N asIo7—Address NOVA DOBA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (TeL HEndenon 3881) (NEW ERA) tADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION V Ietu 1937 sc ba vršila 2. mladinska konvencija J. S. K. Jednote. Njen cilj je: mnogo novih članov za mladinski oddelek. Entered as Second Class Matter April 15 g %? 26, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act cf March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1921 No. 3 — št. 3 &L društvene in druge SLOVENSKE VESTI < a so •2» CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, JANUARY 20TH — SREDA, 20. JANUARJA, 1937 VOL. XIII. LETNIK XIII. Ustanovna seja federacije J. S Q Tr T V J ■ K- J- društev v državi Colo- V'ado se bo vršila v nedeljo 24. j januarja v mestu Pueblo, Colo. 4 . * Iti * Rtadingu, Pa., se bo v solato 23. januarja vršila veselica društva št. Gl JSKJ. Veselica se bo vršila v Harmony •fdvorani in se bo pričela ob S. 'U|liri zvečer. ia< * ’ j.^etindvajsetletnico ustano-n|jitve bo proslavilo društvo št. JSKJ v mestu Butte, Montana, z banketom, ki bo prire-en v nedeljo 31. januarja v amkajšnem Narodnem domu. anket priredita skupno dru-nftvo št. 105 JSKJ in žensko društvo št. 190 JSKJ. tK Domačo zabavo za člane in povabljence priredi društvo št. 1 - JSKJ v Elyu, Minil., v nede- ’r° 31. januarja. Prireditev Je bo vršila v Jugoslovanskem c|arodnem domu in se bo pri- i'jela ob 7. uri zvečer. .ve ^ (lani angleško poslujočega ruštva št, 186 JSKJ v Cleve-indy, O., so zbrali $3.08 pro-'0voljnih prispevkov v podpo-' štrajkarjev pri Fisher Body 01r>pany. * ' V Rentonu, Wash., je pri de-1 v premogovniku izgubil ka-ec na levi roki f sobrat Jo-i Plaveč, član" cti JSKJ. bolezni je v mestu ' Col°- ‘P* ,.^iasoveo . jC1an tamkajšnjega društva št. 15 JSKJ. 3? SK.J&0j,/li^ ^ruštva št. 149 raf ,.v Canonsburgu, Pa., so-Martin Žagar, je prejel iz — ^raja vest, da mu je LjU?2 U^1 oče, ki je od leta ° f .. 0 1^04 bival tudi v A- ;iovj Ižki''v. P°kojnik ie bil ro-len rug'4 S1 Pri Ljubljani in je kolT starost 85 let. zasi* Ial>» p * ria:Ic €Vsk» drušlvo “Planinski 4 v vV ^heswicku. Pa,., pri- ; a,1 ^aškeradno veselico v so- ’ ° v?- januarja. Veselica se *”iiL Vrf^a v Unijski dvorani v , rwicku, pa. Za maske so fcv |zpisane nagrade. ilizi1’, & ijke f o Narodni Čitalnici v tl A, Domu na St. Clair Ave. U / 0V^andu, je P08^0 IforfcL no članarino v znesku $3.00 -^Justvo WOW, Camp 293. — , * Jih ('>)!iP°dinjski klub Slovenske-0IUa v Pittsburghu, Pa., ►viSJv^ maškeradno veselico na 'NI< 4. februarja. H? Maškeradno veselico priredi soboto 6. februarja zvečer _ ^spodinjski klub Slovenskega na Holmes Ave. v Cleve-nv u> O. Isti večer priredi askeradno veselico Gospo-ynjski klub Slovenske delav-, n«:Ce ^v°i*ane na Prince Ave. * jamsko društvo “Ivan Can-r v Clevelandu, O., vprizori nedeljo 7. februarja prvo i-0 v tej sezoni. Vršila se bo avditoriju S. N. Doma na St. Tiair Ave. Hi P* °&lava obletnice otvoritve N. Doma v Clevelandu, O., l3večjega slovenskega narod-®a hrama na ameriškem kon-hjp Tentu. ki se je vršila v nede-'^>0 17. januarja, je nad vse (Dalje na 2. strani.) RAZN AMERIKE IN ■ ^ INC. BISTVA iti STAVKOVNA SITUACIJA v avtomobilski industriji se je tekom enega tedna razvijala nekako sledeče: v Flintu, Mich., je prišlo do pretepov med policisti in stavkarji, v katerih je bilo 28 oseb ranjenih. Governer države Michigan, Frank Murphy je mobiliziral državno policijo in državno milico in jo poslal v stavkovna okrožja. Dne 15. januarja je bilo po posredovanju governerja Murphya doseženo premirje med General Motors korporacijo in United Automobile Workers unijo. Pogoji premirja so sledeči: Unija odpokliče “sedeče štraj-karje” iz peterih tovarn General Motors korporacije. Omenjena korporacija obljubi, da ne bo tekom pogajanj skušala obratovati tovarne, prizadete po stavki, in ne bo odstranila strojev iz istih. Obe stranki pričneta po svojih zastopnikih pogajanja v tednu, ki se začne 18. januarja. Zadnja poročila javljajo, da so se glede začetka pogajanj pojavile neke zapreke. Obe stranki obdolžujeta druga drugo, da krši pogoje premirja. AFERA ’^grabljenega Charlesa Mattsona, desetletnega sinčka premožnega zobozdravnika v Tacomi, Wash., je pretekli teden stopila v nov stadij. Po p fikusih -očeta, da stopi v stike z ugrabljevalci in plača zahtevano odkupnino, je bilo najdeno truplo nesrečnega dečka na nekem samotnem kraju kakšnih 60 milj severno cd Tacome. Deček je bil brutalno umorjen. Federalni detektivi, lokalna policija in privatniki iščejo ugrabljevalca, za aretacijo katerega je razpisana visoka nagrada. slove^ a»j e d' 0 DOBREM SOSEDSTVU Bržkone je še prerano presoditi praktične rezultate nedavne med-ameriške konference za vzdrževanje miru, ki se je obdržala v Buenos Airesu. Ena stvar pa je gotova: Monroeova doktrina, ki je več kot stoletje tvorila eno izmed poglavitnih načel ameriške zunanje politike, je zadobila nov pomen. Nekateri politični opazovalci celo trdijo, da Monroeova doktrina je bila dejanski odvržena in na njeno mesto postavljena politika “dobrega soseda.” To je politika miru in sodelovanja, v kateri so Zedinjene države željne deliti z drugimi ameriškimi deželami nalogo, da se Južna in Centralna Amerika zaščiti pred morebitnimi imperialističnimi vmešavanji inozemskih narodov. Ameriški predlogi na konferenci v Buenos Aires so stremeli tudi za znižanje carinskih in valutnih zaprek med ameriškimi deželami in za ustvarjanje mašine-rije v svrho poravnanja sporov med deželami v tej hemisferi ter v svrho ožjih kulturnih od-nošajev med narodi Novega sveta. Vsaj, kar se tiče teh dveh zadnjih nalog, je konferenca dosegla znatne uspehe. Da se dobro razume sprememba v ameriški politiki, je umestno spominjati se izvira in zgodovine Monroeove doktrine. Bili 0'burni dnevj. na svetu, TčtTTe7ateelT^onroe pnsfif v Belo hišo. V Evropi je nadvladovala “Sveta Alijanca”—zveza velesil razun Angleške, katere vodilni duh je bil avstrijski kancler Metternich—in zatirala najmanjše Jiberalno gibanje v manjših deželah ter vzpostavljala premoč kraljev in plemstva. Med tem se je val revolucij širil po Južni Ameriki. španska je zgubila vsa ameriška posestva razun Cube in Porto Rice; Portugalska je zgubila Brazil in Francija otok Haiti. “Sveta Alijanca” je preudarjala načine za podjarmljenje teh ameriških pokrajin in nove južno-ameriške republike so gledale na Zedinjene države za simpatijo in morebitno pomoč. Nadaljna nevarnost se jt pojavila na daljnem severu in ob Pacifični obali. Rusija, ena izmed glavnih velesil “Svete Alijance,” je vstopila v Novi svet kot kolonijalna država Zahtevala ni le Alasko in precejšen del obali tja doli do San Francisca, marveč tudi pravico izključne rabe severo-pacifič-nega oceana V teh okolščinah je predsednik Monroe v poslanici na kongres, ki se je kot po navadi ba-vil z raznimi vprašanji, izda' slovesno svarilo evropskim ve-levlastim, češ, ker se Amerika noče vmešavati v Evropo, Evropa se ne sme vmešavati v Ame riko. Oni del te poslanice, ki proglaša ameriško stališče, je postal podlaga takozvane Mon roeove doktrine, ki je ustanovila sledeča načela ameriške politike : Ker se Zedinjene države ne udeležujejo zadev v Evropi, naj se evropske vlade držijo proč od ameriških zadev. Ameriški kontinenti se ne smejo smatrati kot predmeti bodočih kolonizacij s strani evropskih držav. Latinske ameriške države so za vedno neodvisne in vsako prizadevanje zatirati ali kon trolirati njihovo usodo bodo Ze-(Dalje na 2. strani.) MINERALI JE V HRANI Piše DR. JOHN L. RICE, zdravstveni komisar mesta New York. V knjigi “človeško telo” se poudarja, da v telesu človeka, ki tehta 150 funtov, je sedem in pol funtov mineralnih soli. Te vključujejo apno (calcium), železo, fosfor, sodo, potaš, žveplo, baker in jod, in pravilno ravnotežna hrana preskrbljuje telo.z vsemi temi snovmi. Hrana pa je tudi edini pravilni način, po katerem dobivamo te snovi, razun po nasvetu in vodstvu zdravnika. Telo ne more vporabljati mineralne soli v njihovi prvotni obliki. Ko pa jih jemljemo v hrani, sc spreminjajo v snovi, ki jih želodec more prebavljati in jih more telo najbolje absorbirati. Za rast kosti in zob potrebuje telo pred vsem apno in fosfor. Radi tega je važno, da ima noseča ženska v svoji hrani take jedi, ki vključujejo apno in fosfor, ako hoče, da dete začne svoje življenje z močnimi kostmi in dobrimi zobmi. Iz istega razloga se rastočim otrokom priporoča, da jedo jedi, ki imajo te minerale. Obilo mleka in obilo sadja in zelenjave preskrbuje telo s temi minerali. Vloga, ki jo železo igra v našem telesu, je troje vrste. Železo je bistveni element onega dela krvi, ki se zove hemoglo bin, katera snov prinaša kisik v •telesne stanieo. irsi omogočuje. njihovo delovanje; zdi se, da v neki meri kontrolira najvažnejša delovanja znotraj stanic. NEKAJ 0 ZLOBNOSTI Ljudje v splošnem niso zlobni in redki so tisti, ki bi premišljeno in iz same zlobnosti hoteli prizadejati kakšno bolečino človeku ali živali, ali ki bi hoteli oškodovati otroka, siromaka ali pohabljenca. Dobe pa se tudi taki posamezniki in povprečni ljudje se upravičeno zgražajo nad njimi. V mestu Union, N. J., sta dva bandita oropala operatorja ga-solinske postaje za $30, nakar sta ga privezala k vroči parni cevi, kjer se je revež močno ožgal, predno so ga rešili. V New Brunswicku, N. J., je pred nekaj meseci neki potepuh izgnal kravo iz gorkega hleva, da je mogel sam komod-no na gorkem prespati noč. Gospodar, ki je zjutraj našel vso premraženo kravo na vrtu, je poklical policijo, ki je potepuha zalotila še v spanju in mu potem preskrbela šest mesecev gorkega stanovanja v ječi. Preteklo poletje, ko je vojaški zrakoplav TC-13 plul visoko nad zaraščenim gorovjem Californije, je neki neznani, v gozdu skriti zlobnež streljal nanj s puško. Zadel je zračno ladjo in preluknjal celico za plin. Ker je bila poškodovana le ena celica, je zrakoplav izgubil le za nekaj sto dolarjev helijevega plina, pa je mogel plu-ti dalje in srečno pristati, ker so druge plinske celice imele še rit.vnli ^|mir fljjt if> MLftMggj zrakoplav v zr^u. Ako bi ona krogla zadela gasolinski tank, sledila bi bila eksplozija in vsa posadka bi se bila ubila v gorski divjini. V bližini Pittsburgha, Pa., so nedavno neznani vandali ukradli 1,200 bronastih tablic z nagrobnih spomenikov padlih vojakov Allegheny okraja. S tem povzročena škoda je znašala nad $24,000. V Kaw City, Okla, je neki uzmovič ukradel mestni gasilski avtomobil. K sreči ni bilo požara, dokler si mesto ni nabavilo novega gasilskega aparata. V New Yorku je bil obsojen na trimesečno ječo D. W. May, ki je od brezposelnih izvabljal denar pod pretvezo, da jim preskrbi delo. Istotako je bil obsojen na trimesečno ječo neki Hyman Kovaldo v Bronxu, ki je menjaval relifne čeke oseb, katere so bile na javni podpori, in si je pri tem računal 50 procentov provizije. V neki cerkvi v New Yorku je drzen ropar s pištolo v roki nameraval oropati vernike. K sreči je bil v cerkvi neki detektiv, ki je z dobro pomerjenim strelom preprečil roparju nadaljne pustolovščine. V Philadelphiji se je neki Thomas Althemus zabaval s tem, da je slepim osebam nastavljal na pot olupke banan, stare škatle in kamenje. V Yonkersu, N. Y., je prijazen tujec ustavil na cesti malo deklico, ki je s petakom v roki hitela v grocerijsko prodajalno, da poravna neke račune, ter jo pregovoril, da mu je izročila petak, češ, da bo on zanjo poravnal račun. Zastavil in izročil ji je kvoder in ji naročil, da naj ga na cesti počaka. Čez nekaj časa se je vrnil nazaj, zagotovil deklico, da je račun plačal, nakar je vzel še kvoder nazaj. Račun seveda ni bil plačan. V mestu Zenia, O., je neki A. Bent tako pretepel svojega desetletnega sinčka, da je bil ves (Dalje na 2. strani.) OB AMERIŠKI zapadni obali so se tekom 28 dni pripetile štiri resne letalske nesreče, ki so vse zahtevale človeške žrtve. V eni teh nesreč je bilo ubitih 12 oseb, to je vsi potniki s posadko vred. V zadnji, ki se je pretekli teden pripetila v Sierra Madre gorovju v Calif orni ji, je bila ubita le ena oseba, več pa je bilo ranjenih. Med nevarno ranjenimi je bil svetovno znani raziskovalec Martin Johnson, ki je poškodbam kmalu podlegel. Vršijo se preiskave in kongres v Wash-ingtonu pripravlja zakone za o-strejšo kontrolo ameriških letalskih družb. 50. i ;ne lio ZVEZNI zakladniški depart ment je začel odvažati svoje zlate zaloge iz Philadelphije in drugih dosedanjih shramb v posebno novo trdnjavo, ki je bila nalašč v to svrho zgrajena v Fort Knoxu, Kentucky. Vrednost zlata, ki bo premeščeno iz raznih dosedanjih shramb v trdnjavo v Fort Knoxu, znaša o-krog štiri tisoč milijonov dolarjev. V MESTU DOVER, Del., so delavci, ki so kopali globoko pod kletjo neke hiše, našli v steklenici zapečateno pismo, v katerem je označeno, kje je zakopano za $250,000 zlata. Pismo je pisal neki polkovnik R. C. Y. pred več ko sto leti in je bilo namenjeno njegovi hčeri. Moderni zlatoiskalci so zdaj zaposleni s študiranjem starih mestnih zemljevidov, da bi našli kje so bile nekdanje v pismu ozna. čene ceste. (Dalje na 2. strani.) Našlo se je, da telo potrebuie malenkostne količine bakra, da more vporabljati železo, ki je v jedi. Jod mora biti prisoten v telesu, da deluje normalno. Ravno tako žveplo. Ali v;ie te minerale si moramo priskrbovati od mlekarne, grocerije, mesnice in prodajalne sadja in zelenjav—ne pa od lekarne. Ako gospodinja pazi na dobro in vravnoteženo prehrano za svojo družino, ni tre Da biti v skrbeh, da njena družina ne dobiva vseh teh mineralov, kakor tudi vitaminov, potrebnih za zdravje. Najbolj običajni hranilni viri za železo so jajčni rumenjak, jetra, obisti, špinača in sadje. Žveplo dajejo protejinske jedi, kot jajca in mleko. Jetra nam dajejo potrebni baker. Mleko vsebuje potrebno apno in fosfor. Jod nam dajejo morske jedi. Da imamo pravilno prehrano, ki nas preskrbuje z minerali in drugimi važnimi snovmi, bi morali jesti jajca vsaj po trikrat na teden, listnate zelenjave vsak dan, meso vsak dan, ribe vsaj po enkrat na teden. Vsi, mladi in stari, bi morali vporabljati po en kvart mleka vsak dan. Morali bi jesti tudi sadje, sveže in kuhano vsak dan in jetra ali obisti po enkrat na teden. ŠE ENAJST DRŽAV Še enajst držav mora potrditi predloženi 22. amendment k zvezni ustavi, ki bo odpravil zaposlovanje otrok v industrijah. Do konca leta 1936 je o-menjeni ameindment potrdilo 24 držav, kmalu po novem letu pa se jim je pridružila še država Kentucky. Da postane amendment veljaven- ga mora potrditi vsaj 36 držav. Kentucky je 25. država. Katera bo sledila? ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV VSAK PO SVOJE Za božične praznike se je mudil v Jugoslaviji politični urednik tržaškega lista “Piccolo,” Mario Nordia, ki je bil v Beogradu tudi sprejet od predsednika vlade dr. Stojadinovi-ča. Po povratku je objavil o svojih vtisih iz Jugoslavije več člankov. V istih poudarja, da so od nesporazumov med Italijo in Jugoslavijo imeli korist samo tretji. Že v kratkem času svojega bivanja v Jugoslaviji se je mogel prepričati, da je to bogata in urejena dežela. Prepričal pa se je tudi, da vlada v Jugoslaviji razpoloženje za sodelovanje z Italijo. Po njegovem mnenju čaka velika -naloga baš časopisje, ki mora v obeh državah razširjati spoznavanje razmer pri sosedih in s tem odstranjevati nezaupanje in nesporazumljenja. Po statistiki “Avtomotorja” je v vsej Jugoslaviji samo 12,400 avtomobilov. V Evropi ima največ avtomobilov Francija, namreč 2 milijona. Za njo pride Anglija z 1,900,000 avtomobili, sledi ji Nemčija z enim milijonom avtomobilov, v Italiji jih je 392,000, v Rusiji pa 246,000. Po številu avtomobilov je Jugoslavija med evrop-' skimi državami na 24. mestu. Kakor omenjeno, je v Jugoslaviji le 12,400 avtomobilov. Čt z Zedinjenimi državami, kje' je okrog 25 milijonov avtomo bilov, bi jih z ozirom na števik svojega prebivalstva moral; imeti približno poltretji mili j on. Nemški strokovnjak Burg doerfer prerokuje, da bodo le ta 1960 Slovani v Evropi nara sli na 303 milijone glav in bode kot taki reprezentirali več kr polovico evropskega prebival stva. To pod pogojem, da s* bodo množili po sedanjem raz merju. Najhitreje se množi j < Rusi, katerih povprečni letn prirastek je dva odstotka; njirr sledijo Bolgari, ki se pomnoži jo za 1.8 odstotka, nato pa Ju goslovani, katerih letni prira stek je 1.6 odstotka; Poljaki s< pomnožijo letno za 1.5 odstot ka. V primeri z njimi se Itali jani in Nemci pomnožijo letrn le za 0.7 odstotka, Angleži zr 0.4 in Francozi še manj. Preimenovanje naselj v ob čini Sv. Jurij. Naselja, ki so sr doslej imenovala Kobila bedra Zlata vas, Riten grm, itd., se bodo po želji prebivalstva in z odobrenjem banske uprave od slej imenovala z enim imenom Podkrnice. Nad temi naselj' nad reko Savo pa je vas Krnice Svojo odrezano roko je pustil ob progi in pobegnil. Nedavno je šel 21-letni, v steklarni pri Sv. Križu zaposleni delavec Anton Krivec iz Brestovca pri Rogaški Slatini proti železniškemu prelazu v Rogaški Slatini. V tem je privozil po progi vlak. Krivec je hotel prehiteti vlak in je skočil čez progo, imel pa je smolo, da se je na tračnici spotaknil in padel. V tem trenutku je zdrdral vlak čez prelaz in kolesa so odrezala Krivcu levo roko. Krivec je dobil tudi praske po vsem telesu. V silnih bolečinah in strahu je pustil Krivec svojo odrezano roko ob progi in pobegnil. Dru-(Dalje na 2. strani.) V New Yorku, Washingtonu in drugod prirejajo bogatini večerje, ki .stanejo po 50,000 dolarjev in več, medtem ko se morajo pošteni delavci s štrajki in piketiranjem boriti za skromni eksistenčni zaslužek, če kdo seje seme komunizma v tej deželi, kar so nam gotovi alarmi-sti tako vztrajno peli pred volitvami, ga ne sejejo raztrgani agitatorji, ki pridigujejo po cestnih vogalih, ampak vsega siti kapitalisti s svojim razkošjem. 1 * Governer države Ohio si je te dni kupil na državne stroške nov avtomobil za $8,100.00. To je precej drag špas za nas, toda mi smo skoro pripravljeni governerju oprostiti njegovo razsipnost vpričo dejstva, da povzroča governer sosedne države Michigan še večje in nevarnejše stroške svojim državljanom. Mobiliziral je namreč državno milico in jo poslal v mesto Flint, kjer se stavkajoči avtomobilski delavci borijo za svoje človeške pravice. * Neka ameriška ženska organizacija je baje prišla do zaključka, da poljubovanje pomlaja človeka. Če je to res, potem so nekatere zale in aktivne Evine hčerke današnjih časov tako mlade, da se prav za prav še rodile n|so. mrpTeaset bivši republikanski predsedniški kandidat Landon sta bila prijazno povabljena k drugi inavguraciji predsednika Roosevelta. Oba sta povabilo prav prijazno odklonila. Kar sta si pri tem mislila, pa najbrž ni bilo tako prijazno. * Pred več ko tremi desetletji je francoski mornariški častnik Gaston Moireau pisal iz Toulo-na v Pariz svoji izvoljenki pi-smo, v katerem jo je prosil oproščenja za neko mladostno nerodnost ter ji zagotavljal svojo ljubezen in bližnjo poroko. Pismo pa se je na pošti izgubilo in naslovljenka ga je dobila v roke šele po 34 letih; torej s poroko ni bilo nič. Nekateri možje imajo res srečo. * Znana ameriška filmska igralka Mae West je v letu 1935 zaslužila $480,833.00 in od tega je morala vladi odšteti $291,423.76 dohodninskega davka. Revica, kako neki se je mogla preživeti z beraškimi $189,409.24 na leto.! Ameriški Slovenci se polagoma otresamo prazne vere, da je številka 13 nesrečna. Preteklo nedeljo je S. N. Dom v Clevelandu proslavil 13-letnico ustanovitve in tozadevna prireditev je bila prav lepa in vesela, če je številka 13 drugod nesrečna, v Zedinjenih državah ni. Saj je ta republika ob svojem rojstvu štela 13 originalnih držav, v njeni zastavi je bilo 13 zvezd in je še vedno 13 prog, pa kljub vsemu temu ves svet vzdihuje: srečna Amerika! * Neka mlekarska družba v Californiji, ki lastuje veliko čredo krav, je dala napeljati električni tok nizke napetosti v žično ograjo, katera obdaja kravji pašnik. Site krave so imele namreč nelepo kravjo navado, da so se naslanjale na (Dalje na 2. strani.) •i GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene ogluor po dogovoru. flaroimlma ta Hane 7 te ietno; ta nečlana tl M; ta inozemstvo J£. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s X. strani) ograjo in jo kvarile. Zdaj, kadar se kakšna čada zmoti in se nasloni na ograjo, jo električni sunek prijazno opomni, da se je pregrešila proti kravji etiketi, in jo spravi na pravo pot kravjih kreposti. Prijatelj Cahej meni, da bi bila slična električna “vest” priporočljiva tudi za bare, na katere se pijanci preveč vztrajno naslanjajo. Salunarji pa se s to sugestijo niti malo ne strinjajo. * Na različnih zborovanjih, pri volitvah, pri kegljanju, baseballu, rokoborbah itd., povsod je zmagovalec le eden oziroma ena stranka, druga pa se mora zadovoljiti s saržo premaganca. Američani so v takih ozirih dobri športi in se vsaj v javnosti ne cmerijo, kadar nasprotnik odnese lovorjev venec, ampak mu čestitajo, nakar se brez jeze pripravljajo na prihodnjo tekmo. V tem oziru bi se včasih mi Slovenci imeli Še precej za učiti. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje a 1. strani) IZ RAZNIH MEST poročajo zdravstvene avtoritete, da je hripa ali influenca, ki se je bila zadnje tedne precej razpasla po Zedinjenih državah, začela ponehavati. V JUGOSLAVIJI in v Bolgariji je pretekli teden zavladala huda zima. V južnem delu Jugoslavije so silni snežni meteži pretrgali komunikacijske zveze in izolirali več sto osamljenih vasi in naselij. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Raimeiiption for members t.7t per year; nonmembers $1.50 Advertising rate« on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. XIII. NO. 3 Ustoličenje predsednika Danes, 20. januarja 1937, je bil v glavnem mestu Wash-ingtonu ustoličen ali inavguriran predsednik Zedinjenih držav za štiriletni termin, ki se bo končal 20. januarja 1941 opoldne. Prvič v zgodovini Zedinjenih držav se je termin predsednika pričel 20. januarja in prvič se je izvršila inavguracija na omenjeni datum. To je omogočil nedavno sprejeti amendment k zvezni ustavi. Poprej so se zaključevali in pričenjali predsedniški termini na dan 4. marca in so se logično tudi inavguracije vršile na isti dan. Predsednik Franklin D. Roosevelt, ki je bil prvič inavguriran 4. marca 1933, je bil v novembru leta 1936 ponovno izvoljen za svoj urad in je nastopil svoj drugi termin 20. januarja 1937. Termin predsednika Zedinjenih držav znaša štiri leta, toda zamore biti ponovno izvoljen. Ustava ničesar ne določa koliko terminov sme služiti isti predsednik, toda doslej še ni noben predsednik služil več ko dva termina. Prvi predsednik republike, George Washington ni hotel prevzeti tretjega termina in po tem vzgledu so se ravnali vsi nadaljni predsedniki. V monarhijah nastopajo vladarji po “dednem pravu” in se drže na svojih mestih toliko časa, dokler jih ne odstrani smrt, dokler se sami ne odpovedo vladi ali dokler jih ljudstvo ne odstrani s silo. Da-li so taki vladarji dobri ali slabi, zmožni ali nezmožni, ostajajo na svojih mestih, dokler se jih narodi ne iznebijo po prej omenjenih načinih. V republikah ali ljddovladah s) ljudstvo samo izbira svoje vladarje, to je predsednike, in jim določa dolgost terminov. Ako je večina ljudstva zadovoljna z delom svojega predsednika v prvem terminu, ga lahko izvoli v isti urad za nadaljni termin. V nasprotnem slučaju pa ga ob koncu prvega termina pošlje v pokoj brez penzije in st izvoli drugega. To je tista velika razlika med monarhijami in republikami. V prvih primerih morajo narodi sprejemati in trpeti kralje in cesarje, če so jim po volji ali ne, v drugih primerih pa si narodi sami izbirajo vladarje in jih tudi z glasovnicami odstranjajo, kadar se jim zdi prav. Menda ga ni med nami slovenskimi priseljenci v tej deželi nobenega, ki bi resno obžaloval, da je dal slovo monarhistični državni tvorbi, v kateri je bil rojen, in si izbral republiko Zedinjenih držav za svojo novo domovino. Res je, da nam tudi tukaj ni z rožicami postlano, kot pravimo, toda v splošnem smo mnogo na boljšem kot naši bratje in sestre, ki so ostali onkraj oceana. Posebno od svetovne vojne naprej so izgledi za mir in vsaj za kolikor toliko dostojno življenje tu mnogo boljši kakor v Evropi. Poleg tega smo tu deležni tako široke svobode, da nas zanjo zavidajo malone vsi ostali narodi sveta. Posebno znamo ceniti to svobodo mi, ki smo v naših mladih letih videli in občutili dvomljivi blagoslov monarhistične vlade. Vse to nas je napotilo, da smo si pridobili državljanstvo te republike in prisegli lojalnost zvezdnati zastavi kakor hitro so nam razmere dovoljevale. Med ameriškimi Slovenci je zelo majhen odstotek nedržavljanov, tisti pa, ki še niso državljani te republike, naj bi se potrudili, da postanejo kakor hitro jim je mogoče. Naša eksistenca je tu, bodočnost naša in naših otrok je tu, zato je samo pravilno in pošteno, da se v prvi vrsti zanimamo za, tukajšnje razmere in se kot lojalni državljani udejstvujemo v upravi dežele. Predsednik Franklin D. Roosevelt, ki je bil na današnji dan inavguriran za svoj drugi termin, ni dosegel tega s silo, niti po kakem “dednem pravu,” ampak po volji ogromne večine ljudstva Zedinjenih držav. V svojen/ prvem terminu je dokazal ali je vsaj skušal dokazati, da veruje v pravico do človeku primerne eksistence za vse ljudi, nele za bogataše. Delavske organizacije niso še nikdar prej dobile iz Wash-ingtona toliko vzpodbude kot tekom njegove administraci je. Za nas delavce (kajti pravih kapitalistov med nami Slovenci itak ni) je to velike važnosti. Mogoče bo v teh ozirih v bodoče še bolj odločen, ker so mu volilci pri zadnjih volitvah dali zaupnico s tako ogromno večino. Ako se to uresniči, bo današnja inavguracija predsednika res nekak mejnik nove, lepše dobe, in neprimerno bolj pomembna kot kronanje kakšnega monarha. Naša J. S. K. Jednota se je razvila v tej republiki, za naše tukajšnje razmere. Sreča in blagostanje Zedinjenih držav pomenita tudi srečo in blagostanje za našo Jednoto. Ako hočemo biti dobri člani naše Jednote, moramo biti tudi dobri in lojalni državljani te republike. To nam bo tem lažje, ker naša organizacija je v resnici ameriška po svojem duhu in sistemu, ker ne vsiljuje in ne brani svojim članom nikakega gotovega prepričanja,' ampak jim pušča najširšo svobodo. Sodelujmo torej z vso lojalnostjo vsi za vedno večje blagostanje in napredek Zedinjenih držav in za vedno večje blagostanje in napredek J. S. K. Jednote. mej in da se nihče ne sme vmešavati v njihovo notranjo politiko. Predsednik Franklin D.; Roosevelt je še nadalje razvil to novo pojmovanje Monroeove doktrine in on ter njegov državni tajnik Cordell Hull skušata napraviti iz nje živo silo,. ki naj združi vse ameriške re- \ publike v zvezo miru ter go- i spodarskega in kulturnega so- j delovanja na podlagi popolne ravnopravnosti.—FLIS. NEKAJ O ZLOBNOSTI IZ LONDONA v Angliji se poroča, da epidemija influence zavzema vedno večji obseg. Influenca je primeroma lahkega tipa, vendar ji mnogo bolnikov podleže. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki ELY, MINNESOTA V Zedinjenih državah človek ne more postati predsednik, dokler ni 35 let star, ne more postati senator, dokler ni 30 let star, ne more postati član poslanske zbornice kongresa, dokler ni vsaj 25 let star, ne more voliti, dokler ni 21 let star, ne more postati vojak, dokler ni vsaj 18 let star, toda član J. S. K. Jednote lahko postane pred-no je 24 ur star. * Na en način je res prav, da nismo slavni pesniki ali pisatelji, ampak navadni plebejci, ki bomo dober teden po odhodu v večna lovišča že temeljito in nepreklicno pozabljeni. Niti najmanj se nam ni treba bati, da bi se ljudje /po naši' smrti prerekali čigavi smo in čigavi nismo. Jaz za svojo osebo lahko rečem, da sem najbolj moj. * Neki znanstvenik je baje odkril in pogruntal, da se ljudje niso razvili iz opic, ampak iz nekega plemena, ki je bilo samo v daljnem sorodstvu z opicami. Zdaj nastane vprašanje, kdo sme biti za to odkritje bolj hvaležen: ljudje ali opice! * Zdravniki imajo prav, ko trdijo, da so poljubi nevarna reč. Meno je bila za novo leto polju-biia Miss Flu in posledice še zdaj čutim. Pa sem hvaležen usodi, da ni hujše. Nekateri možje se za poljub kake dame pokorijo vse življenje. * Naj me nihče ne obsoja, če povem, kar sem čital, namreč, da je društvo “Sedem žalosti” napovedalo maškaradno veselico. Kriv nisem jaz, ampak predpust. “Ej, predpust, ti čas presneti!” je refcel pesnik! A. J. T. BOJEVANJE okoli Madrida in na drugih frontah španske državljanske vojne je zadnje čase postalo živahnejše, ne da bi ena ali druga stranka mogla beležiti kakšne posebne uspehe. Iz Bresta v Franciji je bilo poslanih 39 francoskih vojnih ladij na manevre ob severni a-friški obali, to je v neposredni bližini Španije. General Herman Goehring, zaupnik nemškega diktatorja Hitlerja, je pretekli teden obiskal Mussolinija v Rimu, kjer sta baje z italijanskim diktatorjem prišla do sklepa, da Nemčija in Italija še nadalje podpirata španske rebele z vojaki in vojnimi potrebščinami. —o----------- O DOBREM SOSEDSTVU DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje > l. »tramj sijajno izpadla. Razne skupine, ki so nastopile s petjem, igrami itd., so se tako izborno izkazale, da je mnogoštevilno navzoče občinstvo v resnici u-živalo. Obenem pa se je tudi pokazalo, kako potreben je ta Dom za izživljanje našega slovenskega kulturnega življenja v največji slovenski naselbini Amerike. Trinajstletnice se malokdaj praznujejo, menda zaradi praznoverja o številki 13, toda v tem primeru ta prazna vera ni niti malo držala. S. N. Dom je lahko zadovoljen z moralnim in materialnim uspehom ,občinstvo pa je bilo zadovoljno s prireditvijo, kar je pričala množica veselih obrazov. (Nadaljevanje s 1. strani i dinjene države smatrale kot ne-prijateljski čin. Enako sovražno se bo smatralo vsako prizadevanje evropskih vlasti, da bi “razširjale svoj politični sistem na kateri-sibodi del obeh ameriških kontinentov.” • Monroeova doktrina je imela znaten uspeh. “Sveta Alijanca” je opustila načrt evropske intervencije v Južno Ameriko, kar je omogočilo razvoj novorojenih republik. Rusija se je umaknila iz ameriške pacifične obali. Tudi v kasnejših letih so Zedinjene države imele mnogo prilik uveljaviti načela Monroeove doktrine proti vmešavanju Evrope v Ameriko. S tokom časa je Monroeova doktrina izgubila mnogo svojega izvirnega pomena. Ozemlje Zedinjenih držav se je raztegnilo in sledile so aneksije velikih komadov sosednega ozemlja. Ameriške investicije v dru-jgih deželah so postajale čim I dalje bolj znatne in sledila je j politika takozvane “dolarske diplomacije,” ki je vzbujala mnogo bojazni v latinsko-ame-riških deželah. V administraciji predsednika Granta in kasneje predsednika Theodore Roosevelta je ameriška diplomacija zavzela stališče, da pod Monroeovo doktrino je dolžnost Zedinjenih držav “zaščititi življenje in lastnino” v Centraln Ameriki, kadarkoli tamošnje I vlade ne morejo ali nočejo to j storiti. V skladu s to teorijo so [bile ameriške vojne ladije večkrat odposlane v Karibijska pristanišča in so ameriški mornarji od časa do časa nadzirali politični položaj v državah Honduras, Haiti, Nicaragua in ob mehikanski meji. V zadnjih desetih letih je bilo manj vpitja v latinski Ameriki proti Monroeovi doktrini kot instrumentu “ameriškega imperializma.” Herbert Hoover, čim je bil izvoljen za predsednika leta 1928, je obiskal Južno Ameriko in zanikal take nakane Monroeove doktrine. Dwight Morrow, ameriški poslanik v Mehiki, je v skladu z novimi političnimi stališči izjavil, da latinsko-ameriške dežele so suverene znotraj svojih (Nadallevanle s 1. strani) krvav, nakar je fantiču na rane natrosil soli. Fantiča so odpeljali v bolnišnico, prijazni oče pa je dobil šest mesecev počitka v ječi. V Bellairu, O., se je nedavno poročil neki Albert Pasqualle in okoliški otroci so priredili! ohcetnikom malo podoknico, j Ženin jim je vrgel skozi okno pest novcev, katere so otroci hiteli pobii-ati, nakar so se s silnim vpitjem razbežali. Novci so bili razbeljeni. Ženin je za io šalo prespal poročno noč v ječi, plačal globo ir. si nakopal od staršev opečenih otrok še pol ducata tožb za odškodnino. V San Franciscu je Miss Iona Russell našla dva demantna prstana. Po precejšnjem poizvedovanju je izvedela za lastnika, kateremu je prstana vrnila, ne da bi za to zahtevala kakšno odškodnino. Lastnik prstanov ji je vseeno dal ček za $10, a ko ga je hotela izmenjati, ji ga je banka vrnila, češ, da ni dober, ker je skopušni lastnik izplačilo istega preklical. , Na Novi Gvineji v Južnem morju so nekateri domačini Pa-puanci še ljudožrci/ Tam je navada, da si mora vsak ženin nevesto kupiti, to je, mora njenim sorodnikom plačati določeno odkupnino. Eden teh divjaških ženinov se je tej navadi uprl in ni hotel za ženo nič plakati. Njeni sorodniki so se za ■sleparijo odškodovali s tem, da so ženina ubili, spekli in pojedli. --------o------- GLAVNI ODBOR a) Izvrševali« odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, Ul. Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. Drugi podpredsednik: FAUL J. OBLOCK, R. D. 1, Box 153, Turtle Creek, Pennsylvania. Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St, Denver, Colo. Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., Cleveland, O. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Mlnn. , Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH JR., Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St, Pittsburgh, Pa. Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair Ave., , Cleveland, O. b) Nadzorni odsek: Fredsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, O. 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet, Ul. 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Lands, Pa. , GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH. 1078 Liberty Ave., Barberton, O. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. 2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 46, Strabane, Pa. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. 4. porotnik: VALENTIN OREHEK. 264 Union Ave., Brooklyn, N. Y. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vse stvari, tikajoče so uradnih zadev, naj se pošiljajo na Klavnega tajnika, denarne pošiljatve pa na glavnega blagajniku. Vse pritožbe in prizive naj se naslovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov, prošnje za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in iz premem be naslovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovanska zavarovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejfie podpore svojim članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki, in kdor hoče postati njen član. naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva ali pa naj piše na glavni urad. Novo dru&tvo se lahko ustanovi z 8 člani belega plemena, neoziraje so na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v mladinskem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Solventnost Jednote znaša 112.42(/o> h t: t: 1< h hi [s s f 1 [c la f t ’ t ;i0 r NAGRADE V GOTOVINI ZA NO V OPRI DOBLJENE C LAN E ODRASLEGA Mb MLADINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA M« d GRADE V GOTOVINI. I Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega o<*‘ ' delka je predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so pred• lagatelji deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrt nine, $1.00 nagrade‘> za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $1.50 nagradef za člana, ki se zavaruje za $1000.00 smrtnine, $3.00 nagradil za člana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnine, $3.50 nagradeI za člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, $4.00 nagradi kalo kuhanega žganja, so poleg novih občinskih odbornikov še drugi dajali za pijačo. Ves čas pirovanja je svirala ciganska godba. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje r prve strani' gi dan je prispel sam v celjsko bolnišnico. Po daljši bolezni je dne 22. decembra preminil v Zagrebu svetovno znani geolog, paleontolog in antropolog dr. Dragutin Gorjanovič-Kramberger, ki se. je posebno proslavil z odkritjem krapinskega pračloveka. Pokojnik je bil od leta 1880 vodja paleontološkega in geološkega oddelka hrvatskega narodnega muzeja v Zagrebu. Izdelal je geološko karto Hr-vatske in Slavonije in bil dolga leta profesor na zagrebški univerzi. Od leta 1899 je bil član Akademije znanosti v Zagrebu. Spisal je veliko število znanstvenih del. Leta 1905 je končal svoja izkopavanja v tako zvani Hušenjakovi jami ter se je proslavil v svetu s svojimi odkritji o krapinskem človeku. Izkopal je nad 500 kosti ter sestavil deset okostnjakov tega pračloveka, ki predstavljajo naj dragocenejšo zbirko zagrebškega narodnega muzeja. Nenavadna občinska gostija. V Arandjelovcu je prevzel posle novoizvoljeni občinski odbor in za vso občino je bila prirejena velika gostija. Občina je bila namreč polnih 30 let v rokah ene rodbine in ker je tega gospodarstva konec, so novi ljudje priredili pravcato piro-vanje. Na trgu so na ražnju Spekli velikega vola in pitano svinjo ter skuhali velik kotel žganja. Najstarejši član novega občinskega odbora je slovesno solil vola in svinjo in potem povabil ljudi na prigrizek in pijačo. Ves dan so se ljudje na trgu gostili in ko je zmanj- Junak iz rusko-japonske vojne je umrl v Jugoslaviji. V Sanskem mostu so našli mrtvega moža, ki se je tako proslavil v rusko-japonski vojni, da so pisali o njem po vsem svetu. To je bil bivši ruski polkovnik Dimitrije Savicki. Med rusko-ja-ponsko vojno je bil poveljnik artilerijskega polka in proslavil se je pri obrambi Port Arthurja. V svetovni vojni se je boril na čelu ruske artilerijske brigade proti Nemcem. V Jugoslavijo je prišel že leta 1920 ter se naselil v Sanskem mostu. Ker je znal več jezikov, se je udejstvoval kot privatni učitelj, a je bil njegov zaslužek zelo skromen. Občina mu je dala za stanovanje majhno sobico, v kateri je reven in zapuščen umrl, star 76 let. kali bodo načeli vprašanje tem, kakšno kupno pogodbo sft. a sklenita z Dalmatincem,^ pril< najbrž ne bo manjkalo, saj kupčije s krošnjarji skoraj n*' koli ne vršijo med štirimi očm>' a na vse zadnje bo sodnija p1'1' tegnila še kakšne izvedenec Pravda bo, ki bo vredna nek**- * več kakor pipa tobaka. Pravda za pipo. Te dni se je v eni izmed sob na sodišču v Mariboru zglasil prileten gospod s pipo v roki in poprosil za pravni nasvet. Njegova zgodba ni kdo ve kaj senzacionalna, a je prav zaradi svoje neznatnosti dovolj značilna za čas, ki ga preživljamo. Potožil je, da je pred štirimi dnevi kupil od nekega dalmatinskega krošnjarja pipo in pošteno plačal zanjo 15 dinarjev. Komaj pa se je pipe dobro privadil, glejte zlomka, se je na lepem pokvarila in je nehala vleči. Mnogo truda si je prizadejal, preden je izsledil naslov pregrešnega krošnjarja, potem pa hajdi na sodnijo. Stvar je v resnici dovolj velika, je zatrjeval služabnikom pravice, da dvignem pravdo, zakaj 15 dinarjev je dandanes že precej velik denar in nikakor ne gre, da bi si moral človek kupovati novo pi-« po vsake štiri dni. Tožbo bo vložil pa je amen. Vsekakor je ranimivo razmišljati o tem, kako bo tiekla ta pravda. Advo- t Obsodba oderuha. Valjevs^ sodišče je obsodilo na leto d" strogega zapora 70-letnega Va sestnika in trgovca Milana V11 jiča, ki si je nagrabil velik1 premoženje z oderuštvom. ^ skopuh in oderuh je posojal de|f( nar, za obresti pa je jemal Pj u 1 dinar od desetaka. Neka nje ,8 gova žrtev je dobila na posod1 g od njega 4,500 dinarjev, $ h koncu pa je njen dolg iznaša t še 20,000 dinarjev. Oderuh i1 namreč visoke obresti, ki ni5 bile plačano točno ob določe nem dnevu, pripisoval glavni1-'1 Nekemu kmetuje oderuh poS® dil 1.000 dinarjev in ker mu J računal za obresti dinar od vača, mu je moral kmet nlac-*lt 7,300 dinarjev. Pred sodnike1* se je oderuh zagovarjal, tla ^ mu kmetje sami ponujali ta'!' visoke obresti, ker je v dan:lf njih časih pač gotov denar ze'( ? drag. b< 1« Največjo zbirko jedilnih ^ stov na vsem svetu ima saraje'_ ski kavarnar Stjepan Meze. Je v dilne liste je začel zbirati pred kakimi 50 leti, ko je ,jI natakar v neki kavarni v dimpešti. Svojo zanimivo zbi> ko je že razstavil v raznih m0 stih Evrope, pa tudi Amerik Aziji in Afriki. Na teh razst#. vah je dobil kakih 40 odlik® vanj in priznanj. V njegov jedilnih listih, ki so napoln’ že tri velike sobe, je dosti r/^° dovine. So to jedilni listi z b&\ kefov, ki so jih prirejali ru^j vladarji ob zelo važnih dog0 kih. Nekaj jedilnih listov v svoji zbirki celo z dvora ne danjih kitajskih cesarjev. • ()§'* starejši njegovi jedilni listi ir4 15. stoletja. er C; m V ■tj tv Aik '( .1 ,IV K'?> f ENGLISH SECTION OF yyr V official Orga0 o/ the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS CURRENT THOUGHT When Need Is Greatest r, A friend in need is a friend indeed. How often we do near this expression! But does its deep meaning always por-|+ray the profound feeling experienced by individuals when | hey really need a friend? . A death occurs in the family. The mother passes away living behind a bereaved husband, sons and daughters. I .'he grief at losing so dear a member of the family is beyond j ^urnan expression. An understanding friend realizes the isltuation and knows just what to do to console the family in I such an emergency. L. Your lodge can always be a true and understanding Ilriend in need. Especially in such instances as mentioned I ‘»the foregoing paragraph. The members come to the home °‘ jhe deceased to pay their last respects, extend sympathy help matters along in an understanding tone. At the juiieral and interment it is the lodge ritual that helps to fill vacant gap and helps lighten the sorrow and burden of bereaved. Time again we read in the Nova Doba where contribut-10rs express their sincere thanks to their lodge for such com-jPrehensible assistance during their hours of sorrow. All of which brings to light another important contribu-j°n of the lodge to its members, and how essential and in- 0tsPensable it is to the community. >!« # , Services rendered by members of the lodge to their ^others and sisters in time of need never can be figured in ollars and cents. Acts of kindness are a lodge’s chief asset ,s actual finances, although important, insofar as incident-expeses are concerned, alone never elevated a group. Our lodges as component branches of the SSCU ad-^'nistrate the protection of our Union. Here it is essential hat the Organization have plentiful of reserves with which 0 Weet each need according to the benefits carried by in-lv’dual members. Assessments for protection against sickness, accident, 'Ability and death contributed to national specific iunds jervg a very practical purpose, and one which every mother, ather, sons and daughters are especially apreciative at a ltne when sorrow transcends all other worries. Problem of finances must be taken care of beforehand, fraternal protection with our SSCU is an excellent in- 'Ur^nce against such contingencies. K ^hen the father passes into the great beyond, leaving hind a family bereaved beyond words, there is some C„0nifort in the realization that the problem of meeting ex-v’Hses at least is taken care of for the present. Add to this Je comfort extended by the members of the lodge during , ,most trying days, when a vacancy in the family is a esPair to the bereaved ones. Both from the point of actual finances and kind deeds e lodge and the SSCU are indispesable. Lodge No. 88 Small Home and Land Owners’ Federation of Cleveland, O., has distributed petitions throughout the city urging the citizens to voice their disapproval against the City Council’s recent legislation which raised the salary of individual councilmen from $1,800 a year to $3,000. The petition provides for either a repeal of the emergency ordinance or be submitted to a vote of the electors of the city of Cleveland. /iV NA‘ od‘ )icd‘ adei adei adti ad£i radi i.je 0 io sti prf aj ij n*' očini :l pr' ene« ieku. evsK1 ,o d” s« "a nO for at 88. a V11' /eli^ al dc ia! 1>‘ a nje oso^ St; v, Pi sn as •uh i nifll t oloc^ iviiic' pos1 mu )lac| nikoJf U da i ta dan* ir ze nih .rajg¥ ze. ■ati je v o zbV ih nei’i^' razs# Pathfinders Bowl Pathfinders Mayor Harold H. Burton of Cleveland, O., and a selected committee of 27 traveled to New York the early part of this week in an effort to persuade President Williamson of the New York Central Railroad from completing plans to transfer some 800 employees to Detroit, Mich. Indianapolis, Ind., also has made a similar protest. According to present arrangements, the accounting departments of freight accounts are to be merged and one central cffice established in Detroit. th ^•ndup, Mont.—The fol-°'V’nS administrative board r the year 1937 was elected °Ur St. Michael’s Lodge, No. SSCU, meeting: August president; Frank Gra‘ vice president; Katherine fenica, secretary; Matt Penica, Usurer; Rosie Banovetz, reding secretaryT John Rad-e°V^ Frank Cebull and Stanji Cebull, trustees. Visiting ' * committee is to be named od ^ lea]1*16 secretary. Lodge med-. examiners are Dr. Vorn-^ and Dr. Pearson of Round-ftel meetings will be every third Sunday of the Gihk^1 *n ^le Union Hall of t°wn, and will begin at 2 1 P. I t