotovih oblik pla~anega
dela in pojemanja socialne za{~ite.
2. Kako se raz{irja in mutira neoliberalno kaznovanje
Izni~enje ekonomske dr‘ave, ru{enje socialne dr‘ave, krepitev  kazenske dr‘ave: te
tri transformacije so tesno zvezane druga z drugo in vse tri pravzaprav izhajajo iz
spreobrnitve vladajo~ih razredov v neoliberalno ideologijo. Pravzaprav so tisti, ki danes
tako v Ameriki kakor v Evropi poveli~ujejo kaznovalno dr‘avo, prav tisti, ki so {e v~eraj
zahtevali konec “Velike vlade” na socialni in ekonomski fronti in ki so dejansko uspeli
pristri~i prerogative, pri~akovanja in zahteve skupnosti spri~o trga – to je, spri~o
diktatorstva velikih korporacij. To je nemara videti protislovje, vendar so v resnici nove
institucionalne ma{inerije za obvladovanje rev{~ine pognali v obdobju mno‘i~ne
nezaposlenosti in nestalnega zaposlovanja. Ta nova “vlada” socialne negotovosti — da
govorim kakor Michel Foucault – temelji na eni strani na discipliniranju nekvalificiranega
68 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 65-75
Loïc Wacquant
in dereguliranega trga dela, na drugi strani pa na vsiljivem in povsod prisotnem kazenskem
aparatu. Nevidna roka trga in jeklena pest dr‘ave se  kombinirata in dopolnjujeta druga
drugo, da bi pripravili spodnje razrede do tega, da bodo sprejeli desocializirano  mezdno
delo in socialno neravnovesje, ki ga prina{ata s tem, da sta se prebudili. Zapor se tako po
dolgem zatonu vra~a v prvo vrsto institucij, ki jim je zaupano vzdr‘evanje dru‘benega
reda.
Nezadr‘en vzpon teme “urbanega nasilja” in zlo~ina v diskurzu in politikah evropskih
vlad, {e posebej v Franciji, od vrnitve takoimenovane “Gauche Plurielle” na oblast
[pluralna levica, sestavljena iz socialistov, komunistov in strank zelenih], nima prav
veliko opraviti z razvojem “mladinskega” prestopni{tva (vselej lahko dodamo:
mladostniki iz delavskega razreda in s tujim izvorom, saj so mi{ljeni prav oni; poleg tega
v mnogih dr‘avah, denimo v Italiji ali Nem~iji, politiki ne ~utijo nikakr{nega nelagodja
ob tem, ko brez ovinkov govorijo o “zlo~inih imigrantov”). Namesto tega je njen cilj
spodbuditi redefiniranje obsega in modalnosti dr‘avne dejavnosti: keynesovsko dr‘avo,
ki je bila zgodovinsko gibalo solidarnosti in katere cilj je bil odvra~anje tr‘nih ciklov in
njihovih {kodljivih posledic, da bi zagotovili kolektivno “blaginjo” in skr~ili neenakosti,
je nasledila darvinovska dr‘ava, ki feti{izira tekmovanje in slavi individualno odgovornost
(njen sinonim je kolektivna neodgovornost) in ki se zateka v svoje kraljevske funkcije
'zakona in reda', ki so same  hipertrofirane.
Uporabnost kazenskega aparata v post-keynesovskem obdobju zaposlovanja z
negotovostjo je potemtakem trojna: rabi za discipliniranje tistih frakcij delavskega razreda,
ki se zoperstavljajo novim nezanesljivim socialnim zaposlitvam; nevtralizira in skladi{~i
njegove najbolj mote~e elemente, oziroma tiste, ki veljajo za odve~ne glede na
transformacije povpra{evanja po delu; in utrjuje avtoriteto dr‘ave v omejenem dosegu,
ki ji poslej odmerjen.
Lo~imo lahko tri faze svetovne difuzije novih “made-in-the-USA” ideologij in politik
zakona in reda, ter {e posebej tim. ukrepov 'ni~elne tolerance' — ki jih, zanimivo, v New
Yorku imenujejo merila 'kvalitete `ivljenja' (za bolj podroben pregled glej Wacquant
1999b). Prva je faza nastajanja, implementacije in razkazovanja v ameri{kih mestih, {e
posebej v New Yorku, ki je bil s sistemati~no propagandno kampanjo povzdignjen v
Meko varnosti. V tej fazi igrajo glavno vlogo neokonzervativni think-tanks, denimo
Manhattan Institute, Heritage Foundation, American Enterprise Institute in {e nekateri,
saj prav oni izdelujejo take pojme, preden jih razsejejo po ameri{kih vodilnih razredih
med vojno proti dr`avi blaginje, ki se je v Ameriki razdivjala s prebujanjem dru`benih
in rasnih bojev od srede 70ih let naprej.
Druga faza je uvozno-izvozna, olaj{ujejo jo povezave, skovane z naklonjenimi think-
tanks, ki so v zadnjem desetletju kot gobe po de‘ju pognali povsod po Evropi, {e zlasti v
Angliji. Kakor ka‘eta primera Anglije pri zaposlovanju in socialni politiki, rabi za
trojanskega konja in za “aklimatizacijsko komoro” za nove, neoliberalne kazni, z namenom,
da se  raz{irijo po vsem evropskem kontinentu (najve~ji vpliv ima tu Institute for Eco-
nomic Affairs, ki je v Zdru‘eno kraljestvo privabil najprej Charlesa Murraya, da je zagovarjal
kr~enje blaginje, nato Lawrenca Meada, da je spodbujal delavnost, in naposled Williama
Brattona, da bi spreobra~al k 'ni~elni toleranci'). A ~e ima izvoz novih ameri{kih izdelkov
69Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 65-75
Penalizacija rev{~ine in vzpon neoliberalizma
zakon-in-red izdelkov vrtoglav uspeh, je tako zato, ker ustreza zahtevam dr‘avnih voditeljev
de‘el uvoznic: v letih posegov so se ti voditelji spreobrnili k dogmam tim. “prostega” trga
in k imperativu “manj vlade” — v socialnih in ekonomskih zadevah je tako.
Tretja in zadnja faza sestoji iz nana{anja tankega u~enja{kega li~ila na ta merila in s
tem je ves trik izpeljan: konzervativni ma~ek je prodan v kriminolo{kem ‘aklju. V sleherni
de‘eli je mogo~e najti tamkaj{nje intelektualce, ki spontano prevzamejo vlogo “tihotapca”
(passeur) ali prenosnika, ki s svojo univerzitetno avtoriteto blagovolijo omogo~iti
adaptacijo ameri{kih politik in metod za vsiljenje zakona in reda njihovim lastnim
dru‘bam. V Franciji, na primer, je precej akademikov, ki ‘ivijo zgolj od preprodajanja
ameri{kih varnostnih ideologij (eden od njih se tik pred objavo knjige Is There a French
“Broken Window”? v ~asu, ko je bila tim. teorija “razbitih oken” med resnimi ameri{kimi
kriminologi ‘e deskreditirana). To so ideologije, ki jih posameznik nato sre~a v obliki
psevdo-konceptov na seminarjih Institute for Advanced Studies in Domestic Security
(IHESI), v kak{ni “Que Sais-Je” o urbanem nasilju in nevarnosti, pa v dokumentih,
izro~enih ‘upanom, ko se le-ti pogajajo o svojih “lokalnih varnostnih pogodbah” s
centralno dr‘avo, in po tem {e v ~asopisih in vsakdanjih pogovorih.1
To ne pomeni, da Evropa na debelo uva‘a policijo v stilu Zdru‘enih dr‘av in kazenske
politike, da slepo posnema politike z one strani Atlantika. Evropske de‘ele z mo~no
dr‘avno tradicijo, bodisi katoli{ko ali socialdemokratsko, niso usmerjene v su‘enjsko
podvojevanje ameri{kega modela, to se pravi, k ostri in brutalni nadomestitvi
socialnoblaginjskega obravnavanja rev{~ine s penalnim obravnavanjem, podprtim z
vsestransko “karceralizacijo”. Prej bi rekli, da tavajo proti izumu nekak{ne “evropske”
(francoske, italijanske, nem{ke, itd.) poti h kaznovalni dr‘avi, usklajeni z razli~nimi
evropskimi politi~nimi in kulturnimi tradicijami, za katero je zna~ilen povezan, dvojni
poudarek obeh, socialne in kazenskie regulacije socialne negotovosti.
Tako francoska dr‘ava pove~uje hkrati svojo socialno intervencijo in svojo kazensko
intervencijo. Na eni strani je pomno‘ila {tevilo slu‘b za mlade in vladno financiranih
delovnih pogodb za nezaposlene, ki vklju~ujejo usposabljanje (CES ali Contrats Emploi-
Solidarité); dvignila je raven razli~nih paketov javne pomo~i (~eprav le malo) in znatno
raz{irila doseg na~rta o zagotovljenem minimalnem dohodku (RMI); vzpostavila je zares
univerzalno zdravstveno pokritje in tako naprej. Vendar pa je na drugi strani v tako
imenovane “ob~utljive soseske” tudi namestila policijske enote zoper nemire in je hkrati
tam ustanovila posebne nadzorne enote za odkrivanje in zatiranje tamkaj{njega presto-
pni{tva; socialne delavce in vzgojitelje zamenjuje  s sodniki, ko bi morala biti “ogro‘ena”
mladina opozorjena, naj ne be‘i pred zakonom; mesta uvajajo in uveljavljajo docela
nelegalne odlo~be “proti bera~enju”, ki rabijo za odstranjevanje brezdomcev in
izob~encev z ulic; vlada je zavrnila predlog, da bi norme za za~asen pripor zaradi
“comparution immediate” (takoj{njih aretacij in hitrega pregona) izena~ila z normami
za “affairs à instruction” (preiskovalnih postopkov, spro‘enih s policijsko ovadbo), ~e{
da se je treba bojevati zoper “urbano nasilje” (s tem dopu{~a mladini, ki biva v zane-
marjenih javnih zaveti{~ih, zgolj obliko “karceralne afirmativne akcije”); kazni za
povratni{tvo so poostrene, deportacije tujcev, podvr‘enih “dvojni sankciji”2 , so pospe-
{ene, pogojni izpust pa je prakti~no odpravljen ...
70 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 65-75
Loïc Wacquant
Druga razlika med Zdru‘enimi dr‘avami in Francijo (in bolj splo{no dr‘avami
kontinentalne Evrope): penalizacija rev{~ine à la française se izvr{uje v glavnem raje s
policijo in sodi{~em kakor pa z zaporom. Ravna se po logiki, ki je - s pomenljivo izjemo
tujcev - bolj panopti~na kakor retributivna ali segregativna (Wacquant 1999c). V skladu
s tem so birokracije socialnih slu‘b pozvane, naj se tega dejavno udele‘ijo, saj imajo na
voljo informacijska in ~love{ka sredstva za izvajanje bli‘njega nadzora “problemati~nih
populacij” — to imenujem socialni panoptizem.
V bistvu je vpra{anje, ali je evropska pot dejansko prava alternativa karceralizaciji
ameri{kega tipa, ali pa je preprosto le stopnja na poti k mno‘i~nemu zapiranju. ^e
zasitimo socialno izklju~ene soseske s policisti, ne da bi obenem izbolj{ali ‘ivljenjske
in zaposlitvene razmere njihovih stanovalcev, se zagotovo pove~a {tevilo aretacij in
kazenskih obsodb in, konec koncev, inkarcerirana populacija. V kak{nih razse‘nostih?
To bo povedala prihodnost. Enako vpra{anje se zastavlja v {e bolj dramati~nih in
zaostrenih razmerah v Latinski Ameriki, kjer na debelo uva‘ajo policijo v stlu ZDA in
kaznovalne politike. Dve desetletji po tem, ko so “~ika{ki fantje” (ameri{ki monetaristi
okrog Miltona Friedmana – op. prev) preoblikovali ekonomijo tega kontinenta,
“newyor{ki fantje”, William Bratton, Rudolph Guiliani in Manhattanski Institute, {irijo
tja svoj evangelij zakona-in-reda s pogubnimi posledicami zaradi veliko vi{je stopnje
rev{~ine, zaradi zgolj embrionalne narave programov socialne blaginje in zaradi
podkupljivega ter nasilnega obna{anja pravosodnih in kazenskih birokracij. V nekdanjih
avtoritarnih dru‘bah Drugega sveta, kamor sodita Argentina in Brazilija, pomeni uvedba
neoliberalnega kaznovanja ponovno vzpostavljanje diktature nad revnimi (glej Wacquant
2000b o Argentini in Wacquant 2001b o Braziliji).
3. 'Pluralna levica' Francije se pridru‘i
'washingtonskemu konsenzu' o zakonu in redu
Vendar pa se svetovna bitka za postavljanje transnacionalnih ciljev in norm kazenske
institucije v obdobju hegemoni~nega neoliberalizma, in prek njih za oblikovanje
prihodnjega obli~ja posttkeynesovske dr‘ave, dogaja v osr~ju Evrope. In tu igrajo nove
kriminalisti~ne ter varnostne orientacije Francije odlo~ilno vlogo. V osemdesetih letih
so zaporedne Mitterrandove vlade krepko prispevale k legitimizaciji neoliberalne
ekonomske ideologije, tako da so kapitulirale pred pritiski finan~nih trgov in monetarnih
{pekulacij in sprejele politike prora~unske strogosti in privatizacijskih politik. Danes se
je Jospin na kaznovalni fronti zna{el v skoraj enakem polo‘aju, kar je rezultat dejstva,
da je dojet - upravi~eno ali zmotno - kot zadnji zares levi~arski voditelj v Evropi in celo
na svetu. Lahko bi zasidral valolom odpora zoper “la pensée unique” [enosmerno
mi{ljenje] v zadevah kriminalne justice. Namesto tega pa se pridru‘uje “washingtonske-
mu konsenzu” o zakonu-in-redu, ki ga diktirajo ameri{ki konzervativni think-tanks.
Medtem, ko Jospin kleveta dru‘bene vzroke prestopni{tva, ~e{ da gre za same “sociolo{ke
izgovore” (v zelo opaznem intervjuju, objavljenem v Le Monde, na za~etku leta 1999, z
nehotenim ironi~nim naslovom “Proti 'enosmernemu razmi{ljanju”), se odreka
sociolo{kemu mi{ljenju, ~eprav je to mi{ljenje organsko zvezano s socialisti~nim mi{lje-
71Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 65-75
Penalizacija rev{~ine in vzpon neoliberalizma
njem, in legitimira neoliberalno videnje sveta v njegovih najbolj nazadnja{kih pogledih.
Bolj splo{no bi bili lahko upali, da bo levica, ko je znova pri{la na oblast, spro‘ila
pogumno politiko dekriminalizacije in dekarceracije, ki bi pove~ala obseg in pravice
socialne dr‘ave ter jih skr~ila pri kaznovalni dr‘avi. Dogaja pa se prav nasprotno (Sianatti
in Bonelli 2000). Ista pedagogika umikanja in odpovedovanja, ki je vodila ekonomsko
politiko, je zdaj uporabljena na podro~ju kriminalne justice.
V Franciji nastop tako imenovane 'republikanske levice', ki ‘aluje za dnevi, ko naj bi
bili mladoletniki {e strogo disciplinirani, je v tem oziru zaskrbljujo~ trend, ker je le
teratolo{ka oblika republikanstva, ki se hrani z nostalgijo po 'zlati dobi', ki je nikoli ni
bilo. Ta staromodna vzgoja se je opirala, kar so nekateri kot ka‘e pozabili, na temeljno
neenaka in nasilna dru‘bena razmerja, {e posebej med starostnimi skupinami in med
spoloma. Vzgaja dru‘ba kot celota in posameznik ne more obnoviti staromodnega sistema
discipliniranja, ko je povsod drugod tak{na oblika toge avtoritete  vpra{ljiva in prese‘ena.
Ko je bil v osemdesetih letih, pod Mitterandom, g. Chevènement minister za {olstvo, je
bila njegova ambicija posejati Francijo z univerzami. Ko je v poznih devetdesetih prevzel
Ministrstvo za notranje zadeve [ki nadzira dr‘avno policijo], je bil njegov na~rt zapolniti
~etrti, prizadete zaradi vladne ekonomske politike, s policijskimi postajami, nemara v
upanju, da bo v njih lahko odprl nove je~e ...
Po obeh scenarijih je prisotnost dr‘ave okrepljena, vendar z diametralno nasprotnimi
nameni in posledicami: prvi scenarij vodi v raz{irjanje ‘ivljenjskih prilo‘nosti, drugi v
njihovo amputacijo; prvi utrjuje legitimnost javne oblasti, drugi jo spodbija. To dvojnost
bi lahko, komajda karikirano, povzeli z naslednjo formulacijo: za otroke iz srednjih in
vi{jih razredov so univerze in profesionalnovodstvene slu‘be; za nara{~aj delavskih
razredov, ki biva v razpadajo~ih bivalnih posplopjih, so nestalne storitvene slu‘be ali
polo‘aji policijskih pomo~nikov, ki nadzorujejo izob~ence in zavr‘ene novega trga dela
– ob gro‘nji z zaporom. Tako so celih deset odstotkov vladno sponzoriranih 'slu‘b za
mladino' “adjoints de sécurité”, pomo~niki policijskih uradnikov, ki so rekrutirani v
obmo~jih z nizkimi zaslu‘ki in so zadol‘eni za olaj{evanje in raz{irjanje dosega sil reda
v teh soseskah.
4. Nastop kaznovalne dr‘ave ni neizogiben sklep
V nasprotju z Zdru‘enimi dr‘avami, kjer je kriminalizacija rev{~ine vstopila v navade
in obi~aje in je zatorej vpisana v samo strukturo dr‘ave, pa tudi v javno kulturo, v
Evropi kocka {e ni padla, {e zdale~ ne. Ni~ bolj kot nestalna zaposlitev, ki nam jo nekateri
sku{ajo prikazati kot nekak{no naravno nujnost (tudi to prihaja iz Amerike), niti karceralna
inflacija ni nobena neizogibnost. Zatekanje k zapornemu aparatu ni usoda razvitih dru‘b,
ampak zadeva politi~nih izbir, in te izbire morajo biti izvr{ene ob popolnem poznavanju
dejstev in njihovih posledic.
Da bi se zoperstavili kaznovanju socialne negotovosti, se je treba spustiti v trojno
bitko. Predvsem moramo na ravni besed in diskurzov zavreti semanti~ne naplavine, ki
na eni strani vodijo k zo‘evanju prostora razpravljanja (na primer, z omejevanjem
koncepta 'negotovosti' na zgolj fizi~no ali kriminalno negotovost, na izlo~anje socialne
72 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 65-75
Loïc Wacquant
in ekonomske negotovosti), na drugi strani pa v banalizacijo kazenske obravnave tistih
napetosti, ki so povezane s poglabljanjem socialnih razlik (skozi uporabo tako nejasnih in
inkoherentnih pojmov, kakr{en je 'urbana nasilja'). Nujno je, da od blizu sledimo psevdo-
teorijam, ki jih snujejo ameri{ki think-tanks in ustrezni ideologi zakona-in-redu, in da jih
podvr‘emo doslednim carinskim pregledom, v obliki dosledne logi~ne in empiri~ne kritike.
Nato moramo na fronti sodnih politik in praks prepre~evati mno‘enje ukrepov, ki
te‘ijo k 'razgrnitvi' penalne vle~ne mre‘e, in predlagati socialne, zdravstvene ali
izobra‘evalne alternative, kadarkoli je mogo~e. Poudarjati moramo dejstvo, da policijski
nadzor in zapiranje {e zdale~ nista re{itev, temve~ tipi~no zaostrujeta in stopnjujeta
probleme, ki naj bi jih re{evala. Dobro vemo, da je inkarceracija, poleg tega da najbolj
udari po obubo‘anih slojih delavskega razreda — nezaposlene, za~asno zaposlene,
nedavne priseljene – sama mo~no gonilo siroma{enja. S tem v zvezi se je koristno
neizprosno spomniti, kateri so danes {kodljivi pogoji in u~inki zapora, ne le za zapornike
same, temve~ tudi za njihove dru‘ine in njihove soseske.
Nazadnje, veliko je mogo~e pridobiti z ustvarjanjem povezav med aktivisti in
raziskovalci, ki delajo na kazenski fronti, in tistimi, ki se bojujejo na socialni fronti, in
to na evropski ravni, da bi lahko optimizirali intelektualne in prakti~ne vire, ki jih je
treba vlo‘iti v ta boj. Obstaja velikanski rudnik znanstvenega in politi~nega znanja, ki bi
ga lahko izrabljali in si ga medsebojno delili na ravni kontinenta - in zunaj njega: ameri{ki
u~enjaki in aktivisti imajo bogate izku{nje, ki demonstrirajo orja{ke socialne in ~love{ke
stro{ke mno‘i~nega zapiranja. Kajti prava alternativa blagemu ali ostremu kaznovanju
rev{~ine je ustvarjanje evropske socialne dr‘ave, vredne tega imena. Najbolj{i na~in, da
pripravimo zapor do umika, je, znova in vselej, krepitev in {irjenje socialnih in ekono-
mskih pravic.
ZAVRNJENI DEL ^LANKA
(sploh ne spada v argumentacijo)
'Ni~elna toleranca': Orodje za izvajanje mezdne vojne proti revnim
Prepri~ljiva statisti~na {tudija o uporabi tehnike 'ustavljanja in preganjanja' (angl.
'stop and frisk' technique - op. prev.), najbolj simbolnega ukrepa ni~elne tolerance, ki
obsega nadzorovanje, pripor in, ~e je potrebno, pregon katerekoli osebe z ulice, ki je
'razumno osumljena', da je zagre{ila kak zlo~in ali raz‘alitev, poka‘e, da ~rni ljudje
sestavljajo polovico od 175.000 ljudi, 'ustavljenih in preiskanih' v letu 1998, in 63%
ljudi, ki jih je pregledala uli~na kriminalna enota, pa ~eprav sestavljajo le ~etrtino mestne
populacije. Ta vrzel je {e posebej poudarjena v povsem belskih obmo~jih, kjer ~rni
ljudje sestavljajo 30% vseh nadzorovanih. Poleg tega je videti, da so afroameri{ke in
latinske soseske priljubljena obmo~ja za uporabo te taktike, saj ima le eno od desetih
okro‘ij v mestu, kjer je dejavnost 'ustavljanja in preganjanja' najbolj intenzivna, belsko
ve~ino. Naposled, kar {tiri od  desetih aretacij nimajo jasne utemeljitve s pravnega zornega
kota. Da je stvar {e slab{a, uli~na kriminalna enota, ki jo vodi moto 'ulica pripada nam',
povpre~no aretira 16.3 ~rnce za vsakega posameznika, ki je obto‘en zlo~ina ‘alitve, v
primerjavi s {tevilom 9.5 pri belcih.
73Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 65-75
Penalizacija rev{~ine in vzpon neoliberalizma
Te disparitete je mogo~e le deloma pojasniti z razlikami glede stopenj kriminala pri
~rncih in pri belcih ali med soseskami. V glavnem so posledica diskriminatorne uporabe
policijske metode. Po poro~ilu pravosodnega ministra dr‘ave New York ta pristranskost
“minira kredibilnost sil zakona in reda, v kon~ni analizi, minira glavno poslanstvo same
pravne ureditve” (Dr‘avni to‘ilec, 1999, str. 9). To je okrepljeno z dejstvom, da velika
ve~ina mater, ki jih je za namene te {tudije intervjuval direktor visoke {ole v Harlemu,
'obupuje' zaradi na~ina, kako policija obravnava njihove sinove, in ‘ivi v nenehnem
strahu za varnost svojih otrok. Veliko star{ev, o katerih govorimo, je vzgojilo svoje
sinove s solidnimi vrednotami, se pa boje policistov. Nek 50-letni ~rn u~itelj, ki je bil
med vo‘njo brez ceremonij ustavljen in preiskan, nato pa bil brez razloga zadr‘an na
policijski postaji ves popoldan, je jezno rekel: “V mojem okro‘ju se policija po‘vi‘ga
za dr‘avljane, obmo~je obravnavajo kot vojno zono in trpin~ijo vsakogar, ki se jim
upira ali jim prekri‘a pot.”3   To je ob~i jezni ob~utek prebivalcev revnih okro‘ij New
Yorka, ki so podvr‘eni tej zakonski obliki nenehnega policijskega nadlegovanja in ki ga
bolj analiti~no formulira kriminolog Adam Crawford (1998, str. 155), ko zapi{e:
“Koncept 'ni~elne tolerance” je napa~no poimenovanje. Ne pomeni strogega sankcioniranja
v vseh zakonih, kar bi bilo nemogo~e, celo nevzdr`no, ampak gre prej za nujno
diskriminatorno sankcioniranje dolo~enih skupin na simbolnih mestih z uporabo nekaterih
zakonov. Kje pa je ta 'ni~elna toleranca', ko pridemo do zlo~inov belih ovratikov,
grabe`ljivosti in podjetni{kih poneverb, ilegalne polucije ali kr{itev zaposlitvene in
zdravstvene zakonodaje? Zato bi bilo v resnici ustrezneje, da ukrepe reda in zakona,
vgrajene v naziv 'ni~elna toleranca', opisujemo kot strategije 'selektivne tolerance' “.
Nih~e ne more napovedati, kaj se bo samo od sebe zgodilo v njegovi dr‘avi: ko so
preve~ prizadevni argentinski politiki in vodilni mediji v prizadevanju, da bi ustvarili
volilni kapital in komercialne profite iz nara{~ajo~e zaskrbljenosti prebivalstva, je William
Bratton silil oblasti v Buenos Airesu, naj se z negotovostjo bojujejo tako, da napadejo
njene najbolj vidne simptome prek politike ni~elne tolerance. S tem jim je prodal zdravilo,
ki je bilo komajda uspe{no v Ameriki, kjer se mu, ~eprav ni povsem diskreditirano kot
politika, zoperstavljajo mnogi, tudi dr‘avna zakonska oblast, vpra{amo pa se lahko, ali
niso tisti, ki jo uporabljajo, v resnici huj{i od zla, ki naj bi se ga ta politika lotila. Vrhu
tega je s tem nekdanji {ef newyor{ke policije pokazal o{abno omalova‘evanje globokih
razlogov negotovosti: rev{~ine, nezaposlenosti, neenakosti, obupa in diskriminacije - s
~imer je le potrdil, ~e je bilo to sploh {e potrebno, da namen kaznovalne kriminalizacije
pmad in the USA ni toliko v varovanju pred kriminalom kakor spro‘enje neusmiljene
vojne z revnimi in vsemi tistimi, ki jih marginalizira neoliberalni ekonomski red, ki si je
vsepovsod pridobival podlago s pretvezo vrnitve k “svobodi”.
Prevod ~lanka, objavljenega v: European Journal of Criminal Policy and Research, vol 9.,
no. 4 (december 2001), str. 410-412 4; zavrnjeni del ~lanka, tu dodan, je dosegljiv na spletnem
naslovu avtorja:
http://sociology.berkeley.edu/faculty/wacquant/penalispovertyneolib.pdf (julij 2003)
74 Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 65-75
Loïc Wacquant
Opombe
1. IHESI je dr‘avni in{titut, ki izvaja izobra‘evalne seminarje in “{tudije” o varnosti in o ciljih
ter politikah zakona-in-reda; ni postavljen pod okvir Ministrstva za raziskave, temve~
Ministrstva za notranje zadeve, ki je zadol‘eno za policijo in katerega dela bolj spominjajo
na birokratsko propagando kakor pa na resne raziskave. “Que Sais-Je?” je presti‘na knji‘na
zbirka, ki jo izdaja Presses Universitaires de France in sestoji iz kratkih del, ki slovijo po tem,
da naj bi nudila najbolj{e, najnovej{e znanstvene informacije o dani temi. Lokalne varnostne
pogodbe (Contrats locaux de sécurité) so pogodbe, podpisane z dr‘avo, skozi katere mestne
oblasti na~rtujejo, promovirajo in uvajajo proaktivne protikriminalne ukrepe.
2. [Or. prev. opomba za angl.] “Double peine” se nana{a na dejstvo, da ve~ina tujcev, obsojenih
na je~o v Franciji, najprej odslu`i zaporno kazen, ki jim jo dolo~i sodi{~e, nato pa sledi, po
administrativnem dekretu o pregonu, {e izgon iz nacionalnega ozemlja.
3. ^rnska pomo‘na negovalka, stara 54, ki so jo ob prihodu na delo obkolili in grobo obto‘evali
z izgovorom, da je nek informant dejal, da na tistem kraju prodajajo droge, je razlo‘ila: “Bila
sem v {oku in poni‘ana, ker so me obravnavali kot navadnega kriminalca [...] Ne zaupam
policiji. Po incidentu cele mesece nisem spala.” Potlej je vsak ve~er je vzela taksi, da jo je
zapeljal kratko pot do slu‘be (javni to‘ilec 1999, str. 83-84).
4. Opomba prev. - ta kriminolo{ka revija, ki jo je 10 let izdajal WODC - Raziskovalni in dokume-
ntacijski center nizozemskega Ministrstva za pravosodje, je prenehala izhajati dne 1.1.2002,
z ukinitvijo sofinanciranja s strani ministrstva in z odstopom obeh dolgoletnih urednikov;
uradno pojasnilo je dosegljivo na spletni strani:
http://www.minjust.nl:8080/b_organ/wodc/ejcpr/:
Reference
Bourdieu, P., Contre-feux. Paris: Raisons d'agir, 1998 (translation in English: Acts of Resistance:
Against the Tyranny of the Market, Cambridge, Polity Press, 1999).
Christie, Nils. 2000. Crime Control as Industry: Towards Gulags, Western Style . London:
Routledge, new enlarged ed.
Faugeron, Claude. “La dérive pénale,” Esprit 215 (October 1995), pp. 132-144.
Garland, David (ed.). 2001. Mass Imprisonment: Social Causes and Consequences. London:
Sage.
King, Roy D. and Mike Maguire (eds.). 1998. Prisons in Context. New York: Oxford University
Press.
Palidda, Salvatore. 2000. Polizia Postmoderna. Etnografia del nuovo controllo sociale. Milano:
Feltrenelli.
Sainatti, Gilles and Laurent Bonelli (eds.). 2000. La Machine à punir. Pratique et discours
sécuritaires . Paris: Dagorno.
Spierenburg, Peter. 1995. “The Body and the State: Early Modern Europe.” Pp. 49-78 in The
Oxford History of the Prison: The Practice of Punishment in Modern Society. Edited by
Norval Morris and David J. Rothman. Oxford: Oxford University Press.
Stern, Vivian. 1997. A Sin Against the Future: Imprisonment in the World. Boston: Northeastern
University Press.
Tonry, Michael and Joan Petersilia. 1999. Prisons. Chicago: The University of Chicago Press.
75Dru`boslovne razprave, XIX (2003), 43: 65-75
Penalizacija rev{~ine in vzpon neoliberalizma
Wacquant, L., Les Prisons de la Misère. Paris: Raisons d'agir Edition, 1999a. (Translation in
German: Elend hinter Gittern, Konstanz, UVK, 2000; Italian: Parola d'ordine, Milano,
Feltrinelli, 2000; Portuguese: As Prisões da miséria, Oeiras, Celta, 2000; Spanish: Las Cárceles
de la miseria, Madrid, Alianza, 2001; Swedish: Brutus Ostlings, 2001; Greek: Patakis, 2001;
Hungarian: Helikon, 2001; English: Prisons of Poverty, University of Minnesota Press, 2002).
Wacquant, L. “How Penal Common Sense Comes to Europeans: Notes on the Transatlantic Dif-
fusion of Neoliberal Doxa,” European Societies,1-3, Fall 1999b, pp. 319-352.
Wacquant, L. “'Suitable Enemies': Foreigners and Immigrants in Europe's Prisons,” Punishment
and Society, 1-2, Fall 1999c, pp. 215-223.
Wacquant, L., 2000a. “The New 'Peculiar Institution': On the Prison as Surrogate Ghetto.” Theo-
retical Criminology, 4-3, Special issue on “New Social Studies of the Prison”: 377-389.
Wacquant, L. “Mister Bratton Goes to Buenos Aires. Prefacio à la edición para América latina,”
in Cárceles de la miseria, Buenos Aires, Ediciones Manantial, 2000b, pp. 11-17.
Wacquant, L. 2001a. “Deadly Symbiosis: When Ghetto and Prison Meet and Mesh.” Punishment
& Society, 3-1 (Winter): 95-134.
Wacquant, L. 2001b “Rumo a uma ditadura sobre os pobres? Nota aos leitores brasileiros.” Pref-
ace to As Prisôes da miséria, Rio de Janeiro, Zahar Editor, pp. 7-15.
prevedla Tina Kramberger
[Slovenski prevod so terminolo{ko pregledali ter uskladili {e
Anton Kramberger, Taja Kramberger in Drago B. Rotar]
Avtorjev naslov:
Loïc Wacquant
profesor sociologije, University of California;
raziskovalec, Centre de sociologie européenne, Collège de France
Department of Sociology
University of California-Berkeley
Berkeley CA 94720 USA
email: loic@uclink4.berkely.edu