TEMELJNA    IZOBRAŽEVALNA    SKUPNOST    LJUBLJANE
Ze vsa leta je področje vzgoje in izobraževanja v središču razprav vse naše javnosti. Našim občanom je dobro znano, ka-ko velike so potrebe v šišenski občini. Vsi smo se trudili. da bi namenili iz občinskega proračuna in s prispevki delovnih organizacij kar največ sredstev za vzgojno varstvene in šol-ske ustanove. Vcndar kljub vclikim vlaganjcm v gradnjo šol-skih objektov in vzgojno varstvenih zavodov ne dohitevamo hitrega razvoja stanovanjske izgradnje in z njo povezanega doseljevanja   prebivalstva.
Sicer pa nima težav pri fi-nanciranju vzgoje in izobra-ževanja samo naša občina. Zivahne razprave o zakonu o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izo-braževanja so pokazala, koli-ko problemov se je nakopičilo v zadnjih letih. Sedaj je za-kon tu in s tem novi sistem urejanja finančnih, pa tudi vsebinskih problemov vzgoje in izobraževanja.
Značilnost novcga sistema s iinančne plati je predvsem v tem. da določa zakon samo-stojnc virc financiranja vzgo-je in izobraževanja. Doseda-nji način je bil namreč tak, da smo šele tedaj. ko so bila za splošne družbene zadevc sredstva že zbrana v občinski blagajni. odločali. kolik del bo namcnjcn za vzgojo in izobraževanja. Vsekakor je financiranje na podlagi samo-stojnih virov stabilnejšc, se-veda. če ti viri zadoščajo. Sc-danje potrebe pa so mnogo večje. Zato bo treba iskati sredstva še drugje. Zakon do-loča poleg rednih tudi dodal-ne virc. Omenil bi le dva naj-važnejša: občinski proračun (čcprav bo ta zmanjšan prav zaradi stalnih. namensko iz-dvojenih sredstev za vzgojo in izobražcvanje) in prispev-ke delovnih organizacij. Ta dva dodatna vira sta še pose-bej važna, ker mora občina po zakonu obvezno sofinan-cirati vse srednje šolstvo, tudi strokovno. Kronično pomanj-kanje sredstev za te šole pa nam je vsem dobro znano. Zakon tudi določa. da prispe-va k financiranju vzgoje in izobraževanja republiški pro-račun (republiška izobraževal-na skupnost). Vendar bo le-ta nastopila v svoji invervencij-ski vlogi le tam. kjer kljub vsem izkoriščenim dodatnim virom ne bodo zbrali dovolj sredstev.
Po vsem tem zakon o iz-obraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobra-ževanja tudi v Siški nc bo av-tomatično rešil vprašanja fi-nanciranja tega področja, am-pak bodo še precej časa po-trebni skupni napori občinske skupščine, gospodarskih or-ganizacij in drugih. Važno bo, kolikšne stopnje prispcvkov za financiranje vzgoje in izo-braževanja (stalni viri) bo do-ločila občinska skupščina in koliko sredstev bo lahko še poleg tega namenila iz občin-skega proračuna. Po grobih izračunih bi s predvidenimi stopnjami prispevkov pokrili potrebc za osnovno dejavnost vseh šol in vzgojno varstvc-nih zavodov v občini, in sicer v višini. kakor je bila plani-rana v začctku leta. Sevcda pa so potrebe pri celotncm iinanciranju vzgoje in izobra-ževanja mnogo večje. Veliko olajšanje bi pomenilo sprejet-je 1 "o prispevka za šolstvo, ki bi ga obvezno odvajale gospo-darske organizacije namesto tega. da bi še nadalje zbirali ta sredstva na podlagi zavesti delovnih Ijudi v vsaki organi-zaciji. Menim, da bi tudi v naši občini gospodarske orga-nizacije raje videlc. da bi bile glede tega v enakopravnem položaju.
Zakon o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobražcvanja omo-goča, da se lahko občine kjer-koli povežejo med seboj v večjo temeljno izobraževalno skupnost z namenom, da skupno vodijo financiranje in enotno politiko vzgoje in izo-braževanja. Brez dvoma jc področje petih ljubljanskih občin območje, na katerem jc treba zadeve vzgoje in izobra-žcvanja reševati skupno. Svet za vzgojo in izobraževanje naše občine je že večkrat opo-zarjal na škodljivost necnotnc politike   na   tem   področju   v
Ljubljani. Nccnake finančne možnosti občin v preteklih Ie-tih. neenakomerna stanovanj-ska izgradnja in neenakomc-ren dotok prebivalstva v raz-lične mestne predelc so poleg številnih drugih vzrokov pov-zročile v Ljubljani vclike raz-like v standardu, ki ga je do-segla posamezna občina na področju vzgoje in izobraže-vanja. Vsem nam so znane razlike med zaostrcnim polo-žajem glede šolskih kapaci-tct v naši občini in skoraj ide-alnim položajem v občini Ljubljana-Ccnter, in to kljub tcmu. da gradimo v naši ob-čini vsako leto novo šolo. V občini Ljubljana-Center letos šole že prosijo za otroke iz drugih občin, ker bodo sicer morale oddelke zapirati. Zna-nc so nam dalje razlike med ljubljanskimi občinami v možnostih, ki jih le-te imajo za organiziranje varstva otrok v šolah, v vzgojno varstvenih ustanovah. za financiranje šolskih malic, šole v naravi. za opremo šol z učili itd. Pri.šli smo tako daleč, da so v Ljubljani pogoji za vzgojo in  šolanjc zelo različni.
Posebej jc trcba omeniti precejšnje. neupravičene raz-likc med občinami v osebnih dohodkih prosvetnih delavcev. čeprav opravljajo le-ti delo po enotnih učnih načrtih z mladino na skupnem mest-nem področju. Razlike v oseb-nih dohodkih ne temeljijo na različni kvaliteti opravljenega dela, kar bi bilo pravilno. ampak izvirajo iz že prej omenjcnih različnih finančnih možnosti posameznih obein in različnega vrednotenja vzgojnega in prosvetnega de-la po občinah.
Naša občinska skupščina je dala soglasje k ustanovitvi te-meljne izobraževalne skupno-sti Ljubljane. Pričakujemo, da bo ta skupnost kot samo-upravni organi z razporeja-njem sredstev in z drugimi sklepi vodila vsklajeno politi-ko vzgoje in izobraževanja na ljubljanskem področju, ki bo vplivala tudi na vsebino dela, na racionalnejše trošenje sredstcv, na enotnejše, stimu-lativno nagrajevanje prosvet-nih delavcev in na prelivanje sredstev tja, kjer so potrebe največje, zlasti pri investiei-jah.
Seveda pa je pri tem treba zagotoviti. da se standard, ki so ga posamezne občine na področju vzgoje in izobraže-vanja že dosegle. ne zniža. ampak da se približa najraz-vitejšim in se postopoma. v skladu z našo splošno nacio-nalno politiko vzgoje in izo-braževanja razvija naprej. Tu so važni normativi oziroma merila. ki bodo zagotavljala vsklajene pogoje in kritje po-trcb po enotnejših izhodiščih.
Kljub eni sami temelj-ni ljubljanski izobraževalni skupnosti pa bodo po vsem tem še vedno potrebna na-daljnja prizaduvanja posa-mtznih občinskih skupščin za razvoj vzgoje in izobraževa-nja. Financiranjc stiokovne-ga in srednjega šolstva bo neba v skladu z zakonom še posebej urediti v dogovoru z občinami na širšem območju. kot ga zajema temeljna ljub-ljanska izobraževalna skup-nost.
Hrabroslav   PREMELČ