IPoStnina plačana v gotovini.
zmmmmMMmmmmmmmmmmmmMmimmmmm i mmmm
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1 '0.
TRGOVSKI lil
Časopis xa trgovino, industrijo in obr
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina	za	ozemlje	SHS:	letno	I8r
Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. jfT 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo
LETO VI.
Telefon štev. SS2 j LJllBLJANAj dne 22. novembra 1923.
\>
J?
| Telefon š.
rocus
90 D, za čelrl leta in toži se v I jubfiani.
ŠTEV. 138.
V trgovino le sposobne
ljudi
i I
Eden glavnih nedostaikov, ki jih ima naš obrtni red v pogledu ureditve trgovskih obrtov, je pomanjkljivost predpisov glede usposobljenostih dokazil. Dočim se zahteva za celo vrsto rokodelskih obrtov dovršitev večletne učne in pomočniške dobe in še vrhu tega poma-galska preizkušnja, je vezana od trgovskih panog na dokaz usposobljenosti le trgovina z mešanim, špecerijskim, kolonijalnim in materijal-nim blagom. Ako izvzamemo še par specijelnih primerov, kakor prodajo orožja, eksploziv in strupov, je trgovina z vsake vrste drugim blagom pri nas danes prosta, tako da jo more izvrševati vsakdo, četudi se je ni nikdar učil.
Resnica je sicer, da učenje samo se ne naredi dobrega trgovca. Prav tako gotovo pa je tudi, da zahtevam, ki jih stavijo na trgovca današnje razmere, ne more zadostiti oni, ki se tega poklica ni zadostno izučil. Kakšne posledice ima pomanjkanje zadostne trgovske sposobnosti in izvežbanosti, nam dokazuje najžalostneje ravno povojna doba, ko so razni trgovci rasli kakor gobe po dežju in ko so se vrgli na trgovino ljudje, ki se jim o tem poklicu nikdar niti sanjalo ni. Posledica je bila poplavljenje trgovskega stanu z elementi, ki so skušali nadomestiti svojo strokovno nesposobnost z nereelnimi manipulacijami. Na roko jim jc šla še konjunktura radi neurejenih prometnih in preskrbovalnih razmer. Verižništvo, tihotapstvo in navijalstvo cen je vzcvetelo in demoralizacija, ki so jo ti elementi zanesli v trgovske vrste, je .potegnila za seboj, žal, še mnogo mnogo solidnih in reelnih ljudi, ki jih je premotil slab zgled, ali pa so jih v to naravnost prisilile razmere in skrb za obstanek, ker bi jih sicer ob nebrzdanem tekmovanju drugi pohodili. Z izrastki trgovstva je pač kmalu obračunal čas, ko so nastopile bolj urejene razmere, ko se je začela uveljavljati konkurenca in je začela odločevati v eksistenčnem boju sposobnost. Statistični podatki zadnjih dveh let nam kažejo, kako izredno veliko število trgovin je prenehalo že po kratkem življenju. Postopoma, a z gotovostjo se vrste trgovstva zopet čistijo. Težko pa je danes popraviti škodo, moralno in gmotno, ki so jo povzročili nesposobni ljudje naši trgovini. V časih -gospodarskih kriz je najnevarnejši sovražnik trgovini ravno nesposoben trgovec.
Z nastopom urejenih razmer se stavijo trgovskemu stanu nove zahteve. Ne čaka ga le poostrena notranja konkurenca, ki je konečno za splošnost le koristna, nanj se namreč stavi nova zelo težka naloga, da odoli konkurenci od zunaj, ki pritiska vedno huje in ki bo z zaklju-čitvijo trgovskih pogodb s sosedi in po otvoritvi mej prostejši mednarodni trgovini naravnost vdrla na naša tržišča. Takrat pa bo mogla rešiti naše trgovstvo le sposobnost. Kdor ne bo kos nalogi svojega trgovskega poklica, bo neizprosno poginil in če trgovstvo v celoti ne bo na višku, bo podlegla naša trgovina sploh.
Ne da se oporekati, da je teoretična šolska trgovska izobrazba eden glavnih pogojev za napredek trgovca. Vendar je še v večji meri trgovcu potrebna praktična izobraz-
ba. Zato je naloga obrtne zakonodaje, da stavi praktično izobrazbo kot pogoj za izvrševanje irgovske-ga poklica katerekoli panoge, da vsakega, ki hoče postati trgovec, prisili, da se trgovine vsaj praktično izuči.
Kakor povedano, je glede nekaterih trgovskih panog dokaz usposobljenosti že predpisan. Ti obrtni predpisi pa še ne zadostujejo. Notorično je, da je trgovina z železnino, manufakturo ali knjigami gotovo najmanj toliko komplicirana, kakor trgovina s kolonijalnim blagom, pa vendar ni vezana na dokaz usposobljenosti. Prav tako zahteva izvrševanje trgovske agenture in komisije precejšnje praktične izvežbanosti, ki jo je mogoče pridobiti le z večletnim učenjem in vežbanjem. To velja še za mnoge druge trgovske panoge.
Tudi ureditev izpregleda uspo-sobljenostnega dokaza za prehod k trgovini z mešanim, kolonijalnim, špecerijskim in materijalnim blagom je napačna in dela iluzorične še one predpise, ki jih glede učne dobe in prakse sploh imamo. Po petih letih more n. pr. branjevec ali celo
sejmar dobiti potom dispenze od okrajnega glavarstva brez nadaljnjega obrtni list za trgovino s špecerijskim blagom, če tudi te vrste blaga sploh ni smel prodajati dotlej in če prav je jasno, da zato ni mogel doseči potrebne izvežbanosti. Se večji paradokson pa je, da velja učna doba pri branjevcu prav tako, kakor pri izučenem trgovcu. Če bi n. pr. branjevec vzel ob otvoritvi svojega obrta učenca, bi po petih letih njemu oblast lahko odklonila prošnjo za špecerijsko obrtovnico, dočim bi jo učenec brez nadaljnjega lahko dobil in to že na podlagi navadne prijave.
Z ozirom na tehtne razloge, ki smo jih gori navedli in na zadnje omenjene neskladnosti v predpisih našega obrtnega reda je zato ne-obhodno potrebno, da se za vse ali vsaj za vse glavne trgovske panoge uvede usposobljenostni dokaz, kakor velja za trgovino z mešanim, špecerijskim, kolonijalnim in materijalnim blagom, dokler pa se to ne zgodi, se k tem panogam trgovine neusposobljene osebe ne smejo pripuščati na podlagi dispenza, kakor se to sedaj pogosto dogaja.
Poslovanje s poštnimi paketi pri nas in na tujem.
Vsi, ki imamo opravka s pošto, smo prepričani, da je celo komplicirano poslovanje s poštnimi paketi pri nas nepotrebna obremenitev prometa ter nikakor ne odgovarja modernim načelom obrata javnega prometnega Zavoda. Kar jih je tujih držav, ki so v poštno režijo prevzele paketni obrat, ne najdemo niti enega primera, ki bi vsaj približno bil podoben sistemu, ki so ga uvedli naši poštni birokrati.
Cela manipulacija pri predaji je tako nerodna in zamudna, da se mora že lajik čuditi, da si je poštna oblast sploh mogla kaj takega zmi-sliti.
Okornemu aparatu pri predaji sledi kompliciran kontrolni sistem, ki daleko ni v nobenem razmerju z uspehi; če se povprečno računa s stroški, ki jih na osobju, materijalu, delu in času porabi, in to v dobi redukcije uradništva.
Slučajno imamo v roki pravilnik nizozemske poštne uprave, ki določa za tuzemske pakete predajno poslovanje na kratko v sledečem:
Pošta iztehta pošiljko, ki mora glede opreme seveda odgovarjati običajnim predpisom za prevoz, jo opremi z uradno nazivnico, na kateri so označeni predajni podatki, teža, pristojbina itd., ta nazivnica pa je sestavni del predajne knjige, ki je strogo zaračunljiva tiskovina, ki vsako zlorabo izključuje.
Razen tega se nalepi na vsako pošiljko še listek z razločno tiskanim imenom naslovne pošte.
Stranka pa si napiše predajno potrdilo sama, pošta pripiše samo številko in pritisne uradni pečat ter pristavi podpis. Naslovna pošta izroči paket proti potrdilu in stvar je rešena.
Kontroli podvržene so predajne pole kot računski dokumenti. Ne rabi se znamk, ne spremnic ali drugih listin; seveda razpolaga poštna uprava — kar pa kot samoobsebi umevno ne poudarja v poročilih — s strokovno izobraženim, povsem zanesljivim osobjem.
Sicer nam nadaljno poslovanje v notranji poštni službi pri nas ni znano, baje se ne odlikuje s posebno enostavnostjo, pa s preveliko točnostjo nas pošta gotovo ne razvadi.
Baje se paketi, posebno če je večja razdalja do naslovnega kraja, neštetokrat popisujejo, štejejo, primerjajo in preložijo, pa vkljub temu narašča od dobe do dobe odstotek izgub in s temi seveda odškodninske zahteve.
Nizozemska ne predvideva v paketnem prometu razen številčne evidence nobenih drugih določil kakor točno in pravilno usmeritev, pa so slučaji primanjkljajev z ozirom na precej živahen promet jako redki. Vzrokov ne bomo ponavljali.
Naš poštno-paketni promet je pravi prototip ozkosrčnega birokratizma, brez smisla za pravo nalogo zavoda, ki naj bi služil gospodarstvu in prosveti, če bi posnemali njega oblastniki zglede iz tujine, kjer vodijo poštno podjetje zdrava načela kulturnega napredka in neizogibnih sodobnih potreb modernega prometa.	K.	P.
Fr. Pirc:
Obisk po mariborski industriji.
Maribor, 20. novembra.
Če si želi tujec ali gost ogledati Maribor v celoti, ga popelješ na Kalvarijo ali Meljski hrib. Od tega razgleda bo odnesel s seboj splošne utise o celem Mariboru z okolico vred. Ako pa se zanima za posamezne predmete, na katere smo ga posebej opozorili, ga je seveda treba peljati tja. Od takega obiska bo odnesel s seboj še posebne utise.
Slično pot smo si izvolili tudi mi, ko smo se odločili tudi vnanjo javnost seznaniti z mariborsko industrijo. Ob priliki industrijsko-vzorčne izložbe, smo našim čitateljem podali v splošnih potezah celotno sliko vsega, kar spada pod izraz gospodarstvo. Obljubili pa smo pri tej priliki to površno sliko izpopolniti tudi z natančnejšim opisom podjetij, ki zaslužijo posebne pozornosti. Z izpolnitvijo te obljube hočemo sedaj pričeti in sicer po možnosti z osebnim obiskom takih podjetij, ki jih prištevamo k specijalnim podjetjem, katera doslej ali sploh še niso bila zastopana v Mariboru ali so vegetirala le v minijaturi.
Eno takih podjetij, ki se je porodilo takorekoč čez noč in brez vsake hrupne reklame in ki zna v doglednem času postati eno največjih v tej branži, je gotovo »Konser-va«, prva jugoslovenska industrija za konserve rib, sočivja in sadja, družba z o. z.
V	soboto popoldne sem svoj prvi obisk namenil temu doslej premalo znanemu podjetju na vogalu Miklošičeve ulice za palačo Mestne hranilnice. Gospod ravnatelj Skušek me je prijazno sprejel in mi razkazal ves obrat, ki se v svoji obširnosti skriva očem ulice. Ves del poslopja, v katerem obratuje »Konserva«, je lično prenovljen. Zadaj na dvorišču ima svojo lastno delavnico za vsakovrstno posodo, kakor se jo rabi za razpošiljanje blaga. Tu se takoj spozna praktičnega gospodarja: vse doma, kar rabi podjetje za redno poslovanje. Razen škatljic za paradižnik, ki se pa tudi izdelujejo v domači industriji v Celju (Pertinač), se vsa posoda in oprema izdeluje kar na licu mesta. Tako imamo torej v enem podjetju združenih več drugih (sodarstvo, mizarstvo, strugar-sivo itd.). Lični sodčki, ki romajo z »rusi« in slaniki širom naše domovine, so torej lastni izdelek industrije »Konserva.«
Najnovejša izpopolnitev v podjetju je umetna prekajevalnica za ribe, ki prihajajo v vagonih z ledom in soljo iz Norveške. Zal, da ta čas še ni v obratu, ker šele pričakujejo večje pošiljatve. Poleg se nahaja skladišče s presušilnico za pošiljke z mehurjevimi pokrovi. Poleg rib iz daljnjega morja se konservirajo tudi kumarce, paradižniki in paprika, ki so domači produkt iz »Vrta.«
Kdor bi imel pomislek o čistobi raznih morskih rib, ki prihajajo tu sem iz daljnje Norveške in katere se razpošiljajo od tu razdeljene po velikosti, kvaliteti in temu primerno tudi po vnanji obliki ličnih posod za razpošiljanje, ta naj se potrudi v ta obrat, doli v velike kleti. Tam bo videl »banje« polne »rusbv«, ki pa-sirajo po očiščenju iz ene banje v drugo, dokler ne pridejo popolnoma očiščeni v posebni oddelek, kjer se zložijo v čeber s posebno »zuro«, skrivnost, ki daje temu blagu tisti prijetni okus, ki slovi kot zdravnik za »mačka« po prepitih nočeh. Koliko truda, koliko raznih primeskov, predno je blago pripravljeno za trgi Tu v kleteh stoje tudi veliki sodi s kumarcami, ki se konservirajo v kisu ali soli. V teh kleteh vlada največja snaga in red. Res vzor naše domače industrije, na katero smemo biti ponosni.
Te dni pride večja pošiljatev norveških riti, ki se bodo po končanih manipulacijah konserviranja razpošiljale kot »Ostsee«-, »Bismarck«-, »RolI«-Heringe, Biicklinge (prekajeni) itd. širom po Jugoslaviji. Letos prvič namerava ta naša »Konserva« postaviti tudi sveže ribe na domači trg v razprodajo.
Sličnih podjetij imamo v Jugoslaviji 11. Podjetje ustanovljeno 1. 1921 se takorekoč šele razvija in se bo še izpopolnilo in se pripravilo tudi za konserviranje sadja (marmelada) kar bi bilo nujno potrebno. Doslej ima »Konserva« svojo podružnico v Novem Sadu, zastopstva pa po vseh večjih mestih. Zalaga Ljubljano, Zagreb, Beograd, Zemun itd., največ naročil prihaja iz Banata in Bačke.
Na ta način želim seznaniti našo širšo javnost, zlasti pa našo trgovino s posebnostmi Maribora.
Siran 2.
»ftcaaMsKNMU*:
0 devizni politiki.
Navadno beremo in slišimo, da je nakup tujih deviz po nemških in-dustrijcih pospešil propast marke. Hude očitke v tem oziru so naperili zlasti proti znanemu Hugonu Slin-nes. Treba je pa slišati obe plati zvona in so zanimiva glede nabiranja deviz zlasti izvajanja finančnika A. Rechberga iz Berlina. On zagovarja kopičenje deviz in pravi, da je omejitev devizne trgovine v Nemčiji marki bistveno škodovala.
»Če bi bila po končani svetovni vojni trgovina z devizami v Nemčiji neomejena in bi bilo njih nakopičenje brez pridržka dovoljeno, in če bi vrhu tega država nikdar ne bila grozila z razlastitvijo deviz, potem bi bil položaj nemške industrije in nemške trgovine danes čisto drugačen. Lahko bi si bili nabrali v inozemstvu velike množine deviz, zlasti takrat, ko je nemška industrija lahko cenejše delala, kakor pa dežele z visoko valuto in je torej na svetovnem trgu lahko dobro prodajala; to je bilo tedaj, ko je začela nemška valuta padati in so bili zato produkcijski stroški nižji. — Primerjaj misel o umetni angleški inflaciji. — Na to način bi bila dobila obolela nemška vrednota trajno svežo kri. Vrhu tega bi devize ne bile ostale samo last trgovine in industrije, temveč bi bile prišle v promet in bi bile nemško vrednoto še naprej okrepile. Če so nemške industrije nabrale velike devizne rezerve, so lahko konjunkturo pri nakupu inozemskih surovin dosti bolj izrabile, kakor bi jo bile sicer. Čim ugodnejše pa nakupujejo inozemske surovine, tem boljše je to ne samo zanje, temveč tudi za konsumenta. In če so nemške industrije nakup surovin deloma lahko krile potom nabranih
I.	Navadne (nečvrste) pogodbe (čl. 356 trg. zak.).
Pogodnik, ki ni v zamudi, ima predvsem in v prvi vrsti pravico do tega, da se pogodba izpolni, in sicer: prodajalec, da kupec blago odvzame in plača, kupec, da mu prodajalec blago preda; k temu pa pristopi še pravica do odškodnine radi zakasnele izpolnitve. Vse to (zgoraj pod II. 1. a. in II. 2. a.) ima ne-mudni pogodnik že temeljem pogodbe in zamude ter ni šele treba izbora, da te pravice pridobi. K tej primarni, prvotni pravici pa mu daje zakon pravico, da izbira in s tem izborom si šele ustanovi katero izmed ostalih dveh pravic (zgoraj pod
11. t. b. in c., 11. 2. b. in c.). Ako se torej reče, da ima nemudni pogodnik pravico izbire med temi pravicami, je s tem pravzaprav samo rečeno, da ima na voljo izbor, ali bode obdržal pravico do izpolnitve in odškodnine radi zakasnele izpolnitve ali pa hoče doseči ©zir. ustanoviti si namesto te pravice eno izmed drugih dveh pravic: odškodninsko pravico radi neizpolnitve ali pravico odstopa od pogodbe.
Da pridobi na ta način katero teh sekundarnih, drugotnih pravic, ni dovolj, da nemudni pogodnik sklene in se pri sebi odloči, da bo namesto izpolnitve zahteval odškodnino radi neizpolnitve ali da bo odstopil od pogodbe, temveč mora to nemudoma sopogodniku tudi naznaniti. Temu naznanilu ni predpisana nika-ka oblika; obvestilo je brez oblike, ustno ali pismeno. Ako je pismeno, zadostuje uradno pismo, ki pa mora biti frankirano; zadostuje tudi izjava v pravdi: v tožbi, v protitožbi, v odgovoru na tožbo, na zapisnik pri obojestranski ustni razpravi, v pravdnem spisu, ki se vroči nasprotniku. Seveda mora biti iz tega obvestila jasno razvidno, da se na-znanitelj dokončno odreka izpolnitvi pogodbe in da zahteva odškodnino radi neizpolnitve ali pa da odstopa od pogodbe. Ne zadostuje torej navadni, običajni opomin ali izjava, da
deviz, je bilo treba toliko manj mark in toliko manjša je bila zahteva po novih bankovcih. In če bi bilo mogoče nabrati v Nemčiji devize stalne vrednosti, bi se bilo lahko preprečilo popolno uničenje nemškega varčevanja.
Država pa bi bila lahko devizne zaklade obdavčila na ta način, da bi bila zahtevala neki pameten odstotek. Ta bi pa seveda ne smel biti previsok, ker bi bilo sicer zopet zbiranje deviz onemogočeno. Machiavelli je rekel, da prinašajo državi dohodke edinole ne previsoki davki; samo te namreč državljani plačujejo, previsokih ne zmorejo. Ko je konzul Bonaparie znižal davke na pametno izmero, je s tem izredno zvišal dohodke Francije. Nasprotno so pa omejitve devizne trgovine in posesti na Nemškem devize naravnost spodile ven in so tako odtegnile nemški vrednosti krepko oporo. Devize, ki so šle iz Nemčije ven, je morala nadomestiti seveda marka, in s tem je rasla zopet inflacija. Kolikor manj prilike je imel mali varčevalec za pridobitev deviz, tem manj je mislil na varčevanje. Industrije, ki so jim odvzeli njih devizne rezerve, niso imele več tiste odporne sile napram gospodarskim krizam, kakor bi jo bile imele sicer. Če pa industrije ni, pa tudi delavec nima zaslužka. In če misli nemška vlada nemške finance zares ozdraviti, mora odpraviti vsako omejitev devizne trgovine in deviznega prometa, pa prav vsako.«
lako Rechberg. Ima s svojega stališča tudi prav, in se da vsako mnenje zagovarjati. Sicer je pa tako: V zdravi državi je vse prav, v bolni pa vse napačno.
besedilo obvestila, ki more biti dokaj raznolično, je torej preizkusiti v tej smeri, jeli dovolj jasno izraža tako zahtevo ali tak sklep ali ne. Tako bi n. pr. zadostovalo naznanilo kupca, da se je drugod kril, ali da se bo drugod kril ali blago od drugod dobavil v primeru, da dobava izostane: naj se opravi t. zv. po-kritni kup praviloma zato, da bi se mogla utemeljiti zahteva do odškodnine radi neizpolnitve; s tem je tudi dovolj jasno izraženo, da obvestitelj noče več, da mu zamudnik še dobavi. Zadostuje tudi obvestilo, da bo obvestitelj blago na račun kupca po najboljši ceni prodal in ga za razliko obremenil ali da je blago drugam prodal. Tudi vročitev tožbe ali protitožbe zadostuje. Ne bi pa zadostovalo obvestilo, da dela nasprotnika za škodo odgovornega ali da ga bo za razliko obremenil, ker je odškodnina dvojna (poleg izpolnitve pogodbe odškodnina radi zakasnele izpolnitve ali pa namesto izpolnitve odškodnina radi neizpolnitve), pa iz takega obvestila ni razvidno, katero škodo ima obvestitelj v mislih.
Ker pristoji nemudnemu pogodni-ku pravica do izpolnitve pogodbe in odškodnine radi zakasnele izpolnitve temeljem pogodbe in zamude, ni potreba, da bi o tem obvestil svojega mudnega nasprotnika, ker mu tudi izbirati ali voliti ni treba. In ker mu gre ta pravica primarno in brez drugega, jo pač sme napram nasprotniku poudariti, a se iz tega sme takoj izključiti, da hoče dokončno to obdržati kot edino pravico in da se namesto te pravice noče poslu-žiti druge ali tretje pravice. Zato z navadnim opominom, naj zamudnik ! pogodbo izpolni, še ni izrečeno dokončno, da hoče opominjevalec zgolj in samo izpolnitev z odškodnino radi zakesnele izpolnitve, ne pa odškodnine radi neizpolnitve ali odstopa od pogodbe. Le ako se je povsem jasno in izrecno izjavil, da vztraja zgolj pri izpolnitvi pogodbe
in odškodnini radi zakesnele izpcrl-nitve ter da noče izbrati nobene od ostalih dveh pravic, mu ni več možno, da bi svojo zahtevo spremenil v zmislu druge ali tretje pravice.
Obvestilo je dopustno, čim nastopi zamuda. Vendar je sodstvo izreklo, da bi bil prenapet formalizem, ako bi se odrekla vedno in povsod prav vsaka veljava takemu obvestilu, ki je bilo oddano že pred nastopom zamude. Smatrati je marveč obvestilo, podano kratko pred nastopom časa za izpolnitev in glede na skoraj gotovo neizpolnitev za eveniuelno, ki postane z nastopom zamude učinkovito, ako med tem_ni-so bile podane druge izjave. Tudi ni, da bi to obvestilo moralo biti izdano zase, marveč je lahko spojeno z drugimi izjavami. Veljavno bi bilo sledeče pismo: »Vaša izjava, da ste naročili blago čvrsto za 1. oktober in da vsled tega naročilo uničujete, se ne strinja s tem, kar o tem naš potnik izpoveduje. Radi tega sem blago pripravil na Vašo razpolago (verbalna oferfa), Vas prosim, da ga v treh dneh plačate (interpelacija) in bom sicer prisiljen, da zahtevam odškodnino radi neizpolnitve (obvestilo) ter bom v to svrho prodal blago na javni dražbi (zapretilo).« Po nastanku zamude se more podati to obvestilo kadarkoli, ne samo v bližnjem času. Saj zamudnik ni na škodi, ker more zamudo popraviti, dokler se nasprotnik ni dokončno odločil v zmislu pravice izbora. Vendar bi bila sprejeta nekaka končna časovna nuja, kolikor bi nelojalno odlašanje take izjave nasprotovalo načelu o veri in poštenju, kar more biti brez pravne zaščite: v takem primeru izgubi nemudni pogodnik, ki le predolgo izbor odlaša, pač vsako pogodbeno pravico, torej tudi pravico izbora.
Nevarnost pismenega obvestila, da namreč dospe naslovniku ali pa da mu dospe pravočasno, nosi zamudni pogodnik, ker je muden. Na-slovitelj je zadostil svoji dolžnosti, čim je obvestilo odposlal. Izbor velja torej od trenutka, ko obvestilo naslovniku dospe ali je vsaj ob rednem poslovanju pošte mu moralo dospeti.
Pozablja pa se ne samo, da je treba pogodbenega nasprotnika obvestiti o tem, da je ena izmed obeh sekundarnih pravic izbrana, še bolj se pozablja, da je treba v teh primerih zamudniku dovoliti primerni naknadni rok za izpolnitev in da pred potekom tega roka izbrane pravice ni moči začeti izvrševati. Počakati je treba za čas tega primernega naknadnega roka, naj je zamudni pogodnik bil še tako dolgo čakal, preden je odposlal obvestilo.
(Dalje sledi.)
M. Savič:
laša industrija in okt.
(Naduijevanjc.)
Podjetje je v stanju izdelati letno okrog 30.000 tucatov spodnjih srajc in prav toliko spodnjih hlač, okrog
2,400.000	metrov flanele in barhen-ta, okrog 10.000 tucatov robcev in okrog 20.000 tucatov nogavic. Tovarna je bila med vojno poškodovana in je šele na začetku leta 1922 pričela z obratom. V tovarni je zaposlenih 300 delavcev.
V	Beogradu obstoja »Moravija«, tovarna pletarskih izdelkov, delniška družba. Podjetje je v stanju izdelati okrog 30.000 komadov jopic in oblek; 60.000 komadov otročjih garnitur, šal in čepic, 80.000 komadov moških spodnjih srajc in hlač in 20.000 komadov ženskih rut in šalov. Leta 1921 je izdelala le polovico zgoraj navedenih količin. Lansko leto niso mogli izkoristiti polne kapacitete radi cene avstrijske konkurence vsled padanja avstrijske krone.
Za izdelavo navedenega blaga ima sledeče stroje: 44 komadov raznovrstnih pletilnih in pletarskih strojev, tri gredešne stroje za šale, 12 strojev za trikotažo spodnjega
Nekaj pozabljenih stvari iz poglavja o trgovinskem kupu.
KAKO SE VOLIJO PRAVICE PO ČL. 354 IN 355 TRG. ZAK.?
bo morda kdaj pozneje zahteval kaj takega ali morda uveljavljal odstop.
perila, 4 male in 1 velik stroj za iz-vlačenje čupe, 8 strojev za snovanje, 1 stroj za samoveznice in 24 raznih špecijalnih šivalnih strojev.
V tekočem letu se bo tovarna povečala za več kot polovico strojev in bo izdelovala še enkrat toliko blaga. V tovarni je zaposlenih 92 ljudi. Podjetje je bilo osnovano leta 1914 ter je bilo med vojno oropano, stroji odnešeni, delavnice pa so bile porabljene za hleve in vojašnice. Nato je bila leta 1920 tovarna obnovljena. Tovarna si je morala mesece izučevati delavstvo, predna jih je mogla porabiti za delo.
V Čupriji se nahaja tkalnica in pletarna Rudolfa Matuške, ki obratuje z 8 pletilnimi stroji, 1 strojem za češljanje, 2 snovalna stroja, vse na pogon bencinskega motorja za tri konjske sile in sicer izdeluje pleiar-ske izdelke, kakor jopice za gospe, otročje oblekice, čepice za otroke in raznovrstne druge pletene izdelke.
V Smederevu je smederevska pletarska zadruga. Ta ima 16 raznih pletilnih strojev in 16 pomožnih strojev. Zaposluje 30 delavcev. Zadruga izdeluje pletarske izdelke iz volne, kakor spodnje srajce, hlače, maje, suknje, čepice, bluze, obleke, šale, nogavice in vso potrebno otročjo konfekcijo.
V Beogradu, Sarajevu, Djakovici in Prizrenu so obstojali kazasi — iakozvani »gajtandžije«, ki so izdelovalci »širit«, žnure in burmo za potrebe okraskov pri izdelavi narodne noše. Z izpremembo narodne noše je ta obrt propadel. Za novo žensko nošo in za navedeno nošo so potrebno posamenterijo uvažali iz inozemstva. Potrebno bi bilo, da se to novo moderno panogo vpelje pri nas s tem, da se za šolanje v novi obrti osnujejo delavnice po naših večjih mestih. V Požarevcu ima Zensko društvo pletarsko šolo, ki ima 10 strojev za pletenje in 16 učenk, šolo podpira ministrstvo trgovine in industrije s tem, da je dalo slroje na razpolago in plačuje učiteljico in dalo del obratnega kapitala. Šola izdeluje lepe stvari in nadejamo se, da bo dala inicijativo za to vrsto industrije v Požarevcu, da se bo razvila kot domača industrija, za kar ima Požarevac kot poljedelsko mesto veliko ugodnosti.
___________>________(Dalje sledi.)
Trgovina.
Trgovski odnošaji med Jugoslavijo in Italijo. Iz neke bilance italijanskega zunanjega minisirstva povzamemo naslednje statistične podatke, ki dokazujejo, kakšne važnosti je Jugoslavija kot izvoznik za Italijo. Uvoz iz Jugoslavije v Italijo v prvem polletju 1923 presega italijanski izvoz v Jugoslavijo za 16t milijonov lir. — Iz Jugoslavije v Italijo se je v glavnem izvažalo: konji, govedo, perutnina, jajca, olivno olje, apno in cement, les in oglje, soda. Omenjenega blaga se je izvozilo iz Jugoslavije v Italijo v milijonih lir in sicer: konj za 25.5, govedi za 60.9, perutnine za 9.7, jajc za 7.7, olivnega olja za t, apna in čemela za 6.3, lesa in oglja za 95.5, sode za 3.2. Iz Italije se je uvozilo v Jugoslavijo v milijonih lir: volnenega blaga za 53.4, lanenega, platnenega blaga in jute za 2, južnega sadja za 3-8. pšenične moke za 2.8, riža za 3.2, žvepla za 0.9, modre galice za 2.8, usnja za 1.2, kož za 0.76, gumija za 0.5, semen za 0.75. Pomembno za naše razmere je, da smo uvozili moke za 2.8 milijona lir, kljub temu, da imamo pri nas v tem oziru nadprodukcijo. Italijanska in amerikanska moka konkurira naši posebno v Dalmaciji. Ravno tako se je čuditi, da uvažamo surovo usnje, ker smo bili vendar v stanju istega izvoziti v prvem polletju 1923 za 60 milijonov. Pripomniti je še treba, da je za naše žito v Italiji zelo malo zanimanja in to kljub neposredni bližini, kljub temu, da Italija istega zelo veliko rabi. Dokaz temu je, da je uvozila Italija v prvi polovici t. 1. iz Amerike za 1315 milijonov žita, iz Argentinije pa za 189 milijonov. Ja, če bi bile naše železnice in izvozne carine temu primemo urejene!
Carinska konferenca v Ljubljani. V zadnji šlevilki smo v obširnem članku govorili o carinskih konferencah, ki se imajo vršiti pri Glavnih carinarnicah I. reda in pri carinarnicah II. reda. Prva koferenca se bo vršia v Ljubljani v prostorih Trgovske in obrtniške zbornice v pondeljek dne 26. novembra 1. 1. ob 18. uri in ne ob 20. uri, kakor je bilo lo iprvoino rečeno.
Za vposSavitev trgovskih zvez med Francijo in Jugoslavijo se zanima neka tvrdka iz Francije. Njen obratni predmet je komisijska trgovina z življenski-mi potrebščinami, nadalje s kemičnimi in tarmacevtičnimi predmeti, s tekstilnim in metalurgičnim blagom ter z različnimi predmeti. Zanima se za uvoz. Rada bi uvažala v Francijo jugoslovanske produkte ter v Jugoslavijo francoske produkte. Njen natančni naslov je interesentom na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Trgovine dne 1. decembra zaprle.
Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja, da bodo trgovine dne 1. decembra t. 1..
0 priliki narodnega praznika cel dan zaprte, na kar se opozarja občinstvo.
Trgovinska konvencija med Zjedinje-nimi državami in čehoslovaško. Po nekem uradnem poročilu, se je dne 29. oktobra t. 1. sklenila potom navadne izmenjave vladnih not provizorična trgovinska konvencija med Čehoslovaško in .severoameriškimi Združenimi državami. Predmetna konvencija urejuje gospodarske odnošaje med tema dvema državama do sklenitve definitivne trgovske pogodbe. Konvencija bo ostala v veljavi do konca leta 1925.
Uvoz in izvoz iz Nemčije v septembru. Wolfov dopisni urad poroča, da je bilo v Nemčijo uvoženih v mesecu .septembru 34,198.000 stotov, izvoženih pa samo 11,426.000. Uvoz se je v primeri z avgustom zmanjšat za 7 milijonov slotov.
Industrija.
Konferenca producentov sladkorja.
iz Beograda poročajo, da se bo vršila S. in 9. decembra konferenca producentov sladkorja v naši državi. Na tej konferenci bodo zastopane vse tovarne sladkorja v naši državi ter po en zastopnik ministrstva financ, agrarne reforme in poljedelstva.
Nova industrijska podjetja. Ministrstvo trgovine in industrije je odobrilo osnovanje sledečih podjetij: »Conti-nenlal-kavčuk« z osnovnim kapitalom
750.000	Din in »Fabriko tehtnic in utež«
1 osnovnim kapitalom 750.000 Din. Sedež imata v Zagrebu.
Poljska industrija vžigalic. V Poljski je sedaj 16 tovaren za vžigalice, ki producirajo le takozvane varne vžigalice.
V	Jeku leta 1922 je bilo izdelanih 135 tisoč zabojev po 5000 škatljic. Precej obilen izvoz gre predvsem na Angleško, Francosko in Holandsko.
ZOBNA PASTA I najrajši uporabljajo vsi kadilci.
Denarstoo.
Avstrijski šiling. Na Dunaju se pripravlja načrt zakona o kovanju in izdaji srebrnih novcev. Nameravajo se kovati novci po 5000, 10.000 in 20.000 avstrijskih kron. Srebrni novec za 10 h soc aK bi se imenoval šiling, novec po 5000 aK pol šilinga, novec po 20.000 avstr, kron pa dvojni šiling.
Posojilo nemškim železnicam. Wol-fov dopisni urad poroča, da so dobile nemške železnice 3 milijone funtov šierlingov angleškega posojila, ki ga bodo uporabili za nabavo angleškega premoga, ki ga Nemčija zopet potrebuje, ker so se pogajanja med industrijalci in zasedbenimi oblasti prekinila.
Nova devizna naredba v Nemčiji. — Nova določila za promet z devizami v Nemčiji predvidevajo ukinitev prepovedi določenja cen v tuji valuti za trgovino na drobno. Tuje valute, vplačane s strani tujcev, smejo prejemniki uporabiti v teku enega tedna za plačila v isti valuti.
Naš vojni dolg Angliji. Pogajanja med našo in angleško vlado glede povračila našega vojnega dolga Angliji so končana. Največja težkoča je obstojala v * določitvi višine dolga, ki je bila končno
določena na 23,634.677 funlov šterlingov. Na podlagi doseženega sporazuma je izročila naša vlada Angliji kot avans bone v znesku 13,910.627 funtov šterl. v gotovini in 9,724.050 funtov pa za naročeni materijal, pri čemur so ura-čunane tudi obresti do konca leta 1923.
Eksistenčni minimum. Opozicija je predlagala v finančnem odboru povišanje eksistenčnega minimuma za obdačbo dohodnine od 2500 Din na 5000 Din, kar pa se ni zgodilo, temveč se poviša le na 3.500 Din.
Promet.
Potniški promet s Sušakom. Potniški promet s Sušakom se je otvoril dne 20. novembra t. 1. in je bilo ob enem ustavljeno postajanje potniških vlakov pri Mariinščici - Odgranek. Med Zagrebom (drž. kol.) in Sušakom bodo vozili sledeči brzi in potniški vlaki: Brzovlak št. 302 odhaja iz Zagreba ob 7.32 in prispe v Sušak ob 12.57, potniški vlak št. 310 odhaja iz Zagreba ob {3.50 in prispe v Sušak ob 16.49; potniški vlak št. 312 odhaja iz Zagreba ob 23.10 in prispe v Sušak ob 7.02. — Brzovlak št. 301 odhod iz Sušaka ob 14.12, prihod v Zagreb ob 20.; polniški vlak ši. 311 odhod iz Sušaka ob 20.49. prihod v Zagreb ob 5.25; potniški vlak št. 312 odhad iz Sušaka ob 9.05, prihod v Zagreb ob
17.50.
Prometne vesli. Po obvesliiu ravnatelja drž. žel. Košiče je za Poljsko olvorjen cclokupni robni promet preko obmejnih postaj Orlov na Slovensku, Sucha Lora in Skalite.
Poštni paketi za Srbijo in Makedonijo se odpravljajo samo z amb. Ljubljana— Beograd 3. V interesu ljubljanskega občinstva je, da oddaja poštne pakete, ki so namenjeni v Srbijo in Makedonijo v dopoldanskih in v prvih popoldanskih uradnih urah, sicer imajo pošiljke, ki gredo v Srbijo in Makedonijo, že v Ljubljani cel dan zamudo. Pomniti pa je, da se odpravljajo pošiljke s to ambulanco tudi za kraje, ki leže ob naslednjih železniških progah: Beograd — Vinkovci, Ruma — Klenak, Indija — Novi Sad, Novi Sad — Titel, Novi Sad — Senta, Stari Bečej—Novi Vrbas, Novi Sad — Odžaci — Polanka, Novi Sad—Beočin, Pančevo—Vršac— Bela crkva, Petrovo selo—Kovin, t. j. za kraje, ki leže v Sremu in Vojvodini (Baranji, Bački in Banatu).
Prometne omejitve. Prometna omejitev za Poljsko je razveljavljena in velja sledeče: Po obvestilu ravnateljstva Košiče sprejmejo poljske državne železnice v poslaji Medzi Laborce samo one pošiljke, katere so natovorjene v P. K. P. vozove in namenjene za postaje direkcije Lwow. Nadalje se smejo odpremiti samo oni prazni P. K. P. vozovi, kateri se vračajo v področje tega ravnateljstva preko postaje Medzi Laborce. Druge pošiljke in prazni vozovi se do nadaljnje odredbe ne smejo odpremiti'
Iz naših organizacij.
Slovensko trgovsko društvo Merkur v Ljubljani izda v kratkem Trgovsni koledar za 1. 1924 s prvovrstno vsebino, na kar že sedaj opozarjamo. Dalje namerava prirediti poleg sedanjih učnih tečajev še tečaj za slovensko korespondenco in za srbohrvaščino, če bo dovolj interesentov. Prijaviti se je najkasneje do 24. novembra t. 1. — Dne 5. januarja 1924 pa priredi društvo v veliki dvorani hotela Union velik Merkurjev ples, ki je obiskovalcem v času pred vojno gotovo še v dobrem spominu.
Carinska konferenca v Ljubljani. — Gremij v Ljubljani naznanja: V smislu razpisa uprave glavne carinarnice št. 316 se bodejo vršile vsakih 15 dni v prostorih trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani carinske konference. K tem konferencam imajo pristop vsi trgovski in obrtniški krogi ter podjetja. Prva taka konferenca se bo vršila v pondeljek dne 26. t. m. ob 6. uri popoldne v prostorih trgovske zbornice. Vsi interesenti se vabijo, da se te konference kar v največjem številu udeleže.
Gremij Celje objavlja. Generalna direkcije Carin je z razpisom C. štev. 61.446 z dne 25. oktobra t. 1. izdala vsem glavnim carinarnicam nalog, da isti v njihovem področju pnrejujejo carinske konference, na katerih se imajo vsa iz carinske stroke važna gospodarska vprašanja razpravljati. Vsled
tega poživlja Carinarnica II. reda v Celju vse gospodarske kroge carinskega okoliša Celje, da se isti te važne in-šiiiucije v čim večji meri poslužujejo. Prva carinska konferenca se bo vršila dne 28. novembra t. I. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Nadaljne carinske konference se bodo še pravočasno objavile.
Carinske konference pri carinarnici na Jesenicah. Trgovska in obrtniška zbornica opozarja vse interesirane trgovske, industrijske in obrtniške kroge, da se bodo vršile carinske konference pri carinarnici na Jesenicah, v zmislu razpisa br. 216 generalne direkcije carin redno vsakega 10. in 25. v mesecu v pisarni upravnika carinarnice. Ako pade na ta dan praznik ali nedelja, se vrši konferenca en dan pozneje. Konference pričnejo vsakokrat ob 17. uri. Prva konferenca se bo vršila v pondeljek dne 26. novembra. — Zbornica priporoča interesentom, da se konference v čim-večjem številu udeležijo, ker bodo imeli priliko iznesti vse želje in pritožbe, ako se po njihovem mnenju v posameznem primeru napačno tolmači carinska tarifa in naredbe, kakor tudi glede carinskega postopka.
Izkaz posredovalnice Slov. trgovskega drušiva Merkur v Ljubljani od 19. novembra 1923. V službo se sprejme: 1 knjigovodja, 1 konlorist, 5 potnikov, 1 skladiščnik, 8 pomočnikov, 3 kore-sporidentinje, 2 kontoristinji, 1 strojepiska, 1 blagajničarka, 5 prodajalk, 5 učencev, 7 učenk. Službe iščejo: 6 knjigovodij, 2 korespondenta, 10 kon-toristov, 12 poslovodij, 6 potnikov, 4 skladiščniki, 38 pomočnikov, 15 kon-toristinj, 36 strojepisk, 16 blagajničark, 24 prodajalk, 10 učencev, 12 učenk.
THE REK C0„ LJUBLJANA. Razno.
Oprostitev od plačevanja taks. Generalna direkcija carin je izdala nared-bo vsem carinarnicam, na podlagi katere se oproščajo od plačevanja taks one kavcije, ki se polagajo ob priliki uvoza blaga kot garancija za carinske davščine.
Vinarsko društvo za politični okraj novomeški s sedežem v Novem meslu
je na svojem zborovanju dne 11. novembra 1923 sklenilo sledečo resolucijo: Društvo poživlja vlado, da pri predstoječih trgovinskih pogajanjih z Avstrijo z vso silo brani interese vinogradništva Slovenije, ki je pred državnim prevratom imelo svoje glavne odjemalce vina v Avstriji in je na avstrijski vinski trg navezano. Zlasti naj se skuša doseči pri izvozu vina iz Slovenije znižanje carine od strani Avstrije vsaj za toliko, kot je dovolila Avstrija Italiji in pa, da se smejo izvažati vina od 9% od alkohola počenši. K trgovinskim pogajanjem z Avstrijo naj se pritegnejo eksperti iz Slovenije, katerim so gospodarske prilike ter interesi vinogradništva in vinske trgovine v Sloveniji dobro znane. — B. Skalicky, t. č. predsednik. Fr. Simončič, t. č. tajnik.
Industrija sladkorja v Bulgarski. Produkcija sladkorne pese znaša letos v Bulgarski 35.000 vagonov. Tovarne bodo producirale okoli 40 milijonov kg, 15 milijonov kg več kot se rabi za domač konzum. Železniška uprava je ukrenila vse potrebno, da se pravočasno pripravijo potrebni vagoni.
Ali so naše železnice drage? Glasom izjave češkoslovaškega železniškega ministra v proračunskem odboru parlamenta, znaša edinica cen prevoza, preračunana v dinarje v Jugoslaviji 35 para, na Ogrskem isto 35 para, v češki 40 para, na Francoskem 45 para, na Angleškem 75 para, na Danskem 75 para, na Holandskem 1.10 Din in v Švici 1.15 Din. Potem so naše železnice najcenejše.
{5<šS&&&Bi3&eS&&gš&£i
»UDDHfl< l~ ......... ’	 1
TRAM WRK I ....................  —|
K**35	S
Tržna poročila.
Zagrebška blagovna borza, 20. novembra. Na produktni borzi notirajo: Pšenica, baška postaja, 79-80 kg, 2%, blago 310, koruza stara, franko Zagreb, roba 270, oves, slavonski, rešetani, Zagreb, roba 245, moka baza »0« franko Ada, roba 515.
Novosadska blagovna borza, 20 novembra. Na produktni borzi notirajo: Pšenica, bačka, 79-80 kg, 2%, 1 vagon, 305; 79-80 kg, 2%, duplikat kasa, 4 vagone, 310; sremska, 79-80 kg, 2%, 1 vagon, 307.50; sremska 80 kg, 1%, 315; ječmen, banatski, 67-68 kg, duplikat kasa, 2 vag., 250; oves bački, Beograd, duplikat kasa, 1 vag., 225; koruza bačka, 1 vagon 200; bačka duplikat kasa, 4 vag., 200; za marec-april, 100%, kasa, 2 vag., 195 za september, 100%, kasa, 2 vag., 200; za marec-april, duplikat kasa, 3 vag., 240; bačka za februar, 100%, kasa 5 vag., 201.50; moka, baza »Oss«, 1 vag., 495; baza »Os«, 1 vagon, 490; olrobi bački v papirnatih vrečah, 1 vagon, 130. — Tendenca neiz-premcnjcna.
Tržišče žila in moke (Zagreb). Pšenični trg je bil v pretečenem tednu v glavnem nespremnjen. Kupcev ni bilo na trgu, dokaz pomanjkanja denarja. Situacija se od dne do dne poostruje, mlini zgubljajo vedno več domačih odjemalcev in to vsled hude italijanske konkurence, posebno v krajih, ki so za uvoz moke vsled biižine bolj pripravni. Izvoza ni nobenega. Vsled tega trpita producent odnosno kmet, ki mora svojo pšenico prodajati vedno ceneje, ako jo hoče spravili v denar. Mogoče bodo merodajni činitelji prisiljeni vsled zabavljanja poljedelcev situacijo zboljšati. Neprestane tožbe mlinskih indu-strijcev jih do sedaj niso ganile. V Vojvodini se je ponujala pšenica že po 3 Din. — Ječmena se je pretečeni teden še nekaj prodalo. Zdi se, da so bile pivovarne vsled predolgega zadržanja zopet primorane nekaj nakupiti. Dobro blago 68—69 kg težko se je prodajalo po 2.50 Din na postajah Bačke. Tudi za oves je bilo precej zanimanja, posebno, ker so vojaške komande istega precej zdražile. Na postajah Bačke se je ponujal oves po 2.20 Din. — Posebno zanimanje pa je vladalo za koruzo. Ponujala se je po 2.40—2.45 Din. — Pri trgovini z moko pa je vladala kakor preje stagnacija, če se je ponujala še tako nizko, se ni mogla prodati, ker vsakdo krije svoje potrebe le za sproti. Mlini na cenah zelo malo popuščajo, ker nočejo imeti prevelikih zgub. Dobijo pa se tudi prodajalci, ki prodajajo za vsako ceno, samo, da pridejo do denarja. Izvoz je skoro popolnoma zastal, ker imata Avstrija in Češkoslovaška zadostne zaloge in ker ludi Italija zalaga južne avstrijske pokrajine po nižjih cenah. Italija nas uničuje ne le doma, temveč tudi v inozemstvu. Kako žalosten je naš izvoz, priča statistika, ki jo je naša vlada nedavno izdala in po kateri se je v prvi polovici letošnjega leta izvozilo 1203 vagonov moke, dočim se jo je izvozilo iz Ogrske samo v oktobru 2500 vagonov. Danes notira moka št. »0« 5.70— 5.80 Din, pariteta Zagreb.
Tržne cene v Mariboru: (Cene v dinarjih). Špecerijsko blago: 1 kg kave
1. 70, II. 40, pražene I. 70, II. 45; 1 kg popra celega 35; 1 kg paprike 50—100; 1 kg testenin 14; 1 kg sladkorja v prahu 23 (25), v kristalu 19.50 (23), v kockah 22 (24); 1 kg kvasa 32—35; 1 kg riža 6—13 (6.50—14); 1 liter kisa navadnega
2, vinskega 3; 1 liter olja namiznega 30 (31), bučnega 38—42 (40); 1 komad mila 9—18. Žito: (za 1 kg Din), pšenica 3.50 (4); rž 3; ječmen 3; oves 3.25; koruza 3.50 (3.75); proso 4; ajda 3; fižol navaden 4.50. Krma: Za g Din), sladko seno 100-112.50 (75-100); otava 100 do 112.50 (75); ovsena slama 75. Kurivo:
1	m3 trdih drv 200; 1 m’ mehkih drv 175 (110); 1 g premoga trboveljskega 42—45 (40—42), velenjskega 27—30; 1 kg oglja 1.50—2. Zelenjava in sočivje. (Za kg Din), krompir 1 — 1.25; hren 5; kislo zelje 3—4; kisla repa 2.
Tržišče kolonijalnega in špecerijskega blaga. (Zagreb). S 1 a d k or : Koncem prošlega tedna je nastalo na svetovnem tržišču odločno gibanje navzgor, ki je trajalo celi teden. Sredi tedna je Iržišpe sicer oslabilo, ali takoi drugi dan je zopet nastal preokret na-
vzgor. Naše tvornice so se odločile, da povišajo cene. Sindikat je povišal cene za 35 para, osiješka tovarna za 50 para. Slediti pa ima še nadaljnje povišanje, ako bo osiala situacija na svetovnem trgu tudi nadalje tako čvrsta. Povod za čvrstočo je dala Kuba, odkoder prihajajo nepovoljna vremenska poročila. Točno sliko o kubanski žetvi se ne more dognati, ker počne šele v mesecu decembru. — Kava: Svoje-dobna ocenitev žetve se je morala znatno znižati, kljub temu pa je mnogo večja kot lani. Na drugi strani se je znatno povečal konzum. Bolje vrste kave, kakor Rio in Santos, se lahko prodajo, dočim se slabše vrste, kakor št. 7 in 6, zanemarjajo. — Riž: Cena indijskega riža je čvrsta, dočim se je cena italijanskega, vsled ugodne žetve,, nekoliko znižala. Čim pa nastopita Angleška in Francoska v Italiji kot kupca, se zamore cena znatno povišati, ker italijanski riž notira izpod svetovne paritete. — Cene na debelo, brez embalaže, so v Zagrebu sledeče: sladkor v kockah 19.75, kristalni češki 19, kristalni domači 17.50, kava Rio 26, Rio boljši
32.50,	Rio dober 34.50, špecijal 38, Perl Lave zeleni 42, Salvador Lave 53, Guatemala 53, pražena 42.50. Riž Splendor 9.50, Japan Glace 9.25. Mast ameriška v sodih a 50 kg 34. Olje Soya Shognu najfinejše, v železnih sodih 27, olje Soya Manchu v lesenih sodih 26.50. Čokolada »Manner« 823 72, čokolada »Manner« 161 52.50, čokolada »Union« 48. Cimet 30. Lešniki 37. Čaj orange Peccoe 92, Mingchow 70. Paprika la polsladka 60, paprika huda 45. Makaroni la 11. Tamjan la 32, tam-jan Ha 28. Petrolej v sodih 270.
Tržišče stekla in porcelana. (Zagreb). Na tržišču stekla je promet precej živahen, posebno kar se tiče gostilničarskega stekla. Roba se jako podražuje povsod, tako da je težko zadostiti vsem naročbam, ker češke tvornice niso še
v stanu dobaviti vse naročeno blago, ker imajo še veliko naročil od prcie in pa, ker se je v zadnjem času zanimanje za češko blago povečalo, za nemško pa se je zmanjšalo. Cene steklu v ploščah so za 2—3 Din popustile, dočim so ostale pri drugem steklu nespremenjene. Na tržišču porcelana je bil promet tudi še dosti živahen. Skoro vse tvornice v Češki delajo za Rusijo, ki rabi sedaj veliko porcelana in plačuje naročeno blago sproti. To je malo zmanjšalo uvoz porcelana v Jugoslavijo. Kljub temu pa so ostale cene nespremenjene.
Situacija na lesnem trgu. (Zagreb). Porast dinarja je na lesni trg slabo uplival. Sicer o kaki stagnaciji ni govora, vendar je višje valulno stanje povzročilo, da se naši običajni odje-malni krogi vsled padca njihove valute za naše blago manj zanimajo. Naša lesna kupčija se deli na tri dele: 1. lu-ksusno blago; 2. konzumno blago; 3. blago za splošno porabo. Za tuksusno blago se šteje slavonski hrast, ki se posebno rabi na Angleškem, Francoskem in v Belgiji. Kupčija s lem lesom nikakor ni oslabela. Pri konzumnem blagu, h kateremu štejemo bukov in iglasti les, je promet posebno glede iglastega lesa oslabel. Vzrok tiči v padcu finske marke, ki je v zadnjem času padla za 40%. Finska lesna industrija izvaža vsled slabe marke veliko ceneje ter je vsled tega prizadet naš izvoz. Trgovina z bukovim lesom se je razvila pri nas šele po vojni. Da bi se trgovina z našim bukovim lesom dvignila, je sklenilo osem ali devet največjih tozadevnih producentov nekako prodajno organizacijo. V zadnjih dneh je povpraševanje večje. To se pripisuje mnenju, da bo ruhrsko vprašanje kmalu v redu. Pa tudi obnova Japonske utegne zboljšati lesni promet. Ne ve se pa od kje se bo v glavnem uvaža les, ali iz Kandije ali iz Evrope. Skoro gotovo
f bo tukaj prišel v poštev tudi jugoslo-| vanski les.
! Ameriška mast. Zadnje čase so se j pojavile velike količine ameriške masti j na tržaškem trgu, ki se od tam uvažajo j največ na Češko in v Avstrijo, ker ime-| novane države ne uvažajo več preko Hamburga. Veliko te masti se uvaža tudi v Jugoslavijo ier je povpraševanje po njej precej veliko. Cene so se utrdile ter se prodaja v velikih sodih po 35.85 dol.; v malih sodih po 36.10 dol.; Steam Lard 34.30 dol.; debela slanina 35—37.20 dol. v Trstu. Pri nas se prodaja 33.50—34 Din na debelo. Zadnji čas je počela ameriški masti konkurirali braziljska, ki je cenejša in boljšega okusa, ker ni prešana, kakor ameriška, temveč kuhana.
i-z-tv"'. vV.a..
nn ■ipmiaiv —raMTimimi tmrm umi mi a vama
Dobava bencina. Pri Upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 29. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 40.000 kg bencina za kamione.
Dobava bencina. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 5. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 30 ton bencina za motorje (težkega bencina).
Dobava tkanine »Segeltuch«. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 6. decembra t. 1. ponovna ofertalna liitacija glede dobave tkanine »Segeltuch« za pokrivanje potniških vagonov.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki SOi y ,p,!sarni trgovske in obrtniške zbornice v Liubltam interesentom na vpogled.
UUBURKB
Dobava, prodaja.
Dobava 25 nabiralnikov sistema Wlczek. Poštna direkcija v Ljubljani potrebuje 25 pisemskih nabiralnikov sistema Wlezek in 10 zraven spadajočih zbiralnih torb. Interesenti naj predlože s 5 Din kolekovane ponudbe do 10. decembra t. 1. na poštno direkcijo v Ljubljani.
Dobava raznega sanitetnega materi-jala. Središnji ured za osiguranje rednika v Zagrebu sprejema do 25. novembra t. 1. ponudbe za dobavo obvez, vate, kirurgičnih instrumentov, očal, kemikalij itd.
IVorite ceitijs 'ga.mipotpla.ti.
Prepričajte se samf,. kako ugodni so za nositi. Vzemite pa pred vsem v obzir, da je Berson-gumi potplat cenejši kot usnjeni ter pomenja nositev Istih za Vas v e J i k p r i li r a li e k. Zahtevajte pa od Vašega čevljarja strokovno pritrditev gumi potplatov z vporabo priloženega Berson-cementa.
r
j Telefon 207. MARIBOR Telefon 207. I Trgovina: Aleksandrova cesta 13. Delavnica: Slomškov trg 6
j 1
k
IVAN KRAVOS
KONJSKE OPREME
za lahko in težko vožnjo, kakor tudi razne potrebščine za konje, brzde, biči, sveiiljke za kočije itd. Obnošene opreme in sedla. Ovratniki, vrvice in nagobčniki za pse. RAZNI KOVČKI, torbice, listnice, denarnice itd. iz usnja.
GONILNI JERMENI v vseh širinah iz la usnja, kakor tudi šivalni in vezalni jermeni.
)pilOIIOMC3MC3IIC3IIC=>IIC3
0	Kusi	0
g Slaniki oviti g
|
0
= Prekajene ribe =
(Btlckllnge)	U
Ostseeheringe g
Kumarce	E
la znajmske v soli U in kisu	g
Paradižni sok =
la domač, čist, v 0 dozah	n
Redka prilika!
Redka prilika!
= Prva jugoslovanska industrija = 0 za konserve rib, sočivja in 0 q sadja, družba z o. z. g
0=	Maribor =
o
_ Zahtevajte ceniki = f^llC3IIC3IIOIICZ>IIOIIC=>ilcD
Na prodaj:
VI M O
600 hi, letnik 1917, belo 30 K liter 100 hi, letnik 1919, belo 24 K liter 100 hi, burgundec, rdeč 25 K liter Stara, pristna, 46% SLIVOVKA 100 K liter Vino se proda tudi skupaj s skladiščnimi sodi ali se odda s kletjo vred v najem.
I. KRAVANJA, PTHJ.
„JUGOEKSIM“
EKSPORT TRGOVSKA DRUŽBA IMPORT VEKOSLAV PELC IN DRUGOVI
V	LJU5LJANI, VEGOVA ULICA 8
Trgovina s špecerijskim, koionijalnim, materijainim blagom, deželnimi in poljskimi pridelki in izdelki, mlevskimi izdelki, lesom in lesnimi izdelki ler manufakturo na debelo.
Priporočamo:
Si
m
m
m
m
m
brzojavkam:
»GROM
it
Telefon interurban št. iu
Delniška družba ^TRIGIjAV"
Šmarca prt Kamniku
Testenine Sladna ka^a Kavine mešanice
Zahtevajte ceniki
m
= Carinsko-posredniški in špedicijski bureau =
Centrala: LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Bančni tekoči račun: Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, Trgovska banka, Ljubljana. Poštni čekovni račun It. 12.771
PODRUŽNICE: Jesenice, Karlovac, Koprivnica, Maribor, Osijek, Rakek, Zagreb. — EKSPOZITURE: Ljubljana, državni kolodvor,
Manaslir.
Carinsko posredništvo državnih železnic kraljevine SHS v Karlovcu, Koprivnici, Osijeku z ekspozituro v Belem Manastiru Zastopstva na vseh mestih tu- in inozemstva
Zastopnik mednarodne družbe spalnih vozov S. O. E. za promet ekspresnih pošiljk
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
inSiict mm*»»Trgovskem listu“!
J» PETELIN!
Ljubljana, Sv. Pefra nasip 7„
Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko	in	malo!
iEMi=m=m:
IISIEt
Veletrgovina
A.Šarabon
v Ljubljeni
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno iganje, moko in dele:ne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna praž.arna za kavo ; in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
TRGOVSKA BANKA D. D. UU6UANA
PODRUŽNICE:
Maribor, Novo mesto' Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Selenburgova ulica štev. 1.
KAPITAL in REZERVE Din 17,500,000 —
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska	Telefoni:	139,	146,	458
Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici)
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, irgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.