GLAS LETO XXII. ŠT. 37 (1052) / TRST, GORICA ČETRTEK, 19. OKTOBRA 2017 NOVI CENA 1,20 EVRA NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Foto JMP Dva kulturna večera Marjanka Rebula in njeno delo STRAN 2 Pisateljici Marjanki Rebula so na Tržaškem nedavno namenili dva kulturna večera, na katerih je kritičarka prof. Tatjana Rojc spregovorila o njenem knjižnem delu, brali pa so tudi odlomke iz njenih del. Prvi je bil v Trstu v Tržaškem knjižnem središču, drugi v dvorani Iga Grudna v Nabrežini. Objavljamo esej prof. Tatjane Rojc. www.noviglas.eu Tržaški in koprski upokojenci so si ogledali tudi razstavo del Alberta Sirka v centru Bratuž Pogovor Ne gradimo le na tradiciji STRAN 3 Najmlajši slovenski duhovnik na Tržaškem, g. Klemen Zalar, nas je obiskal v uredništvu in spregovoril o sebi, rodni Gorenjski in Trstu, ki ga je sprejel, o pomanjkanju duhovnikov, pa še o pastoralnem letu, posvečenem mladim, o svojih različnih zadolžitvah in izkušnjah v različnih verskih skupnostih v Trstu. Srečanje pod lipami Msgr. Močnik, svetniški duhovnik STRAN 4 Na zadnjem Srečanju pod lipami v goriškem Kulturnem centru Lojze Bratuž je zaživela osebnost msgr. Franca Močnika, ki je na svoji izredno dejavni življenjski poti kot profesor in vzgojitelj namenil veliko pozornost mladim in njihovi vsestranski rasti. Ena izmed njegovih mnogih zaslug je tudi ta, da imamo Slovenci v Gorici Slovensko pastoralno središče. Časnikarska državna zbornica Giorgio Banchig član vodstva Miru Opeltu gre zahvala, da nas je v vsedržavni zbornici v Rimu zastopal veliko let, sledil mu bo beneški časnikar Giorgio Banchig, ki smo ga izvolili na nedavnih volitvah, za kar mu iskreno čestitamo, saj je še kako pomembno, da imamo v vodstvu svojega predstavnika! V deželno vodstvo pa je bila izvoljena Breda Pahor. Giorgio Banchig Miro Opelt Svet okrog nas19. oktobra 20172 Povejmo na glas Atomsko orožje nas vse ogroža ahko smo vsi že bolj ali manj pozabili, a atomsko orožje še vedno obstaja, in to v velikih količinah. Zaostritev med Sever- no Korejo in Združenimi državami Amerike je sicer obudila spomin na uničevalno moč je- drskih konic ali celo bomb, v dosti večji meri pa je to storila letošnja Nobelova nagrada za mir oziroma prejemnica te nagrade. Gre za or- ganizacijo Ican, kar poleg “zmorem” pomeni Mednarodni poziv za odpravo jedrskega orožja. Ican je nevladna organizacija, ustano- vljena leta 2007, s sedežem v Ženevi, ki pove- zuje več kot štiristo enot v sto eni državi. Njen izhodiščni namen je ponovno in dosti močne- je ozavestiti svetovno javnost in s tem celotno človeštvo o katastrofalnih posledicah, ki bi jih povzročilo aktivirano atomsko orožje. Končni cilj organizacije in njenih somišljenikov pa je popolna prepoved atomskega orožja, ki je si- lovito rušilno najprej materialno, se pravi v iz- ničenju zgrajenih objektov, narave in ljudi, na- to pa še radioaktivno z zastrupitvijo zemlje, vode in zraka za desetletja in desetletja. In prav močna pobuda Icana je dosegla, da je Organi- zacija združenih narodov julija letos sprejela resolucijo, ki poziva vse države sveta, naj atom- sko orožje odpravijo in čim prej nehajo izde- lovati. Ob vsem tem se je mogoče vprašati, kaj misli o atomskem orožju vsak od nas in ne na- zadnje vsak posameznik tega sveta? Prav goto- vo bi vsi odgovorili, da so proti, in to skrajno odločno ter z vsem prepričanjem. Kdo bi si namreč želel, da bi prišlo do večjega atomske- ga spopada, v katerem bi bilo neskončno žrtev in bi posledice poškodovane in s tem za zdrav- je pogubne narave čutili tudi v primeru, ko bi do spopada prišlo daleč od nas? Prav gotovo si tega nihče ne želi in vendar atomsko orožje obstaja, skladišča z njim so polna in v nekem smislu le čakajo, da bi jih kdo vsaj delno iz- praznil. Res, nihče si ne želi, da bi bile aktivi- rane rakete z jedrsko konico, kaj šele, da bi se to zgodilo z bombami - spomin na Hirošimo in Nagasaki pač ne more zamreti. Toda iz- kušnja zgodovine uči, da je vsako novo orožje slej ko prej uporabljeno ali uporabljeno po- novno. Edina rešitev, v našem primeru pre- lomne narave, je v odpravi, popolni odpravi najnovejšega, se pravi atomskega orožja. Bo človeštvo zmoglo ta preobrat, se bo zavedelo, da stoji na razpotju, na katerem je koristna in smiselna pot le ena, druga pa je strašna in tudi lahko nepovratna? Morda pa nas bo prav usod- nost tega razpotja privedla, če že ne prisilila, da se bomo vsi skupaj odločili za pot miru, ki je druga beseda za zaščito življenja? Seveda to pomeni enkrat za vselej ukiniti obstoječe so- vražnosti in se obrniti v smer tistega čudovite- ga nagovora “bratje in sestre”, ker smo v resni- ci res vsi bratje in sestre in je zato prav, da skrbi- mo za drugega in na tak način zase, da se ne sovražimo in drugega ne želimo uničiti, am- pak želimo z njim sodelovati v srečnem sožit- ju. In zakaj ne bi bil človek tega sožitja sposo- ben? Zakaj vendar ne? Janez Povše L Špeter / V Slovenskem multimedialnem oknu Pomembni pridobitvi za slovensko in celotno krajevno skupnost petek, 13. oktobra, je bil v Špetru poseben dan za- radi dveh dogodkov, ki bosta imela dolgoročne pozitiv- ne učinke na krajevno skupnost. V prostorih Slovenskega multi- medialnega okna bo začel delo- vati turistično informativni urad deželnega podjetja Promo- turismo. Turistično informativ- ni urad je bil doslej v skromnih prostorih Turističnega društva Nadiških dolin v Špetru. Na žel- jo samih članov društva pa bo informativni material o narav- nem in kulturnem bogastvu Na- diških dolin pod pokrovitel- jstvom deželnega urada Promo- turismo na voljo v strukturi Slo- venskega multimedialnega ok- na, ki ga upravlja špetrski Inšti- tut za Slovensko kulturo. Kot je povedala uslužbenka inštituta Marina Černetič, ta poteza obe- nem vrednoti sam muzej, ki bo širšemu krogu obiskovalcem in turistom kot doslej ponudil vpo- gled tudi v beneškoslovensko izročilo teh krajev. Gre za pomembno pridobitev za celotno špetrsko skupnost, je mnenja špetrski župan Mariano Zufferli. “V zadnjih petih letih se je spremenilo vse, spremenil se je predvsem odnos med člani naše skupnosti. Združenja so začela sodelovati druga z drugo, dogodke določamo skupaj. Do nedavnega ni bilo ustrezne ko- ordinacije. Današnje odprtje Tu- rističnega urada je le zadnji ko- rak v pravo smer”, je dejal župan. To vrednoti celotno delovanje Slovenskega multimedialnega okna, saj bodo interesenti ob tu- rističnih informacijah v več je- zikih imeli tudi hkrati vpogled v zbirko muzeja, ki prikazuje izročilo Beneških Slovencev in prinaša celovit pregled naše na- rodne skupnosti od Milj do Trbiža. Urnik muzeja se bo po- daljšal, turistične informacije bodo ponujali člani SMO in pri- V padniki civilne službe Turi-stičnega društva Nadiških dolin.Direktor Promoturismo Furlani- je Julijske krajine Marco Tullio Pietrangelo je ob tej priložnosti poudaril, da “je sodelovanje med našo ustanovo in Nadiški- mi dolinami utečeno že vrsto let, odprtje te točke nagrajuje trud, ki so ga prebivalci vložili v vrednotenje svojega ozemlja. Za nas je ključnega pomena, da bo turist lahko tu našel vse potreb- ne informacije v svojem jeziku”. Drugi dogodek je bil izrazito kulturne narave. Inštitut za slovensko kulturo v Slovenskem multimedialnem oknu v Špetru je istega dne pri- redil poseben večer z naslovom SMO bili v vojni. Predstavili so dvojezično knjigo Giorgia Ban- chiga Ob zvoku remonike, ki obravnava različne vidike plebi- scita in priključitve Beneške Slo- venije, Furlanije in Benečije Kraljevini Italije. Ljudsko glaso- vanje iz leta 1866 je bilo preo- blikovano v velik ljudski praz- nik, v vaško veselico z godbo na pihala in zvoki “remonike”. Banchig je na predstavitvi pou- daril, da je šlo preprosto za gol- jufivo obliko prisile h glasovan- ju. Kdor bi se glasovanja ne ude- ležil, bi ga namreč ožigosali, da je izdajalec. K temu je tudi spod- bujal provladni tisk, edini, ki je bil priznan. Bogat špetrski kul- turni večer je dopolnila tudi fo- tografska razstava Luke Laurea- tija o Vojaških kostnicah prve svetovne vojne. Vojaški in ideo- loški spopadi so bili v Benečiji vedno aktualni. Napetost je bila v teh krajih huda tudi v času prve svetovne vojne. In ravno Banchigevo besedilo o zlomu italijanske vojske pri Ko- baridu je postalo podlaga za svo- jevrstno video ilustracijsko stva- ritev umetnika Cosima Miorel- lija, s katero se poglablja v vprašanje nasilja in prisotnosti meje. “Zgodovina teh krajev te- melji na jasnih geopolitičnih di- namikah, ki so privedle do ne- zaslišanega gorja. Še bolj pa boli to, da teh razkolov nismo bili sposobni premostiti in da so se razlike med tu žvečima narodo- ma umetno ohranjale tudi de- setletja zatem. Najbrž nismo niti danes še popolnoma obrnili strani”, je mnenja umetnik. Nje- gova video umetnina bo odslej sestavni del že bogate zbirke multimedialnega muzeja. Minister G. Žmavc na odprtju Muzeja Rezijanskih ljudi Velik in pomemben dosežek Rezijanov soboto, 14. oktobra 2017, je bil na Solbici, najbolj starosvetni vasi v Reziji, odprt etnografski muzej, imenovan Muzej Rezijanskih ljudi. V njem bosta tudi sedež rezijske izpostave Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji in sedež domačega društva Rozajanski dum. Odprtje muzeja predstavlja veliko pridobitev za Rezijane, ki vztrajajo pri prepričanju, da sta rezijanska kultura in rezijansko narečje del slovenske kulture in slovenskega jezika, in se za ohranitev ter ponovno uveljavitev tega prepričanja tudi vztrajno ter trdo borijo. Dolgoletna voditeljica te skupine je Luigia Negro, ki ji je zadnja leta v veliko oporo tudi mlajši sodelavec Sandro Quaglia. Muzej si je pred 23 leti zamislila prav ona, njeno zamisel pa je takoj V podprl Urad Vlade RS zaSlovence v zamejstvu in posvetu. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je ob tem dogodku poudaril veselje matične domovine ob tako velikem dosežku in zagotovil njeno podporo vsem načrtom ter dejavnostim rezijanskih Slovencev tudi v prihodnje. Slovesnega dogodka se je udeležila množica ljudi. Prisotni so bili tudi predstavniki italijanske oblasti ter predstavniki in pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti, med drugimi Igor Gabrovec, podpredsednik deželnega sveta FJK, Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij in Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno- gospodarske zveze. Obisk generalnega konzula Vojka Volka pri SSO Gre za rast slovenske narodne skupnosti v Italiji! lovenska narodna skup- nost v Italiji ima vse pogo- je, da lahko v prihodnjih letih raste. To je misel, s katero se je končalo prvo srečanje med vodstvom Sveta slovenskih or- ganizacij in generalnim konzu- lom Republike Slovenije Voj- kom Volkom. Sestanek je pote- kal v petek, 13. oktobra 2017, na deželnem sedežu SSO v Trstu, kjer so generalnega konzula Volka sprejeli predsednik Wal- ter Bandelj, pokrajinska pred- sednika za Trst in Gorico, Igor Švab in Franca Padovan, član izvršnega odbora Riccardo Rut- tar in funkcionarja Ivo Corva ter Julijan Čavdek. Predsednik SSO Bandelj se je v uvodnih besedah zahvalil gene- ralnemu konzulu, da je sprejel povabilo. V nadaljevanju je iz- postavil zdajšnjo osrednjo te- mo, ki zadeva nov volilni za- kon; pri tem še vedno ni primer- nega zagotovila, s katerim bi Slovenci v Italiji samostojno iz- volili svoja predstavnika v po- slansko zbornico in senat. Dru- go vprašanje je bilo v zvezi s slo- vensko zastavo, ki naj jo javne S uprave uporabljajo pri institu-cionalnih dogodkih kot znakprisotnosti slovenske narodne skupnosti na tem ozemlju. Prav o tem poteka skupno dogovar- janje med glavnimi slovenskimi ustanovami in deželno upravo, da se tej zadevi končno da od- govarjajoče pravno določilo. V pogovor so se nato vključili tudi ostali udeleženci srečanja. Riccardo Ruttar je predstavil stanje Slovencev v videmski po- krajini in kako se je v zadnjih le- tih povečala občutljivost za na- rodno zavest in slovenski jezik. Odprto ostaja vprašanje, kako ohraniti ljudi na domačem ob- močju, spodbudno pa je vse večje zanimanje za slovenski je- zik v Vidmu. Goriška pokrajin- ska predsednica Franca Padovan je izpostavila delovanje krovne organizacije in njenih članic na Goriškem in pozitivno vzdušje, ki se krepi tudi zaradi čezmejne- ga sodelovanja, kjer odigrava glavno vlogo EZTS-GO, ter ne- katere težave slovenskih občin v zvezi z deželno reformo kra- jevnih uprav. Tržaški pokrajin- ski predsednik Igor Švab, ki opravlja tudi funkcijo podpred- sednika tržaškega občinskega sveta, je predstavil stanje v Trstu, kjer so prisotni še nekate- ri predsodki do Slovencev, kot se nazorno kaže pri vprašanju odprtja občinskih jasli na Krasu. Funkcionar Ivo Corva, ki je pri SSO zadolžen za evropske pro- jekte, je prikazal razvoj progra- ma Interreg Italija-Slovenija, v katerega sta vključeni obe krov- ni organizaciji, SSO in SKGZ. Novosti v zvezi z državnim fi- nanciranjem iz zakona 38/2001, novosti v zvezi s postopkom vračanja Narodnega doma v ul. Filzi ter ohranjanje pluralnosti slovenskih medijev v za- mejstvu so bile še teme, ki so jih obravnavali ude- leženci srečanja in jim bo- do v prihodnosti namen- jali še posebno pozor- nost. Generalni konzul Vojko Volk se je predstavnikom SSO zahvalil za srečanje in izpostavil pomem- bnost stalne izmenjave mnenj in stališč. Glede volilnega zakona je pou- daril stališče Republike Slovenije, da je potrebno vprašanje še naprej obrav- navati na podlagi določil zaščit- nega zakona, pri tem pa dejal, da, če ne bi izvolili slovenskega predstavnika v italijanski parla- ment, bi bilo to zelo resna zade- va, na katero bi Slovenija odločno reagirala. Volk je še poudaril, da je nedvomno prišlo do pozitivnejšega vzdušja med dvema državama. To je tre- ba izkoristiti s promocijo, v ka- teri morata skupno sodelovati Slovenija in slovenska narodna skupnost v FJK. Na proslavi ob Slovenskem kulturnem prazniku, ki bo februarja 2018, bosta krovni organizaciji Slovencev v Italiji SKGZ in SSO podelili priznanja ustvarjalcem, poustvarjalcem in drugim kulturnim ali družbenim delavcem, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali s svojim življenjskim delom trajno obogatili kulturno zakladnico ali so s svojim delom na drugih področjih prispevali k uveljavitvi slovenske identitete, kulture in jezika. SKGZ in SSO zbirata predloge za priznanja do 30. novembra 2017. Predlogi morajo prispeti na deželni sedež ene izmed krovnih organizacij v Trstu. Kandidature lahko predlagajo organizacije, društva in posamezniki. Uradni predlog mora vsebovati življenjepis kandidata, podrobne podatke o delu oziroma opusu, predlaganem za priznanje, z navedbo objave, razstave ali izvedbe ter tehtno utemeljitev predloga z ustrezno dokumentacijo (knjiga, katalog, videoposnetek). Priznanja ob Slovenskem kulturnem prazniku Aktualno 19. oktobra 2017 3 G. Klemen Zalar Ne gradimo le na tradiciji, ampak tudi na temeljih osebne vere! POGOVOR . Klemen Zalar je najm- lajši slovenski duhovnik na Tržaškem. Iz Goren- jske, kjer se je rodil pred 37 leti, je pred šestimi leti prišel v “laični” Trst, kot ga sam imenuje, kjer je bil pred štirimi leti po- svečen v duhovnika. Čeprav živi med nami le nekaj let, je dejaven v številnih stvarnostih naših ver- skih skupnosti. Njegovi pogledi nanje in sploh na “tržaško dušo” so pronicljivi. Zahvaljujemo se mu, ker je rad sprejel naše vabilo in nas obiskal v uredništvu. Od kod ste pravzaprav prišli in kako ste vstopili v tržaško Cerkev? Prihajam iz župnije Dovje na Go- renjskem, ki ima v lasti najvišje ležečo kapelo v Sloveniji, na Kre- darici pod Triglavom, na višini 2515 m. V tej župniji je skoraj 38 let župnikoval Jakob Aljaž, ki je poznan zlasti po Aljaževem stol- pu. V Cerkev na Tržaškem sem vsto- pil nekako nenavadno. Seme- nišče in diplomo iz kanonskega prava sem opravil na Teološki fa- kulteti Univerze v Ljubljani. Iz nekaterih bolj ali manj znanih razlogov me v Ljubljani niso ho- teli posvetiti. Tako se mi je po ne- katerih duhovnikih odprla možnost priti na Tržaško. Tu so me sprejeli. Eno leto sem bil na pastoralni praksi pri Sv. Jakobu, kjer še vedno stanujem. Po enem letu so me posvetili v diakona, nato v duhovnika. Minila so štiri leta, to ni veliko, marsikaj pa sem spoznal in videl. Bil sem kar za- dovoljen, da sem prišel na Tržaško. Nikdar si nisem mislil, da bom deloval tu ali na Obali. Zadovoljen sem tudi zato, ker mi to podnebje bolj ustreza kot trdo gorenjsko. Čeprav je tu burja, pa ni daljših obdobij mraza, kot je pri nas na Gorenjskem, kjer je lahko tudi 3-4 mesece pod ničlo in je to čisto normalno! Kako danes gledate na stvar- nost, v kateri ste se znašli? V teh šestih letih se je marsikaj spremenilo: kaj na boljše, kaj pa tudi na slabše. Na boljše morda to, da sem v center mesta prišel kot mlajši duhovnik z novimi idejami; na slabše pa npr. to, da bom počasi kar ostal sam... V me- stu smo samo še trije duhovniki: g. Milan Nemac pri Sv. Ivanu, g. Franc Vončina v Rojanu in Bar- kovljah ter jaz pri Sv. Jakobu in Novem sv. Antonu. Kjer so bile slovenske božje službe ob nedel- jah in praznikih, so ob poman- jkanju naših duhovnikov te prev- zeli italijanski duhovniki. To nas je po svoje presenetilo; pred leti bi si česa takega niti ne mislili. Kot so mi povedali, so bile raz- mere v preteklosti precej dru- gačne. Zaradi tega pri Sloven- skem pastoralnem središču (SPS) skrbimo za slovensko mašo. Na splošno je v mestu neko nazado- vanje; pastoralno življenje poteka še najbolj tam, kjer je prisotna tu- di slovenska šola. Kot se je izrazil g. Vončina, tam, kjer ni več šole, ni otrok, ni zakramentalnega življenja, ni obhajila, ni birme. To je sicer žalostno, a žal je tako. To je minus, ki nas bo verjetno vedno bolj spremljal. G. Vončina je trenutno najsta- rejši duhovnik na Tržaškem, do- polnil je 80 let. Zadnje čase je imel tudi zdravstvene težave, pa- storalne dejavnosti upravlja z vedno večjim naporom. G. Ne- mac je malo mlajši, po svojih močeh skrbi predvsem za sestre pri Sv. Ivanu in za tamkajšnjo slo- vensko skupnost. V mestu torej manjkajo slovenski duhovniki. Smemo upati, da pride še kdo iz matične domovine? G Trenutno upamo, da bo v diako- na posvečen bogoslovec iz Slove- nije, ki se pripravlja v neokatehu- menskem semenišču v Domu blagrov pri msgr. Janezu Ober- starju. V diakona naj bi bil v tržaški škofiji posvečen ob koncu tega leta. On naj bi potem prev- zel tudi kakšno slovensko skupnost, toda gotovo ga ne moremo kar takoj poslati za župnika; najprej je potreb- no, da se na to pripravi in bolje spozna našo stvar- nost. On je za zdaj naše upanje. Poleti smo dobili duhovnika salezijanca, go- spoda Metoda Ogorevca, ki naj bi skrbel za mladino in se tudi bolj posvetil poučevanju verouka v šoli; je tudi župnijski vikar na Opčinah. Njega so priskrbe- li salezijanci. Ni več zelo mlad, zagnanosti pa mu ne manjka. Da bi pa prišel še kdo iz Slovenije tako, kot sem jaz, po spletu oko- liščin, pa bi si težko upal upati. Nekateri duhovniki napovedujejo, da tudi v Slo- venijo prihajajo bolj sušna leta; že letos so bili po- svečeni samo štirje novo- mašniki. To je zelo malo! Marsikdo pravi, da bodo v 10, 15, morda 20 letih raz- mere popolnoma drugačne: ve- liko duhovnikov iz “močnih ge- neracij” bo obnemoglo, morda že tudi umrlo. Mlajših pa ni toli- ko, kolikor bi jih zahtevale raz- mere. Tako je v Sloveniji, pa tudi marsikje drugje. Nam na Tržaškem ne grozi po- manjkanje italijanskih duhovni- kov, jih je celo več kot župnij. Kar se tega tiče, Trst zelo dobro “sto- ji” v primerjavi z Vidmom ali Go- rico. Kakšna je njihova povprečna starost? Niso zelo stari. Če kdo ne more maševati, hitro najde zamenjavo ipd. To vsaj opažam pri svojem župniku pri Sv. Jakobu. Sam, re- cimo, nimam veliko težav najti zamenjavo; včasih sem zaprosil tudi v Sloveniji, zdaj je to malo težje. Toda za zdaj bi rekel, da smo s tega vidika na boljšem kot marsikateri moj kolega v Slove- niji, ki ima po več župnij in je sam. Tu nas je le malo več. Pri Sv. Jakobu smo trije duhovniki, po- leg župnika in mene je še itali- janski kaplan. Župnija ima 12 ti- soč prebivalcev, od nje je večji Sv. Vincencij, ki jih ima 15 tisoč. Čutimo pa pomanjkanje sloven- skih duhovnikov: ti ne le mašuje- jo in delijo zakramente, temveč so tudi gonilna sila kulturnega življenja in življenja v raznih dru- gih organizacijah, ki so nepo- sredno povezane z vero in tradi- cijo. Omenili ste, da so župnije in zakramentalno življenje živi, kjer so še šole. Kako pa je z družinami? Pri nas je veliko mešanih zako- nov. Striktno slovenskih družin, kjer sta oče in mati slovenskogo- voreča, pa ni več toliko. Tudi dru- ge župnijske skupnosti so žive, a najbolj tiste, kjer so šole. Pri No- vem sv. Antonu je situacija naj- bolj osredotočena na sv. mašo ob nedeljah in praznikih, pri kateri zelo dobro poje zbor Zveze cer- kvenih pevskih zborov, in na raz- norazne dejavnosti, ki so že tra- dicionalne. Drugače skušamo narediti, kar moremo. Pri Sv. Vin- cenciju je bila npr. dekanijska re- vija pevskih zborov, pri Sv. Ani na ul. Valmaura tudi prirejajo revijo cerkvenih pevskih zborov, kon- certi so v Škednju, kjer je zelo močno kulturno društvo; tu se vidi dobra zapuščina g. Dušana Jakomina, čeprav je tam - kot tu- di pri Sv. Ani - slovenska sv. maša samo še ob nedeljah. Veliko družin je v krizi. Včasih imam kakšen problem, pa si mi- slim, kako je velik … Potem pa slišim kakšno mamo ali očeta, ki mi pove, kako jim gre. In tedaj vi- dim, da je moj problem v primer- javi z njihovim zelo majhen, sko- raj ničeln … Po mojem mnenju je danes družina v velikem stre- su. Otroci imajo ogromno iz- venšolskih dejavnosti. Ko sem še poučeval v šoli, mi je marsikateri otrok povedal, da zaradi popol- danskih aktivnosti dela naloge šele ob 9. uri zvečer … Nekaterim to uspeva, drugim pa ne. Če otro- ci niso vztrajni in bolj odprte gla- ve, da znajo vse izpeljati, je po- tem to včasih zelo naporno in bo tudi vedno težje, ker je tekmoval- nosti vedno več. Družine trpijo tudi zato, ker so starši ves dan v službi, po večini delata oče in mati, ker je plača enega prenizka, da bi shajali, sploh če sta dva otroka, če so še zraven dejavnosti in vsi stroški. V družinah je težko tudi takrat, ko so starši ločeni. Kot vedno, najkrajšo potegnejo otroci, saj nekateri starši dajejo več predno- sti novemu partnerju kot otroku. Potem je tu izmenjavanje obi- skov, vožnja na dejavnosti ipd. To je žalostno in se pri otroku poz- na, saj je razdvojen, nima niko- gar, da bi se nanj oprl. Ljudje mi zaupajo vse vrste problemov, vi- dim, da situacija včasih sploh ni lahka. Problem pri otrocih danes je tudi ta, da so preveč “tehnološko raz- viti”. Z mobiteli daleč prekašajo nas in marsikaj jim škoduje ali jim bo še škodovalo. V bistvu je to sredstvo postalo tako vsemo- gočno, da bi si človek nikoli ne mislil. Gotovo, tudi jaz ne zmo- rem brez telefona: telefoniram, pošiljam sporočila, imam pogo- vore itd. Da sem prišel do vas, sem ga uporabil za navigacijo. Je zelo praktičen, marsikaj se naredi hitro, zanesljivo in učinkovito. Ne smeš pa postati njegov suženj! Pri mladih imam občutek, da bolj služijo oni tele- fonu kot pa obratno. Pozdra- vljam odločitev nekaterih šol, ki so ga prepovedale, tako da je vsaj med poukom mir. Ranjene družine danes še iščejo duhovnika, pogovor, prihajajo v cerkev? Kakšen se tudi obrne name. Včasih se zgodi, da jaz koga po- kličem, malo poklepetam, pa mi marsikaj zaupa. Kljub temu da so nekateri starši že dolgo časa ločeni, imajo željo, da otrok prej- me zakrament obhajila ali birme. Morda je to zaradi tradicije, mor- da tudi zaradi vzgoje, ker še ima- jo to zavest. Vesel sem, da se še obrnejo na duhovnika, da ga za- prosijo za pomoč. Otrok na Tržaškem pa na splošno ni prav veliko; to velja tudi za ita- lijanske vernike. Ko se začnejo počitnice, pri Sv. Jakobu ni več nobenega ministranta... Kar zmanjkajo! Pozna se, da je Trst precej laično, sekularizirano me- sto. Nimajo sicer nič proti duhov- nikom, osebno nisem na svoji koži nikdar občutil kakšnega so- vraštva, prej sem ga morda v času študija v Ljubljani. V Trstu pa ljudje nočejo, da se vtikavaš v nji- hove zadeve. So prijazni, te spoštujejo, kaj več pa ne. Po eni strani so bolj egoisti, najprej skrbijo zase, šele potem za vse ostalo. Znajo biti tudi zahrbtni. Ko spoznaš njih in njihovo men- taliteto, veš, kako se moraš ob- našati. Potem gre. Trst je bil del avstro-ogrske monarhije, je pri- staniško mesto, mesto kultur. Za- radi tega je bolj multikulturno, ima svoje tradicije in navade, ki jih ne smeš spreminjati. Vse mo- ra biti točno tako, kot je bilo. Lahko se kaj izboljša, ne pa od- strani ali zamenja. Tega ljudje ni- majo radi. To mi po svoje tudi ugaja. Kakšne ideje gotovo imam, potem pa samo vidim, kakšne so stvarne možnosti, da jih tu- di uresničim. Če imam dobro ekipo oz. prave ljudi okoli sebe, potem nare- dim nekaj telefon- skih klicev, kakšen sestanek in stvari se naredijo. Pri nas na Gorenjskem župnik v tradicionalni kmečki župniji oz- nani, da je treba ne- kaj narediti; ljudje se sami organizira- jo in naredijo. V cerkvi v Trstu lahko oznaniš, kar hočeš, pa ne bo nič! Glede nauka za zakra- mente je bolje, da poznaš starše, da imaš koga, ki to urejuje, potem bo stvar uspela. Ljudje so raztreseni po vsem mestu in k sv. maši hodijo v ra- zlične cerkve; k nauku pa hodijo otroci po navadi tja, kjer obisku- jejo šolo. Pomembno je poznati tržaške navade in mentaliteto, da veš, koliko se bo dalo narediti in ko- liko ne, predvsem pa, da ne pričakuješ preveč, da ne boš pre- večkrat razočaran. Nadškof Crepaldi je močna osebnost. Proti družbenim krivicam in stališčem, ki spre- vračajo krščansko antropolo- gijo, ima zelo jasne in odločne besede; na predavanja “Kate- dra sv. Justa” vabi ugledne osebnosti itd. Kako gledate na lik takega pastirja? Msgr. Crepaldi, škof od leta 2009, me je sprejel zelo mirno in opti- mistično, zaupal je, da bom po- stal duhovnik. On me je tudi po- svetil. V pridigi je tedaj izjavil, da so njegova vrata zame vedno od- prta ne samo kot škofa, avtorite- te, ampak tudi kot očeta. To očetovsko skrb mi je osebno večkrat pokazal. Nekateri mu očitajo malo gosposkosti... Pozna se mu, da je bil 20 let v Vatikanu; bil je tajnik Papeškega sveta za pravičnost in mir, ki ga je nato papež Frančišek nekoliko refor- miral. Pozna se mu, da je v so- cialnih vprašanjih doma in da to zelo dobro obvlada. Ker je močna osebnost, pozna veliko ljudi, zato na katedro vedno vabi ogromno markantnih osebnosti. To je kar nenavadno. Včasih čuti, da bi bi- lo treba v Trstu narediti kaj več. Toda Trst ni Padova, Vicenza, Ve- rona, ampak je v teh stvareh bolj ozek. Tržačani so tudi veseli, toda če jih nekaj ne zanima, jih ne boš premaknil. Občutek imam, da škof dosti ponuja mestu, da pa mesto včasih premalo “zagrabi”. Priložnosti je veliko, izkoriščenih pa včasih malo. Škoda, saj se mož resnično trudi. Veliko stvari je spremenil v teh letih: med dru- gim so vsa njegova pisma in dru- ge zadeve na škofijski ravni napi- sani v obeh jezikih. Je pa res, da ne zna slovenščine. To mu veliko ljudi, zlasti Slovencev, zameri. Za- kaj se ne nauči, saj je prejšnji tako dobro znal? Za Ravignanija da je razumljivo, saj je Istran … Škof Bellomi ni bil Istran, ni bil iz naših krajev, pa se je naučil … Crepaldi očitno ni za jezike, ima pa toliko več drugih vrlin. Res je, da včasih zna biti zelo oster v svo- jih izjavah, ko je treba zaščititi dostojanstvo človeka. V tem ga občudujem, ker nima strahu. Ob- vlada situacijo, v teh stvareh je doma. Veliko duhovnikov na Tržaškem je s tem zadovoljnih, Trst je rabil odločnega škofa, da bi tudi marsikaj uredil, pa čeprav nad nekaterimi njegovimi ka- drovskimi zamenjavami nekateri niso bili ravno navdušeni … Včasih morda deluje avtoritarno, to pa je samo občutek, če ga ne poznaš osebno. Crepaldi je tudi speljal tržaško si- nodo. Sadovi se bodo pokazali v naslednjih letih. Upam, da to ne bo spet čas, vržen proč, ampak da bo obrodila kaj sadov. Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem ni zaživel ravno tako, kot so si za- mislili. Bilo je veliko idej in na- pisanega, uresničenega pa bolj malo. Podobno je z našo sinodo: v začetku je bilo veliko nav- dušenja, nato razprav in napisa- nega, potem se je navdušenje malo poleglo, zdaj bomo pa vi- deli, koliko bo ostalo konkretnih sadov. V nedeljo, 15. oktobra, je bil uradni začetek pastoralnega leta tržaške škofije. To bo potekalo v duhu sinode za mlade, posvečeno bo torej mladim, veri in odkrivanju poklicanosti... Nadškof Crepaldi je v obeh jezi- kih napisal knjižico za predstav- nike župnij in župnijskih pasto- ralnih svetov, redovnih skupno- sti in drugih organizacij v obliki priprave na škofovsko sinodo mladih, ki jo je zasnoval in jo bo odprl papež Frančišek oktobra 2018. Začetek pastoralnega leta je zaznamovan tudi z nekaterimi smernicami in novostmi, izhaja- joč tudi iz sinodalnih svetov. Mi- slim, da bi morali dati - zlasti v Trstu - veliko veljavo mladini. Mladih je kar veliko, toda v pov- prečju so premalo vključeni v pa- storalne dejavnosti. Po birmi jih ni več zraven, porok ni več toli- ko... Dejansko jih potem še vidiš na kakšnem pogrebu. Zgodila se bo sinoda, v kateri bomo, upam, duhovniki in laiki dobili kon- kretna navodila, kot smo jih že dobili z apostolsko spodbudo Amoris laetitia, ki so ji nekateri tudi nasprotovali, po mojem neupravičeno. Treba jo je dobro prebrati, da jo razumeš, morda tudi dvakrat. Ta papež ima kon- kretne odgovore za konkretna vprašanja. Velikokrat, če ne kar skoraj zmeraj, zelo konkretne! To pa današnji človek potrebuje, ker hoče imeti točno vse izračunano, določeno, napisano. Želi imeti matematično jasna navodila. To- da v veri ne more biti vse mate- matično jasno. / str. 16 Danijel Devetak foto dd Duhovniki ne le mašujejo in delijo zakramente, temveč so tudi gonilna sila kulturnega življenja in življenja v drugih organizacijah. Mislim, da bi morali dati - zlasti v Trstu - veliko veljavo mladini. Mladih je kar veliko, toda v povprečju so premalo vključeni v pastoralne dejavnosti. Kristjani in družba19. oktobra 20174 Srečanje pod lipami, posvečeno msgr. Francu Močniku “Bil je svetniški duhovnik” GORICA četrtek, 12. oktobra 2017, sta Krožek Anton Gregorčič in Kulturni center Lojze Bratuž priredila Srečanje pod lipami v spomin na nepozabnega goriškega profe- sorja in duhovnika msgr. Franca Močnika. Najlepši poklon pokoj- nemu duhovniku je bila množična prisotnost poslušal- cev, ki so prireditelje presenetili, saj so napolnili malo dvorano in vse dodatne sedeže ob stenah in s tem dokazali, da je msgr. ostal v srcih mnogih ljudi do danes. Večer je uvedla časnikarka Erika Jazbar, ki je povedala, da je v tem času potekalo 110 let od Močni- kovega rojstva in točno na ta dan, 12. oktobra 1947, torej pred 70 leti, se je zgodil nasilen izgon iz Solkana. Ugotavljala je tudi, da smo “po zaslugi” tega nasilnega izgona dobili msgr. Močnika v Gorico in bili za dobrega pol sto- letja deležni njegovega vzgojne- ga in pastoralnega dela. Franc Močnik je bil rojen v Idriji 26. 9. 1907, umrl je v Gorici 4. 11. 2000. Ljudsko šolo in realko je obiskoval v Idriji, diplomiral iz matematike in fizike v Bologni in se po duhovnih vajah leta 1930 odločil za duhovniški po- klic. V duhovnika je bil po- svečen leta 1934, bil je župnik v Črnem Vrhu, v Vrtojbi in do leta 1947 v Solkanu. V Idriji so mu V leta 2001 postavili na cerkvi spo-minsko ploščo.Po uvodu Erike Jazbar so po vrsti spregovorili govorniki na srečan- ju: Renato Podbersič ml., Dam- jan Paulin, Ivan Černic, Karlo Bolčina in Gašper Rudolf. Zgodovinar Renato Podbersič ml. je natančno opisal nasilni iz- gon iz Solkana. Zgodovinar, do- ma iz Vrtojbe, je najprej spom- nil, da je bila tam leta 1937 usta- novljena župnija in da je bil za prvega župnika imenovan Franc Močnik. Pozneje se je vsako leto na vaški praznik Srca Jezusovega vračal na obisk v Vrtojbo in vsi verniki so se zgrnili okoli njega. Takrat se je le šepetalo, kaj se je z njim zgodilo oktobra 1947, ko je bil župnik v Solkanu po raz- mejitvi imenovan za apostolske- ga administratorja tistega dela goriške nadškofije, ki je pripadel Jugoslaviji. Dela se je lotil brez strahu in izdal okrožnico, ki je bila načelna in pokončna. Na Kostanjevici je ustanovil vikariat za vernike iz Nove Gorice in začel pripravljati velik verski shod na Sveti Gori. Do tega sho- da ni prišlo, ker so msgr. Močni- ka prej izgnali. Z vsem tem je izz- val tedanje oblasti, za katere je postal sovražnik ljudstva. Odločili so, da ga izženejo čez mejo. Prvič se je to zgodilo 19. septembra 1947 pri goriški sever- ni postaji, a F. Močnik se ni ustrašil, saj ni mogel sprejeti, da duhovniki prejemajo tako plačilo za vse, kar so naredili za narod v času fašizma. Zato se je naslednje dni vrnil v Jugoslavijo in se v Ljubljani pritožil pri no- tranjem ministru Krajgerju. Ker mu niso imeli kaj očitati, se je vrnil v Solkan, a zdaj so začeli načrtovati drugi izgon. Priredili so miting, na katerega je prišlo kakih 5000 ljudi tudi iz drugih krajev. Prenapeteže so naščuvali, naj Močnika primejo in zopet vržejo čez mejo. Umaknil se je na Sv. Goro in tam v molitvi čakal. Najprej so v župnišču pri- jeli kaplana Ivana Kretiča, mi- sleč, da je on F. Močnik, ter ga med psovanjem in brcanjem na- silno pahnili čez mejo. Ko so ugotovili napako, so se vrnili v župnišče in zasliševali Močniko- vo sestro Pavlo, ki je povedala, da je on na Sv. Gori. Šli so z av- tom, ga pripeljali v Solkan in ga med zasmehovanjem, pljuvan- jem, brcami in suvanjem pahnili čez mejo. Zopet se je javil pri nadškofu, šel tudi v Rim do pa- peža Pija XII., a ostalo je pri tem. Po izgonu so odpeljali tudi Močnikovo sestro in jo zaprli v vilo Bartolomei v Solkanu. Tu so jo zasliševali in mučili. O teh žalostnih dneh je pozneje zapi- sala nekaj spominov. R. Podber- sič ml. je tudi povedal, da so po- tem za apostolskega administra- torja na jugoslovanski strani imenovali msgr. Mihaela Toroša, ki je bil do komunističnih obla- sti bolj elastičen in popustljiv. Z oblastmi je tudi so- deloval in s tem do- segel za Cerkev nekaj ugodnosti, kot Malo semenišče v Vipavi in verski tednik Družina. Franc Močnik je po izgonu ostal v Gorici in po začetni negoto- vosti začel pomagati pri dušnopastirskem delu in poučevati matematiko in fiziko na raznih šolah. V Alojzijevišču, ki je bil zavod za fante, je po- stal duhovni vodja in prefekt. Spomine na msgr. Močnika je lepo opi- sal dr. Damjan Pau- lin, ki je kot 12-leten deček postal gojenec Alojzijevišča. Tam je preživel do- bo nižje gimnazije in potem višje gimnazije in klasičnega li- ceja. Za dečka, ki je bil doma s kmetov, kjer so otroci uživali precejšnjo svobodo, je bil zavod- ski red zelo hud. Veljali so strogi urniki, ko so morali fantje zgo- daj vstajati, biti pri maši, se od- praviti v šolo v vrsti po dva; po- poldne so imeli le dva kratka od- mora in preostali čas so morali presedeti v učilnici. Obiske so lahko imeli le ob nedeljah in še ti so bili omejeni, če je bil goje- nec kaznovan zaradi neuboglji- vosti med tednom. Domov so lahko šli le za Božič, Veliko noč in ob praznovanju farnega zavet- nika. Za kmečkega fanta je bilo vse to prehudo, vendar je Paulin priznal, da je msgr. Močnik znal delati z mladimi, jim dajati po- gum in vedno zatrjevati, da jim bo disciplina, ki so se je morali navaditi v zavodu, v življenju še zelo prav prišla. Dr. Paulin se je na kratko spomnil, kako je bil msgr. Močnik tudi njegov profe- sor matematike in fizike na lice- ju in bil kot tak strog in pravičen ter ni dajal nobene prednosti go- jencem Alojzijevišča. Za šole je kot profesor pripravil več učbe- nikov, ki so v povojnih letih in po dobi fašizma primanjkovali. / str. 6 Matevž Čotar Cerkveni in družbeni antislovar (40c) M kot MORALA (3) ri naši čudni morali smo danes prišli do anakardov oz. indijskih oreščkov. O njih velja spregovoriti zlasti zaradi tega, ker so ključni element za za- menjavo pri tistih receptih, kjer so sicer prisotni mlečni izdelki, kot recimo bešamela, siri za ma- zanje, nadev za cheesecake, slado- ledi ali mousse. Pravijo, da so po- tem te zadeve “cruelty free”, za razliko od naših klasičnih mlečnih izdelkov, ki naj bi, po drugi strani, trpinčili živali. V 40 % je dobavitelj te sestavine Viet- nam, ki ima zanimivo proizvod- no verigo za pridobivanje. Po po- ročanjih Human Rights Watch so namreč vietnamski anakardi sko- raj v celoti plod prisilnega dela v centrih za rehabilitacijo odvisni- kov, ki so jih obsodili. Seveda jih je veliko prišlo tja brez normalne- ga sodnega procesa, nimajo svo- jega odvetnika, prisiljeni pa so tam delati osem ur na dan, šest dni v tednu, izluščiti pa morajo po en orešček vsakih šest sekund. Kdor ne drži tega ritma, je de- ležen določenih telesnih kazni - da ga tolčejo z gorjačo z žeblji, da ga zaprejo v samico, da je prisiljen k postu in mu odvzamejo vodo, velikokrat pa se tudi uporablja elektrošok. Zato je te oreščke, po- dobno kot afriške diamante, HRW poimenovala “krvavi ana- kardi”. Preostalih 60 % anakar- dov sicer prihaja z juga indijske podceline, kjer to delo počno ženske, ki zadevo delajo sede po deset ur dnevno za plačilo okoli 2,20 evra na dan. Težava pa ni v naporu, temveč zlasti v tem, da imajo anakardi kar dve lupini, ki pa ob luščenju izpuščata močno jedko olje, ki razžira gole in ne- zaščitene roke delavk. Poleg tega so v Indiji anakardi tako dragoce- no živilo že od nekdaj, da ob izhodu delavke telesno pregleda- jo, tudi nedrčke in spodnjice, ka- kor je to, recimo, delal Escobar. Morda res niso vseh polna usta glede ubogih odvisnikov, vsaj ne več, zagotovo pa to velja za “žen- P ske tretjega sveta”, a ne v tem pri-meru - boljša je čudovita presnain veganska cheesecake, ki pa za svoje “testo” uporablja mandlje, ki so v resnici še en problema- tičen element, čeprav je res, da jih reklamirajo tudi v znamenitih okroglih sladkih vafljih italijan- ske multinacionalke, ki se imenu- jejo po znanem italijanskem sli- karju. Zaradi visoke vsebnosti kal- cija se iz njih pridobiva mleko, ki potem služi za proizvodnjo ra- stlinskih sirov in krem. Pov- praševanje po mandljih je tako naraslo, da jih Evropejci, ki smo jih sicer tradicionalno uživali, zdaj moramo uvažati, največ iz Kalifornije, ki pokriva 82 % tržišča. Gre skorajda za monopol, ki še narašča v deležu, vendar pa je to ameriško zvezno državo spravil na kolena glede vodnih re- zerv. Za en sam mandelj namreč potrebujejo več kot štiri litre vode, Kalifornija pa proizvede vsako le- to več kot 950 tisoč ton mandljev, kar močno vpliva najprej na žival- stvo, pa ne samo, saj ima suša se- veda še širše vplive. Podobno gle- de vode velja tudi za še eno statu- sno živilo, ki ga proizvajajo veliko tudi v Kaliforniji, sicer pa tudi v sosednji Mehiki - avokado. Za pol kilograma avokada je namreč po- trebnih kar 270 litrov vode. Omenjena Mehika seveda ni prav nič na boljšem. Ta država je po- stala prva proizvajalka avokadov, potem ko se je v manj kot desetih letih tamkajšnja prozvodnja pomnožila za vsaj desetkrat. Živi- lo je tam znano kot “zeleno zla- to”, pa ne zastonj, vendar zaradi tega prihaja do krčenja gozdov za pridobivanje plantaž, prekomer- ne uporabe pesticidov in umet- nih gnojil, naraščanja kriminala in nasilja, saj imajo za avokado podobne kartele kakor za trde droge. Kako se torej ravna z ljud- mi, nam je potem najbrž jasno. Zato se spet govori o “krvavem avokadu”, kakor to velja za ana- karde in diamante. Andrej Vončina Poslanica papeža Frančiška za 1. svetovni dan ubogih Ne ljubimo z besedami, ampak z dejanji (3) 6. Ob koncu jubileja usmiljenja sem Cerkvi želel dati svetovni dan ubogih, da bi krščanska občestva po vsem svetu lahko postala še večje in boljše znamenje Kristuso- ve ljubezni za najmanjše in tiste v največji stiski. Svetovnim dne- vom, ki so jih ustanovili moji pre- dhodniki in jih v naših občestvih obhajamo že tradicionalno, želim dodati še tega, ki jim bo doprine- sel odlično evangeljsko polnost, to je Jezusovo posebno ljubezen do ubogih. Celotno Cerkev ter može in žene dobre volje po vsem svetu vabim, da na ta dan pogled uprejo v vse tiste, ki iztegujejo roke, kličejo na pomoč in prosijo za solidarnost. To so naši bratje in sestre, ki jih je ustvaril in jih ljubi naš Nebeški Oče. Namen tega dneva je predv- sem spodbuditi vernike, da bi se uprli kulturi odmetavanja in za- pravljanja in sprejeli kulturo srečevanja. Hkrati pa vabilo velja vsem, ne glede na versko pripad- nost, da bi se odprli deljenju z ubogimi v vseh oblikah solidar- nosti in v konkretnih oblikah bratstva. Bog je nebo in zemljo ustvaril za vse, žal pa so nekateri postavili meje, zidove in ograje in se s tem izneverili prvotnemu daru, na- menjenemu vsemu človeštvu, brez izjem. 7. Želim si, da bi teden pred svetovnim dnem ubogih, ki bo letos 19. novembra, 33. nedel- jo med letom, krščan- ska občestva ustvarila številne trenutke srečanja in prijatel- jstva, solidarnosti in konkretne pomoči. V nedeljo lahko nato povabijo uboge in prostovoljce na skup- no praznovanje Evha- ristije, tako da bo praz- nik Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva, ki je nedeljo za- tem, še pristnejši. Pomen Kristu- sovega kraljevskega dostojanstva se najjasneje razkriva na Golgoti, ko se nedolžni človek, pribit na križ, ubog, nag in brez vsega, učlo- veči in razkrije polnost božje lju- bezni. Jezusova popolna izročitev Očetu v skrajnem uboštvu razkri- va moč te ljubezni, ki ga na Veliko noč obudi v novo življenje. Če v naši bližini živijo ubogi, ki iščejo zaščito in pomoč, to nedeljo pristopimo k njim: to bo ugo- den trenutek, v katerem bomo našli Boga, ki ga iščemo. Kakor nas uči Sveto pismo (prim. 1 Mz 18,3– 5; Heb 13,2), jih za svojo mizo sprejmimo kot častne goste; lah- ko nas naučijo, kako dosledneje živeti vero. S svo- jim zaupanjem in pripravljenostjo sprejeti našo po- moč nam umirje- no in pogosto ve- selo kažejo, kako pomembno je živeti preprosto in se izročati božji previdnosti. 8. V srcu mnogih konkretnih po- bud, ki se bodo izvajale na ta dan, naj bo vedno molitev. Ne pozabi- mo, da je očenaš molitev ubogih. S prošnjo za kruh Bogu izkazuje- mo zaupanje, da bo poskrbel za osnovne življenjske potrebe. Jezus nas je v tej molitvi naučil izrekati in sprejemati klic človeka, ki trpi zaradi negotovih bivanjskih raz- mer in pomanjkanja. Ko so učenci prosili Jezusa, naj jih nauči moliti, jim je odgovoril z besedami, s ka- terimi se ubogi obračajo na edi- nega Očeta, v katerem smo vsi bratje in sestre. Molitev očenaš iz- govarjamo v množini: kruh, za katerega prosimo, je 'naš', kar na- kazuje deljenje, sodelovanje in skupno odgovornost. V tej molit- vi vsi prepoznamo potrebo po premagovanju vseh oblik se- bičnosti, ki vodi v veselje medse- bojnega sprejemanja. 9. Brate škofe, vse duhovnike in diakone, ki so poklicani k pomoči ubogim, ter vse posvečene osebe in vsa združenja, gibanja in množico prostovoljcev prosim, naj pripomorejo k temu, da bo svetovni dan ubogih postal tradi- cija, ki bo konkretno pripomogla k evangelizaciji v današnjem sve- tu. Naj torej ta novi svetovni dan močno potrka na vest vseh verni- kov, da bodo vse bolj gojili pre- pričanje, da jim bo deljenje z ubo- gimi odkrivalo razumevanje naj- globljih evangeljskih resnic. Ubo- gi niso težava: ubogi so vir, iz ka- terega je treba črpati, da bi lahko sprejemali in živeli bistvo evange- lija. E. Jazbar, I. Černic, K. Bolčina, R. Podbersič, G. Rudolf in D. Paulin (foto dd) Kristjani in družba 19. oktobra 2017 5 30. obletnica skupine Agesci 3 v Gorici Naj zrase visoko in močno drevo! SKAV TI oskusite zapustiti ta svet za spoznanje boljši, kot ste ga pre- jeli”. Znameniti stavek lorda Ba- den Powella, ustanovitelja sve- tovnega skavtizma, je od prejšnje sobote zapisan tudi na tablici v Spominskem parku v Gorici, kjer je bila v popoldanskih urah krajša slovesnost. Skupina itali- janskih mestnih skavtov Agesci 3, ki se srečujejo v stolni župniji, je obeležila praznovanje 30. obletnice ustanovitve tako, da je posadila drevo. K slavju je pova- bila tudi člane Slovenske zamej- ske skavtske organizacije, s kate- rimi radi sodelujejo. Kot so uvo- doma povedali, je skupina nasta- la, ker so nekateri posamezniki verjeli v metodologijo in magijo skavtizma. V spomin na dogo- dek in obletnico so želeli nare- “P diti konkretno dejanje. Vsak pri-soten skavt je na listek, ki ga jenato oddal, napisal, kaj lahko tu- di sam stori za Gorico. Občinski odbornik Del Sordi, po poklicu gozdni čuvaj, je povedal, da je posaditev drevesa eno najlepših dejanj, kar jih človek dela že ti- sočletja. Skupaj z mladimi je za to priložnost izbral tipično kraški poljski javor. Pozval jih je, naj ga zalivajo, zanj skrbijo in ra- di obiskujejo, pa bo čez 20-30 let zrasel v veliko in močno drevo. Potem ko so predstavniki ra- zličnih goriških skavtskih družin posuli jamo z zemljo, je stolni župnik Sinuhe Marotta blagoslo- vil drevo in vse navzoče. Po sve- topisemskem odlomku iz Gene- ze, skavtski molitvi in klicih se je srečanje končalo. In Gorica je vsaj za spoznanje boljša. / D Mladinska pastorala, 20. oktobra 2017 Mladi na poti proti Ogleju GORICA udi goriška nadškofija, kot mnoge po vsej Italiji, je v novem pasto- ralnem letu postavila v sredo svojih prizade- vanj mlade. Tudi na tak način hodi skupno z ve- soljno Cerkvijo, ki se pripravlja na škofovsko sinodo “Mladi, vera in razločevanje poklicano- sti”, ki jo je oktobra 2018 odprl sveti oče Frančišek. Prvo srečanje za mlade, ki želijo skupaj stopiti na to pot, bo v petek, 20. oktobra. Gre za eno izmed dveh srečanj, ki sta namenjeni najstnikom (do 14. do 19. leta) in mladim (od 19. do 30.) iz vse škofije. Našli se bodo ob 18.30 v cerkvi Sv. Lo- vrenca v Fiumicellu; po krajšem uvodu bodo skupaj krenili na pot proti Ogleju (manj kot 5 km). Udeleženci naj bodo pri- merno opremljeni (morda tudi s svetilko). V bližini bazilike bo- do lahko pojedli, kar bodo pri- nesli s sabo. Samo v primeru grdega vremena bodo šli do Ogleja z avtomobili. Okrog 20.15 se bo začel drugi del večera, namenjen posebnim iz- kušnjam v baziliki in okrog nje, ki bodo mladim pomagale po- globiti Jezusovo vprašanje prvim apostolom “Kaj iščete”? T Srečanje se bo končalo okrog 22.15 s sklepnimi mislimi nadškofa Carla, s predstavitvijo pobud za to leto in z izročitvijo znamenja poti sinode. Mladi, toplo vabljeni! Sinoda mladih bo dragocena priložnost, da se vprašamo o tem, kaj Cerkev dela za mlade; s tem je povezano vprašanje, kakšen obraz bo imela Cerkev v bližnji prihodnosti. Državna služba mladinske pastorale spodbuja pastoralne delavce, naj v tem letu na poseben način pretehtajo pastoralne prakse za mlade in z njimi; naj poslušajo mlade in naj hodijo skupaj z njimi. Eden izmed ciljev, ki si jih postavljajo na škofiji, je prav ta, da bi čim več bolj ali manj mladih okusilo lepoto skupne hoje v škofijski Cerkvi. / D Vseslovensko praznovanje Misijonska nedelja v Novi Gorici 22. OKTOBRA nedeljo, 22. oktobra, bomo obhajali 91. sve- tovni misijonski dan. Kot je pisala Družina, bo vseslo- vensko praznovanje misijonske nedelje letos v župniji Kristusa Odrešenika v Novi Gorici. Ob 15. uri bo v konkatedrali molit- vena ura, ob 16. uri pa slovesno somaševanje, ki ga bo v imenu Slovenske škofovske konferen- ce vodil koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak. Osrednja gostja bo laiška misijonarka Lucija Čuk, ki se je pred kratkim vrnila z Madagaskarja. Prisotni bodo tu- di drugi misijonarji, ki so zdaj v domovini. Papež Frančišek nas v letošnji poslanici za misijonsko nedeljo spominja, da misijonska dejav- nost ni zgolj ena izmed števil- nih dejavnosti Cerkve, kajti Cerkev je “misijonska po nara- vi”. Spominja nas, da ne more- mo biti kristjani, ne da bi okoli sebe širili veselega oznanila Je- zusovega evangelija. Ta ima “spreminjajočo moč”, saj je “dobra novica, ki prinaša nale- zljivo veselje”, je “izvir novega življenja, prostega vladavine greha …”, “zdravi krvaveče rane človeštva”, še pravi papež v po- slanici in vabi, “da zapustimo svojo udobnost in pogumno dosežemo vsa obrobja, ki potre- bujejo luč evangelija”. Pri tem stavi tudi na mlade, njihov po- V gum in njihove navdihe srca.Ravno zato vsako leto obhaja-mo misijonsko nedeljo, da nas v tem prizadevanju okrepi: bo- disi z molitvijo, konkretno z da- rovi za nabirko, ki jo ima kato- liška Cerkev ta dan po vsem svetu. S temi sredstvi podpira- mo srčne može in žene – misi- jonarje “na terenu”, ki so na misijonsko poklicanost pogum- no odgovorili, premagali “la- godnost, lenobo in posvetnega duha”, pred katerimi svari Frančišek, “zapustili svojo udobnost” in šli gradit mlado Cerkev na obrobja sveta. Spom- nimo se samo na naše svetniške misijonarje: Barago, Gnidovca in Majcna ter več sto drugih Slovencev, ki so svoje življenje razdali za graditev mladih Cer- kva po najbolj revnih krajih sveta. Vsega tega ne bi zmogli, če ne bi imeli podpore iz zaledja, iz domovine, domače Cerkve, in solidarnostne podpore vesoljne Cerkve, za kar skrbijo papeške misijonske družbe v sklopu Kongregacije za evangelizacijo narodov. Vsi smo povabljeni, da mesec oktober, zlasti misi- jonsko nedeljo, posvetimo oza- veščanju o osrednji vlogi misi- jona v naši veri in molitvi in podpori nastajajočim krajev- nim Cerkvam, še piše v Družini. Goriška19. oktobra 20176 Sončen Praznik kostanja na Vrhu Sv. Mihaela Na lepo sončno nedeljo je Slovensko planinsko društvo Gorica priredilo tradicionalni Praznik kostanja na Vrhu Sv. Mihaela pri koči jamarskega kluba Kraški krti. Kar 120 članov, od katerih 45 “kekcev”, se je udeležilo pohoda iz Rubij mimo Ušja do gornjega Vrha. Pohod sta vodila odbornik Matjaž Klemše in nadzornik Vlado Klemše. Kolesarskega izleta od koče Kraški krtov mimo Rubijskega gradu na Debelo grižo in nazaj do koče se je udeležilo 20 članov; vodil jih je odbornik Igor Škorjanc. Člani so se ob uri kosila zbrali pri koči, kjer so odborniki in nekateri člani društva kuhali “pašto”, pekli kostanj in palačinke. Praznik se je prijetno nadaljeval do poznih popoldanskih ur v čudovitem vremenu in ob spremljavi prijetne narodno-zabavne glasbe, ki sta jo na harmonikah izvajala Manuel Persoglia in Mihael Lavrenčič. / MČ Simpozij Zaupati čez mejo. Vizija Darka Bratine med družbo in politiko V petek, 20. oktobra 2017, bo od 9. do 17. ure simpozij Zaupati čez mejo. Vizija Darka Bratine med družbo in politiko. Ob 40-letnici delovanja prireja Kinoatelje, v sodelovanju s številnimi partnerji, simpozij, osredotočen na vrednotenje zapuščine ustanovitelja Darka Bratine. Simpozij je vključen v italijanski Teden sociologije, ki poteka v številnih mestih v Italiji med 13. in 20. oktobrom in ga soustvarja več kot štirideset univerz. Začel se bo v petek, 20. oktobra, na sedežu Fundacije Goriške hranilnice (poskrbljeno bo za simultano prevajanje), kjer bodo do 13. ure univerzitetni docenti in politiki, ki so sociologa, parlamentarca in ljubitelja filma poznali, izmenjavali strokovne razmisleke o aktualnosti njegovih razmišljanj in v iz i j z mnogih področij, katerim je Brat ina namenjal svoje moči . Po pogostitvi v mediateki Ugo Casiraghi v Hiši filma, ki bo ob 13. uri, se bo ob 14. ur i program nadaljeval v kinodvorani Kinemax s projekcijo dokumentarnega filma ET (h) NOS. Anche noi. Tudi mi režiserja Borisa Palčiča v produkciji Kinoateljeja (2004, 38'). Majda Bratina bo v predgovoru spregovorila o svojih spominih nanj in predstavila njegova razmišljanja. Sledila bodo pričevanja študentov, kolegov in prijateljev. Organizatorji simpozija so Kinoatelje, Associazione Darko Bratina, DILL – Dipar t imento l ingue e letteratura, comunicazione, formazione e societą, Universitą degli studi di Udine, DISPES – Dipartimento di scienze politiche e sociali, Universitą degli studi di Trieste, Kinoatelje, Slovenska kulturno-gospodarska zveza, Slori – Slovenski raziskovalni inštitut in SOCIOLOGIA 2020 (Rete degli Istituti di ricerca sociologica FVG). Kratke Srečanje pod lipami Bil je svetniški duhovnik ... S 4. STRANI r. Paulin je tudi pozneje, ko je sam začel sodelo- vati pri kulturnem do- gajanju na Goriškem, pogosto srečeval msgr. Močnika, ki je bil veliko let odgovorni urednik Ka- toliškega glasa in odbornik ter tudi predsednik Goriške Mohor- jeve družbe. Besedo je potem prevzel Ivan Černic, nekdanji profe- sor matematike in rav- natelj na goriških in tržaških šolah. Tudi prof. Černic je bil goje- nec Alojzijevišča in di- jak na klasičnem liceju. Potrdil je, da je bila v Alojzijevišču disciplina res huda, a pripomnil, da je bil msgr. Močnik najprej strog do same- ga sebe. Vstajal je ob 5. uri in maševal, še pre- den so vstali gojenci, poučeval na šoli, bil ves popoldan zaposlen s fanti in do poznega večera je opravljal še druge dolžnosti. Spal je le malo ur. Gojence je skušal pri- praviti tudi na javne nastope. Za tedenske sestanke so morali go- jenci po vrsti pripraviti kratko predavanje ali raziskavo in jo predstaviti vsem zbranim. Tudi v kapeli so se vrstili kot odgo- vorni za vodenje molitev in so- delovanje pri obredih. Prof. Čer- nic je nazadnje spomnil, kako je msgr. Močnik zgradil v Žabni- cah kočo sv. Jožefa, kamor je prvo skupino fantov peljal že poleti 1955, ko koča ni bila še dokončana. V spalnico so šli zvečer po lestvah skozi okno, ker ni bilo še stopnic. V to kočo je vodil vsako poletje skupine D fantov in deklet celih 20 let. VŽabnicah so se tudi udeleževalimaše in obredov v župnijski cer- kvi in pripomogli, da sta se slišali slovenska beseda in pe- sem. O duhovniškem liku msgr. Močnika je spregovoril štan- dreški župnik Karlo Bolčina. Bil je zgleden duhovnik in večkrat je izjavil, da se ni nikoli kesal, da je izbral duhovniški poklic. Znal je potrpeti in se ni nikoli pritožil nad tistimi, ki so ga preganjali. Bil je hudomušen in rad je na- vajal smešne anekdote. Družino je imel za temelj cerkvenega občestva in vztrajno je prihajal k družinam na obisk ter v bol- nišnicah in po domovih za osta- rele obiskoval vse, ki so mu bili poznani. Bil je narodnozave- den, a pravičen do vseh, zato so ga spoštovali tudi italijanski du- hovniki. Še danes so škofove maše vedno dvojezične po nje- govi zaslugi. Ko je nadškof Cocolin leta 1972 ustanovil Pastoralno središče za Slovence pri sv. Ivanu, je msgr. Močnika imenoval za prvega upravitelja. Župniji se je posvetil z vso vnemo. Leta 1975 je orga- niziral misijon, potem slovesno posvetitev Srcu Jezusovemu in še Srcu Marijinemu. Bil je tudi pobudnik za srečanje zamejskih in zdomskih duhovnikov, ki so se zbirali izmenično v Trstu, Vidmu in na Koroškem. Goriške in tržaške vernike je zbližal s pri- rejanjem skupnega romanja na Barbano. Pri srcu mu je bila prihodnost naše krajevne Cerkve, zato je v Alojzijevišču s posebno skrbjo spremljal fante, ki bi lahko po- stali duhovniki. Neprenehoma je molil za duhovne poklice, in ko se je g. Karlo Bolčina odločil za bogoslovje, je bil neizmerno vesel, da je pri sv. Ivanu zrasel bogoslovec. G. Karlo Bolčina je prebedel pri msgr. Močniku zadnje noči pred njegovo smrtjo. Povedal je, da je ponoči kar naprej hotel vstajati, rekoč, da bo velikonočna procesija in je treba pohiteti, ker ljudje že čakajo. Bil je svetniški duhovnik in po Bolčinovem mnenju bi bi- lo treba začeti postopek za nje- govo beatifikacijo. Nazadnje je spregovoril novogo- riški duhovnik Gašper Rudolf, doma iz Črnega Vrha, kjer je bil tudi msgr. Močnik leta 1934 za župni- ka, potem ko so fašisti aretirali Filipa Kavčiča. Takrat so aretirali na tem ob- močju veliko mož in fantov, ker so bili narodnozavedni, imeli so odlično kulturno društvo in veliko so brali Mo- horjeve knjige. Ljudje so bili zbega- ni in prestrašeni, a msgr. Močnik jih je znal tudi v teh hu- dih razmerah s svo- jo karizmo povezati in opogumiti. Bil je tam manj kot eno leto, a zapustil je globoko sled. Ko je g. Gašper Ru- dolf prišel v Novo Gorico, se je odločil, da bo zidal novo cerkev. Oblasti so ga na vse načine ovi- rale, a je pri tem načrtu vztrajal. Veliko darov za novo cerkev mu je pošiljal prav msgr. Močnik, ki je imel vedno močan vpliv tudi na duhovnike na jugoslovanski strani. Prihajali so k njemu in vsakemu je znal dati dober na- svet. S svojo zmernostjo in mo- drostjo je tudi dosegel, da so oblasti nazadnje dovolile grad- njo cerkve v Novi Gorici. Zanj je bilo to zelo pomembno, saj se je v duhu vrnil tja, od koder so ga izgnali. o zlata jesen s svojim čopičem pobarva naravo v tisočere odtenke toplih barv in ko sonce ne razgreva več otroških ličk, se v Feiglovo knjižnico v Gorici vrnejo Pra- vljične urice. V njihovem obje- mu se otroci prepustijo čarob- nosti pravljičnih vsebin, ki ved- no nosijo v sebi kak dragocen poučni kamenček, ki jim bo po- magal premagovati ovire na življenjski poti. V letošnji sezo- ni se je mladinska soba prvič napolnila z zvedavimi otroški- mi obrazki v ponedeljek, 9. ok- K tobra. Okrog trideset otrok jepozdravila knjižničarka LuisaGergolet in jih spomnila na to, kako se morajo vesti v “njeni” hiši. Za njo pa je otroke nago- vorila Martina Šolc, ki ima kot pravljičarka kar veliko izkušenj. Najprej je z malčki zapela pe- smico, potem pa je, kot po na- vadi, iz svoje košarice izbrala pravljične junake in z njimi stkala pravljično vezenino o Ve- likem rdečem jabolku; pripo- ved je povzela po pravljici Mala miška in veliko rdeče jabolko A. H. Benjamina. Protagonistka je bila mala miška, ki je našla veliko rdeče jabol- ko in se je že veselila, kako ga bo s slastjo po- jedla, ne da bi ga delila z niko- mer, niti z živalicami, žabo, žel- vo in krtom, ki so ji posamič pomagale, ko ji je jabolko padlo v mlako, med trnje in pod hlod. Ko je miška svoj dišeči zaklad končno privalila do svojega do- ma na gričku, se ji je po drugi strani zakotalil spet v dolinico, kjer so se z njim posladkale prav omenjene živalice in ji bile hva- ležne za “dar”. Miška je dejala, da ni vredno besed, saj si prija- telji vse delijo. Prav zaradi tega so srečni. Biti egoist je grdo, čeprav nas današnja družba na- vaja prav k temu. Lepa vzgojna a matičnem uradu je bil vpisan kot Mario Princi, za vse nas pa je bil Edi s plemenitim srcem. Zapustil nas je v soboto zjutraj, 7. oktobra 2017. Rodil se je Henriku in Zofiji 3. februarja 1930 v Štmavru in bil zvest de- lavec na posestvu g. Gilberta Barnabe. Od otroških let je prepeval v cerkvi. Bil je sprem- ljevalec slepega profesorja in zborovodje Gabrijela Deveta- ka. Mlada leta sta preživela skupaj in Edi mu je bil hva- ležen, da ga je obogatil z gla- sbo in kulturo nasploh. Edi je rad igral harmoniko in pel pri N cerkvenem MePZ in nato pri MoPZ, istočasno pa je pel pri oktetu Planika v Pevmi, ki ga je vodil Franc Valentinčič. Vedno je rad bral, mama je ho- dila v pevmsko knjižnico, ko je bil župnik njen bratranec g. Jože Abram, on je nadaljeval z g. Rutarjem, zadnja leta pa do- ma niso smeli manjkati Pri- morski dnevnik, Novi glas in Il Piccolo. Zanimalo ga je vse, kar se je dogajalo. Bil je razgle- dan mož. Marca l. 1996 ga je zadela možganska kap. Desni del telesa je odpovedal; 21 let in pol je bil zaradi tega na vo- zičku. V tem obdobju je še bolj izkazal vrednote, kot so ljube- zen do Cerkve, družine in bližnjega. V takih težavah so pomembni družina, vzajemno sodelovanje in razumevanje. V bolezni so mu pomagali prvo- rojenka Irena z možem Dani- lom in sinom Sebastianom ter njegovo dekle Alenka, drugo- rojenec Robert z ženo Matejko in sinom Filipom ter sinovo dekle Katarina, tretjerojenka Katarina z možem Damjanom in otroki Deboro z možem Martinom, Martino in Mati- cem, pa še zdravstveno osebje, med njimi bolničarka in kate- histinja, žena Majda (Magda Mačus), ter “dušni” zdravnik g. M. Markežič. Vsi ti so blažili Edijevo kalvarijo; on je bil pri vseh težavah nasmejan opti- mist. Ob njegovem odhodu se svojci zahvaljujejo vsem, ki so sočustvovali z njimi. Posebna zahvala naj gre g. M. Mar- kežiču, g. K. Bolčini, g. R. Pod- bersiču in tudi tistim, ki bi radi bili prisotni pri pogrebnem slovesu, pa se ga niso mogli udeležiti. Gospe Magdi, hčerkama in si- nu naj gre tudi sožalje vseh nas pri Novem glasu, pokojni- ku pa naj da Bog večni mir in pokoj. Prva Pravljična urica v Feiglovi knjižnici v sezoni 2017/2018 Ni lepo uživati srečo sam! pravljica, ki so ji prisluhnili tudi odrasli spremljevalci in se mor- da še sami ob njej zazrli v svojo notranjost. Po pripovedi so otroci po- brskali po policah, da bi si iz- brali ilustrirano knjigo in si jo sposodili pri knjižničarki, da bi jo doma listali. Pra- vljične urice namreč spodbu- jajo otroke, naj se že v rosnih letih “spoprijateljijo” s knji- gami, da bodo postali pridni bralci in si s tem bogatili be- sedni zaklad. So pa tudi en- kratna priložnost za otroke iz mešanih družin, da po- slušajo slovensko besedo. Naslednja Pravljična urica v Feiglovi knjižnici, bo v pone- deljek, 23. oktobra 2017, ob 17. uri. IK In memoriam Edi Prinčič foto dd Goriška 19. oktobra 2017 7 Potujoča pevska revija v Kulturnem domu Gorica Revija Starosta Mali princ posvečena Lojzetu Bratužu lavni namen potujoče pevske revije Starosta Mali princ, ki že se- demnajst let povezuje pripadni- ke tretjega življenjskega obdobja iz Gorice, Nove Gorice, Trsta in Kopra, je ta, “da bi vsak posa- meznik živel čim bolj srečno in ustvarjalno v družbi, v kateri so generacije med seboj povezane in razumevajoče”. To je v nedel- jo, 15. oktobra 2017, na odru Kulturnega doma Gorica med drugim poudaril predsednik Društva slovenskih upokojen- cev za Goriško prof. Emil Deve- tak. V imenu prirediteljev (po- leg DSUG sta to bila še Društvo slovenskih upokojencev v Trstu in krožek KRU. T ob sodelovan- ju DU Nova Gorica in Zveze DU Mestne občine Koper) je pove- dal, da je bila letošnja koncertna revija namenjena počastitvi 80- letnice mučeniške smrti go- riškega rojaka, skladatelja in or- ganista, učitelja in kulturnega delavca Lojzeta Bratuža. “Za vse Slovence velja kot pomembna umetniška osebnost z bogato glasbeno kulturo in globoko ve- ro”. Kljub prepovedi režima je vztrajno in navdušeno gojil pev- sko kulturo in ljubezen do slo- venskega jezika. Zaradi raznaro- dovalne politike so mu z nasil- nim mučenjem vzeli življenje. “Ob prazniku slovenske pesmi se klanjamo veliki žrtvi, ki je prerasla v simbol trpljenja in G upornosti vseh Primorcev,zgled pokončnosti in dostojan-stva”, je še povedal Devetak. Pri- morski zbori vztrajno ohranjajo navdušenje nad glasbo, zato “ostanimo tudi v prihodnosti zvesti naši pesmi po zgledu vzornikov, med katere je spadal tudi Lojze Bratuž”. Na le- tošnjem srečanju so se želeli spomniti še dveh drugih po- membnih obletnic: 70-letnice priključitve Primorske k Slove- niji (oz. tedaj k Jugoslaviji) in 70-letnice začetka gradnje Nove Gorice, je še povedal društveni predsednik, ki je med nav- zočimi v dvorani toplo pozdra- vil ugledne goste; med njimi so bili tudi prof. Lojzka Bratuž, predsednika krovnih organiza- cij SSO in SKGZ, Walter Bandelj in Rudi Pavšič, predsednica ZSKP Franca Padovan, predsed- niki zvez in društev upokojen- cev iz Kopra, Nove Gorice in Trsta. Na zborov- skem dogod- ku, ki ga je povezovala ga. Gabrijela Vidmar, so seveda imeli glavno bese- do pevci. Uvodni na- stop so orga- nizatorji zaupali Otroškemu pevskemu zboru Emil Komel iz Gorice, ki je pod vod- stvom Damijane Čevdek Jug razigrano odpel štiri primerne pesmice. Kot gostje so se predstavile članice krožka Citre za dušo in srce iz Nove Go- rice. Nato so se na odru zvrstili upokojenski zbori štirih primorskih mest, in sicer Ženski pevski zbor Zveze društev upokojen- cev Mestne občine Koper (dir. Vladislav Korošec), Ženski pevski zbor Društva slovenskih upo- kojencev za Goriško (dir. Tanja Pelicon), Združeni pevski zbor Fran Venturini in Tabor (dir. Ivan Tavčar in David Žerjal), Ženski pevski zbor Sanje iz Nove Gorice (dir. Jožica Golob). Kon- cert je kronala skupna pesem Vstajenje Primorske, nakar se je srečanje končalo v prijetni družbi ob prigrizku v mali dvo- rani Kulturnega doma. Na ste- nah so bile na ogled slike društvenih likovnih umetnic Vere Gruber, Ingrid Černe', Emilije Mask, Sabine Milanič, Albine Pintar, Karmele Rusjan, Ivanke Škorjanc, Sil- ve Stantič in umetni- ka (ter podpredsedni- ka DSUG) Jožeta Ce- ja. Pred koncertom Udeleženci letošnje revije, predvsem iz Trsta in Kopra, so se popoldne istega dne zbrali v zaselku Zdravščine, kjer je v preteklosti stalo zloglasno, a malo poznano fašistično tabo- rišče. V njem je bila internirana tudi Bratuževa žena, pesnica Ljubka Šorli. Na spominski plošči so izklesani njeni pomen- ljivi verzi: “Skoz trpljenje nas žlahtni usoda, ena vera je, en klic: svoboda”! Po teh poteh spomina jih je vodila in pospre- mila ga. Aleksandra Devetak. O bogati razstavi v galeriji Kultur- nega centra Lojze Bratuž v Go- rici in sploh o likovnem svetu Alberta Sirka, ki je imenitno sli- kal predvsem naše morje in naše ljudi, pa jim je nato spre- govoril naš urednik Jurij Paljk. a sončno oktobrsko ne- deljo, 15., se je v župnij- ski dvorani Anton Gre- gorčič v Štandrežu začel abon- majski niz predstav ljubiteljskih gledaliških skupin Štandrež 2017. Ta pri nas v zamejstvu edi- ni tovrstni abonma že sedemnaj- sto leto z nezmanjšanim nav- dušenjem, ob prisotnosti hva- ležnih abonentov, ki vsakič na- polnijo štandreško dvorano, pri- reja Prosvetno društvo Štandrež, ki mu že dolgo let predseduje Marko Brajnik. Pri sestavljanju abonmajskega programa je zelo aktiven dramski odsek PD Štan- drež s svojim neutrudnim ste- brom na čelu, Božidarjem Taba- jem, pristnim igralskim talen- tom, ki vsa leta skrbi za tkanje ve- zi med raznimi ljubiteljskimi gle- dališkimi skupinami z bližnjih in daljnih koncev Slovenije. Uverturo v letošnji niz je zaigrala dramska skupina Globočnjak Kambreško, ki jo že nekaj let vodi Ana Facchini, temperamentna igralka, članica SNG Nova Gori- ca. Gledalcem, ki so tudi letos z vpisom abonmaja potrdili, da N bodo še naprej radi spremljali taposebni gledališki niz, je dobro-došlico izrekel Božidar Tabaj v kot zmeraj šegavem tonu. Poja- snil je, da je letos izbira padla na ljubiteljske gledališke skupine iz Primorske. Igralci s Kambreške- ga, ki na tem robu slovenske zemlje na meji z Italijo s svojim veseljem do igranja poživljajo kulturno de- javnost v slikovitem domačem kraju, so pu- bliki v Štandrežu prika- zali vselej dobrodošlo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi An- tona Tomaža Linharta (1756 – 1795), ki je “oral ledino” na slo- venskih dramskih tleh v času razsvetljenstva. Kot znano, je Linhart tekst povzel po Beau- marchaisovi satiri Ve- seli dan ali Figarova svatba, ki je bila v tistih časih najbolj revolu- cionarna komedija v svetovni literaturi. Preden je bila prvič uprizorjena l. 1784, se je Obvestila Pastoralno področje Soča-Vipava vabi na misijonski večer, ki bo v nedeljo, 22. oktobra, v Štandrežu. Od 17. do 18. srečelov (v župnijskem parku), ob 18. uri bo ura molitve za misijone in misi jonarje (v cerkvi). V nedeljo, 22. oktobra 2017, ob 17.30 Rai - Radio Trst A - spet prihaja med poslušalce s prvim narodno-zabavnim večerom 2. koncertne sezone - Iz domače zakladnice. Zagotovite si mesto na koncertu v Domu glasbe v Trstu - Casa della Musica di Trieste. Pokličite na tel št. 040 7784358 ali 040 7784281 al i piš i te na kontaktne naslove: programi. slo@rai. it ali na našo fb stran. Tematski koncert, ki bo nosil naslov Festivalski večer, bodo obl ikoval i zmagovalci 47. Festivala Števerjan 2017: Ansambel Jureta Zajca, Ansambel Mladika in Vražji muzikanti . Rezervacija obvezna. Vstop je prost. V goriškem Kulturnem domu je do 21. oktobra na ogled 19. Mednarodna fotografska razstava Fotosrečanje v organizacij i Fotokluba Skupina 75. Razstava je odpr ta ob delavnikih od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure ter ob prireditvah. Informacije: info@skupina75. i t ; www. skupina75. it Društvo slovenskih upokojencev za Goriško prireja v sredo, 25. oktobra, ob 17.30 v Tumovi dvorani na korzu Verdi 51 predavanje o Poti odrešitve in spoznanja, Camino de Santiago. Predavateljica Ivana Konič bo pripovedovala o svoji izkušnji na dolgi poti. V Sedejevem domu v Števerjanu bo v petek, 27. oktobra, koncert skladb iz repertoarja slovenskih skladateljev v zamejstvu Zapojmo skupaj - pesem v srcih obudimo. Sodelovali bodo MePZ F. B. Sedej iz Števerjana, Zbor Jacobus Gallus iz Trsta, Duo Pesce&Ruzzier in MePZ Obalca iz Kopra. Začetek ob 20.30. Javni razpis - 14. priznanje Kazimir Humar. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2017 na naslov: Zveza slovenske katoliške prosvete – 34170 Gorica- Goriz ia, Drevored 20. septembra, 85, s pripisom na ovojnici : “Predlog za priznanje”. V ulici San Giovanni 9 v drugem nadstropju, zraven cerkve sv. Ivana, dajemo v najem trisobno stanovanje. Za informacije tel. 0039 347 6921591. “Male oglase” najdete, če na našem portalu www. noviglas. eu desno zgoraj vtipkate iskani niz “Mali oglasi”. Darovi Za misijonarja Pedra Opeko: N. N. 150 evrov. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 20. 10. 2017 do 26. 10. 2017) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dol ino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 20. oktobra (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 21. oktobra, ob 20. uri (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, terskem, rezi janskem in z i l jskem narečju. Nedelja, 22. oktobra, ob 20. uri Ponovitev oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 23. oktobra (v studiu Ilaria Bergnach in Carlotta Nanut): Prazne buče močno donijo. Torek, 24. oktobra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 25. oktobra (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Oktobra pred 100 leti kobariška ofenziva 2. del - Izbor melodij. Četrtek, 26. oktobra (v studiu Andrej Baucon): Četrtkov večer z glasbo - Zanimivost i , obvestila in humor. Linhart moral kar nekaj časa bo- riti s cenzuro. Čeprav jo je prede- lal, ni namreč ušla cenzuri av- strijske oblasti (v delu si privošči plemiškega stanu, ki kroji pravila in resnico sebi v prid). V knjigi je izšla leta 1790. Na odru je bila javno uprizorjena šele po marčni revoluciji l. 1848 v Novem me- stu. Situacijsko komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi so igralci s Kam- breškega prikazali v klasičnem uprizorit- venem slogu, kar se je odražalo tudi v kostumih in v sicer bolj asketski sceni, ki je do- bro odslikavala grajsko sobo in se je v sklepnem, nočnem prizoru na vrtu, domiselno odeta z ne- kakšno “mrežo iz bršljanovih li- stov”, v hipu spremenila v bujno zelenje in košato lipo v igri senc in luči. Komične situacije v tej ve- seloigri v glavnem izvirajo iz spletk in pasti, ki jih baronu na- PD Štandrež / Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin Zimzeleno privlačni Linhartov Matiček stavljajo žena in drugi, pa tudi dogodki, ki se dogodijo po na- ključju. Komičnost nastopajočih protagonistov izhaja iz njihovih napak in slabosti (najbolj vidno je ljubosumje, ki razžira barona kot tudi Matička). Igralci so le-te skušali čim bolj osvetliti, čeprav bi bili nekateri komični trenutki lahko še bolj izostreni. Nekatere nastopajoče moške like v kome- diji je Facchinijeva – verjetno po sili razmer – spremenila v ženske. Te smeh vzbujajoče figure (advo- kat Zmešnjava – Aleksandra Pi- rih, ga. Budal - Sava Dugar, Gašper – Jaka Kralj) bi bile v svojih nerodno- stih lahko prika- zane še bolj du- hovito. Kome- dijski splet se je sicer vil tekoče in jasno, in čeprav so Ma- tička (Miran Melink) in Nežko (Natalija Melink), pa tudi Tončka (Bruno Grosar) in Jerco (Dora Ravnik) poosebili ne ravno rosno mladi igralci, jim je uspelo ustvariti tisto igrivo ljubezensko ozračje, ki veje med mladimi zal- jubljenci. Narečno obarvan jezik, v katerem se izražata Nežka, Ma- tiček, Gašper..., dodatno poživi celoten odrski prikaz in ga napra- vi bolj domačega. Vsekakor so igralci učinkovito prikazali, kako se ob prebrisanem Matičku, nje- govi izvoljenki Nežki, po kateri ima baron sladke skomine, pa tu- di ob ženi baronici Rozali, baron ujame na lastne limanice. Vse se seveda srečno konča. Matiček se bo poročil z Nežko in isti dan se bosta vzela tudi njegov oče Žužek (Oton Zabreščak) in njegova ma- ti Marija, ki ju ni poznal, saj so ga ugrabili cigani, ko je bil ma- jhen. Občinstvo je nastopajoče nagradilo s prisrčnim ploskan- jem, ki si ga ljubiteljski igralci zmeraj zaslužijo, saj se gledališki umetnosti posvečajo v prostem času in to svoje navdušenje in lju- bezen do gledališča želijo čim bolj učinkovito posredovati gle- dalcem. Prihodnje srečanje s komedijo bo v nedeljo, 29. oktobra 2017, ob 17. uri, ko bodo nastopajoči iz Kulturnega društva Dekani po- nudili razigrano Revijo naj- boljših skečev avtorja Borisa Pici- ge. Iva Koršič Foto DP ŽPZ Zveze društev upokojencev MO Koper Prof. E. Devetak Članice krožka Citre za duše in srce (foto dd) Kultura19. oktobra 20178 nevi evropske kulturne dediščine so bili letos po- svečeni vodi. Vodi od mi- ta do arhitekture. Zadnji teden v septembru so jih v Mestni knjižni- ci Izola obeležili z več večernimi prireditvami. Msgr. dr. Jurij Biz- jak, koprski škof, je pripravil pre- davanje o pomenu vode v Sv. pi- smu, sledil je pripovedovalski večer z ljudskimi zgodbami o vo- di, nato pa še predstavitev knjige Z morjem na Ti av- torja Mitje Zu- pančiča. Škof Jurij Bizjak je Sv. pismo študiral na Pa- peškem bibličnem inštitutu in na Pa- peški univerzi Urba- niana. Študij je končal z doktorsko disertacijo o svetopi- semski Knjigi prego- vorov. Na Teološki fakulteti v Ljubljani je bil profesor sveto- pisemskih ved. Bil je član skupine stro- kovnjakov, ki je pre- vedla in pripravila Slovenski stan- dardni prevod Svetega pisma. Sa- mostojno je prevedel nekaj staro- zaveznih knjig. V Jeruzalemu se je strokovno izpopolnjeval predv- sem iz biblične arheologije in zgo- dovine. Na predavanju v izolski knjižnici je najprej orisal geograf- ske značilnosti svetopisemskih krajev, ki so pogojevale tudi način življenja ljudi. Povedal je, da je vo- da v Svetem pismu omenjena vsaj 1500 krat in da so vodnjaki, o ka- D terih govorijo biblične knjige, da-nes stari tudi okrog 4000 let. Vodaje v Svetem pismu že na samem začetku, v Genezi, ki pripoveduje o stvarjenju sveta. O njej govorijo zgodbe o vesoljnem potopu, o prehodu skozi Trstično morje, o tempeljskem vrelcu in mnoge druge pripovedi v Stari in Novi za- vezi. Velikokrat je omenjena v Psalmih in knjigah prerokov. Vo- da pomeni vir življenja, pra- počelo, in je kot taka simbol za Boga. Voda nas odžeja, osveži, poživlja, očiščuje, zdravi in po- svečuje naše življenje. V Novi za- vezi so čudovite zgodbe, poveza- ne z vodo. Jezus večkrat povabi vse, ki so žejni, naj pridejo k nje- mu, in dal jim bo žive vode. Ko visi na križu, iz njegovega prebo- denega srca pritečeta kri in voda. V knjigi Razodetja pravi: “Žejne- mu bom dal zastonj od izvirka žive vode”. Ko pri vodnjaku sreča Samarijanko, jo prosi za vodo. Tu- di na križu vzdihne: “Žejen sem”. V svetopisemskem jeziku ta nje- gova prošnja pomeni, da je žejen naše ljubezni. Tako ljubezni do Boga kot naše medsebojne ljubez- ni. Vse kulture poznajo mite o na- stanku sveta in pravljice, poveza- ne z vodo. Tako je tudi v sloven- skem ljudskem pripovednem izročilu. Na pravljičnem večeru so Patricija Sosič Kobal, Kristina Me- nih, Aljoša Križ in podpisana obi- skovalcem pripovedovale zgodbe o vodi iz evropskega in našega kulturnega prostora. Aljoša Križ je pripovedovala ob slikah na ma- lem odru, ki jih je sama ustvarila. Mitja Zupančič, ljubitelj morja, ja- dralec, fotograf, založnik, razisko- valec, pisec, ustvarjalec filmov, je z vsem žarom pripovedoval o pri- staniščih ob naši vzhodni Jadran- ski obali. Knjiga je nastajala več kot deset let, saj je avtor preučil mnoge arhivske dokumente in druge pisne vire, dragocena pa je predvsem zaradi številnih ustnih pričevanj. Življenje z morjem in ob morju je predstavil izčrpno, z geografskega, botaničnega, zgo- dovinskega in etnološkega vidika, in na zelo zanimiv način povezo- val podatke. Knjiga je opremljena z izvrstnimi fotografijami. Mitja Zupančič je sicer napisal že vrsto knjig, povezanih z morjem, in po- snel tudi nekaj filmov o življenju ob morju. Knjiga Z morjem na Ti je izšla za njegov 50. rojstni dan. V sklopu DEKD lahko omenimo še knjižno uganko o temi vode, namenjeno osnovnošol- cem, in raz- stavo sester uršulink, ki bo na ogled do konca oktobra. Ob odprtju razstave so sestre uršulin- ke pripravile zelo domišljen kul- turni program. Njihovo igranje in ubrano petje, branje poezije in na- govori so se globoko dotaknili vseh prisotnih. Razstavi so dale naslov Jezus se ob morju ustavi. Prikazuje ključne dogodke njiho- vega življenja in dela v Izoli. Sestra Nada Furlan se je predstavila tudi kot slikarka, sestra Helena Eržen pa kot fotografinja, ki zna ujeti tre- nutke v naravi, v kateri prepozna- va Stvarnika. Razstavo so sestre uršulinke pripravile v zahvalo Izo- lanom, med katerimi živijo in de- lajo že 50 let. Vse obiskovalce so pogostile tudi z izvrstnim peci- vom, ki ga je več dni pripravljala sestra Bogdana. Ne nazadnje je z vodo, pravzaprav z morjem, povezana tudi zadnja knjiga Vanje Pegana, zbirka hai- kujev z naslovom Vsaj za pesem odmaknjen od tega sveta. Nasta- jali so na njegovi jadrnici Rosalbi, zapisoval pa jih je kar kot sms spo- ročila v svoj mobilnik ter jih po- tem doma brusil, dokler niso zaz- veneli tako, kot si je želel. Knjigo haikujev je v tri vsebinske sklope (morje, ljubezen in univerzalna življenjska vprašanja) uredila Bri- gita Jenko, ilustriral jo je Damijan Stepančič. S haikuji je Vanja Pe- gan navdušil predvsem mlade, ki mu sledijo na njegovi FB strani. Knjiga, ki si jo je Vanja Pegan po- daril za svoj 50. rojstni dan, je izšla že v ponatisu in skoraj tudi že pošla. Špela Pahor Na dražbo še zadnja slika Leonarda da Vincija v zasebni lasti Še zadnjo sliko renesančnega slikarja Leonarda da Vincija, ki je v zasebni lasti, bodo po napovedi avkcijske hiše Christie's naslednji mesec ponudili na dražbi. Gre za sliko Salvator Mundi, ki prikazuje Jezusa Kristusa kot odrešenika sveta. Po oceni strokovnjakov je vredna 100 milijonov dolarjev. Da je slika Salvator Mundi, ki je v rokah neimenovanega zbiratelja, zares delo italijanskega mojstra, so potrdili šele pred šestimi let i . Sl ika je bi la namreč več let izgubljena, kasneje pa je veljalo prepričanje, da gre le za kopijo izvirnika. Mnogi jo označujejo za največje odkritje 21. stoletja. Do danes se je ohranilo manj kot 20 del Leonarda da Vinci , č igar umetnine so bile zelo iskane že v času njegovega življenja. Umetnik se je rodil v Toskani leta 1452 in umrl v Franciji leta 1519. Vse, razen slike Salvator Mundi, hranijo v muzejih ali so del drugih institucionalnih zbirk. Ikonografski motiv Salvator Mundi je doživel številne upodobitve. Prikazuje Jezusa Kristusa z dvignjeno desnico v znak blagoslova in s kristalno kroglo v levici. Med drugim so ga upodobili Tiziano (1570), Andrea Previtali (1519) in Carlo Crivelli (1472). “Salvator Mundi je bil naslikan v istem časovnem obdobju kot Mona Liza, med njima so očitne kompozicijske podobnosti”, je ob napovedi dražbe za britanski časnik The Guardian povedal Loic Gouzer iz avkcijske hiše Christie's. “Leonardo je bil edinstvena ustvarjalna sila in mojster enigmatičnosti”, je dodal. “Ko človek stoji pred njegovimi slikami, je nemogoče, da bi v celoti doumel skrivnosti, ki jih izžarevajo - tako Salvator Mundi kot Mona Liza sta odličen primer tega. Tako kot si nikoli ne bomo v celoti znali razložiti nastanka vesolja, tako ne bomo mogli nikoli v celoti razumeti čudeža Leonardovih slik”, je še dejal Gouzer. Umetnina, ki meri 45x65 centimetrov, bo pred dražbo 15. novembra v New Yorku razstavljena v Hongkongu, San Franciscu in Londonu. Kratke Dnevi evropske kulturne dediščine v Mestni knjižnici Izola Med drugim tudi o vodi v Svetem pismu Predstavitev literarnega dela tržaške pisateljice v TKS Beseda Marjanke Rebula va kulturna večera, oba lepa, prvi v Trstu v sredo, 11. t. m., drugi v Na- brežini, 17. t. m., oba posvečena Marjanki Rebula in njenemu pi- sanju. V Trstu so se v Tržaškem knjižnem središču poleg prof. Tat- jane Rojc, ki je imela esej o delu Marjanke Rebula in ga objavlja- mo v celoti, o njej razgovorili še člani Radijskega odra Lučka Susič, Anka Peterlin in Nejc Kravos, ki so prebirali odlomke iz njenih del, medtem ko je pisatelj Boris Pahor spregovoril o pomenu in vlogi ter moči primorskih žena. V Trstu je zaigral na harmoniko Borut Štoka. Prof. Tatjana Rojc je takole zao- krožila svoje misli o delu Marjan- ke Rebula: Marjanka Rebula piše od nekdaj, objavlja na tržaškem radiu, v ra- zličnih revijah, vendar prvi stik z Marjankino tiskano prozo v knjižni obliki so bile njene zgod- be v zbirki Vas na jasi, ki jih je iz- dala Goriška Mohorjeva leta 2007. O knjigi bi lahko povedali marsikaj: posamični odtenki, ki se pletejo skozi pripoved, iz- pričujejo Marjankine številne in nenavadne talente. Fotografski posnetek na hrbtni strani nam jo predstavlja v žareči lepoti bivanja, kjer rožnati šal in rožnati pušeljc v pisateljičini levi roki mehčata temno podlago dolgega krila. Rože so v višini srca. In če nam telesna govorica lahko pove mar- sikaj, nam tudi ta posnetek spre- govori o nekem posebnem siju, o odtenkih neke posebno globoko premikajoče se rahločutnosti, ki se odraža tudi na platnici s sliko, ki jo je Marjanka sama naslikala – med drugim naj povemo, da je D svoja slikarska dela tudi že razsta-vljala. Slika je preliv barv, v kate-rih je zaznavna skorajda podoba očesne zenice in rumenega vrtin- ca za njo: prispodoba, kakor jo sa- ma razbiram, posebnega smisla, ki ga ima pisateljica za opazovan- je in opisovanje okolja, ki jo ob- daja, čustev ali celo misli, ki jih vpleta v svoj umetniško izjemno dodelan pisateljski jezik. Nekako me njen svet spominja na verze Miriam Drev, slovenske pesnice, pisateljice in vrhunske prevajalke, ko pravi v pesmi ARHIV, da je njen genom prepleten z mno- gočim: Zbirko konj premešanih rodov v eni vpregi, za obstoj; zadrega je, če se iztakne en sam zobec in se sijajni spoj razdre. Kodirne črke so zbrane v nize na- vodil za živo snov, postlano s stranskimi in bistvenimi vnosi. Premešani rodovi Marjanke Re- bula so odraz njene- ga nenehnega iskan- ja in spoznavanja človeka in okolja, to- rej žive snovi stvar- stva, v različnih kra- jih sveta, ki so bistve- ni, a obenem tudi stranski vnosi njene- ga življenjskega in li- terarnega opusa. Pot jo vodi v iskanje le- pote, tudi tam, kjer jo je prekril prah, tu- di tam, kjer bolečina ne dopušča veliko možnosti. Pisatel- jičina tkanina je nenavadna, bo- gata, kar kaže na njeno sposob- nost opazovanja. Vendar to opa- zovanje ni nikoli površno. Priro- jena pozornost do najšibkejših je najbolj evidentna odlika vsebine njene zbirke kratke proze z naslo- vom Vas na jasi, kjer pisateljica ni- za tudi (a ne samo) zgodbe svoje- ga rojstnega mesta v prehajanju od usod posameznikov, ki živijo na obrobju, do onih, ki živijo mi- mo stvarnosti, ker se ne morejo ali ne znajo odreči privilegijem iz preteklosti. Vendar takoj v knjigi zaslutimo tudi njen status večnega popotni- ka, kakršnega začrta Prešeren v svoji Vrbi: “... da b'uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila... ” Uka žeja je pri Marjanki Rebula sla po vedenju, po iskanju, ki se osredotoča na usodo ljudi in sve- tov, ki jih pozna in v katere se je znala vživeti kot malokdo. Z današnjim srečanjem ne želimo jemati vam, bralcem, užitka pri branju teh knjig Marjanke Rebu- la, ki so nocoj pred nami, ker so vsebine večkrat prav napete, večkrat pravljične, mestoma me- lanholične, v trenutkih skoraj de- tektivske, fantastične, humorne, kakor smo slišali že med začet- nim podajanjem. Rebulova očara s svojo ženstvenostjo in svojo kompleksno izoblikovano oseb- nostjo, ki vseskozi kaže na izjem- no pozornost do najmanjših, do najbolj potrebnih. Vendar tu ne gre za materialne potrebe, temveč za stisko človestva, ki živi, kot smo že nakazali, na obrobju. Že izbira študija pove marsikaj, saj je pi- sateljica diplomi- rala iz specialne pedagogike za duševno prizadete na ljubljanski Pe- dagoški fakulteti ter nekaj časa tudi spremljala otroke in mladostnike s posebnimi potre- bami. Obrnila se je na najbolj po- trebne, torej, predvsem s svojo izredno sposob- nostjo ljubezni. Njen humani- zem, njen globoko usidran smisel za sočloveka v stiski se odraža tudi v njeni pripovedi, saj plete zgod- be, ki so večkrat začarane, večkrat tudi na videz namišlje- ne, vendar ved- no zazrte v iskanje pra- vičnosti in re- snice. In v tem se kaže njena skoro naivna želja po srečnem koncu. Avtorica v svo- jem drugem ob- javljenem delu z naslovom Sre- brna skrinjica, ki je izšla pri tržaški Mladiki leta 2013, že spet razkriva slo po iskanju, ki žene osrednjo junakinjo Rose Diano Philips preko zidu do- mačega posestva v skrivno in ne- varno iskanje resnice. Sama pravi, da je to zgodba, ki jo lahko bere vsa družina. Na neki način je v njej veliko literarnih remini- scenc, ki kažejo na avtoričino poznavanje literarnega sveta. Pra- vljični svet, ki nam ga izriše, go- tovo ni brezhiben, saj metafore, ki se ponujajo iz izbora in izbire imen glavnih junakov, morda da- jejo slutiti, da gre za nekaj vse prej kot površinskega. Že opis plesa bi- stri literarni spomin na ples v Tol- stojevih romanih Vojna in mir ali Ani Karenini ali v Ghepardu Giu- seppeja Tomasi di Lampeduse, ki ga je mojstrsko upodobil Luchino Visconti v istoimenskem filmu: ples je pričakovanje, kjer plesalca uprizarjata sebe, vse, kar se plete okoli njiju, pa je nekako odvisno od trenutka, od na videz nepo- membnih, komaj slutenih vzgi- bov. Podobna reminiscenca iz ro- mana Ana Karenina je pot s kočijo, ko se Kitty vozi po po- deželju. In kakor Tolstojeva Kitty tudi Marjankina mlada dama se ob jutranjem svitu iz kočije zazre skozi okno, a ga zaskrbljeno za- pre, da si ne pokvari pričeske. Posebej zanimiv escamotage predstavlja trenutek, ko mora Karl zato, da ostane neprepozna- ven, obleči ženska oblačila, kar je nenavadno, saj iz literature poz- namo predvsem ženske vloge en- travesti. Tokrat pa moški razmišlja z ženskega zornega kota in osuplo izjavi: KAKO ŽIVIJO ŽENSKE? Ter v enem samem stavku zaobjame multikategorno kapaciteto žensk, ki se kretajo skozi življenje večkrat tudi tako, da sprožijo neslutene moči svojih prirojenih obram- bnih sistemov. V Guadalajari je leta 2015 izšla tretja knjiga Marjanke Rebula z duhovitim naslovom: Frizke in freske – Resne humoreske. Že sam naslov napoveduje čisto nov pri- stop do dogajanja, kjer čutimo nasmeh same avtorice, ki se očit- no zabava pri pisanju, ter bralca, ki se večkrat prepozna v avto- ričinih duhovitih opisih, ti pa kažejo predvsem na dvoje: avto- ričin pogled na življenje ostaja pozoren, ljudje so natanko popi- sani, le pristop je drugačen, saj, pravi pisateljica o sebi, “življen- jsko izkušnjologijo in humore- skno koristnologijo še vedno do- končuje po malem povsod po svetu... ”. / str. 10 Tatjana Rojc Tatjana Rojc (foto DD) Kultura 19. oktobra 2017 9 Vipavska krajina v delih Vena Pilona: slike, risbe, grafike Veno Pilon (Ajdovščina, 1896–1970) je eden najpomembnejših mojstrov slovenskega ekspresionističnega slikarstva med svetovnima vojnama. Njegov vrhunski modernistični izraz uzremo v domači, ajdovski pokrajini, h kateri se je ustvarjalno redno vračal, tudi ko je Ajdovščino fizično že zamenjal za Pariz. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini obiskovalcem tokrat ne ponujajo študijske razstave, ampak sprehod po umetnikovih krajinskih “draguljih”, ki jih hranijo zbirke zasebnikov, Pilonove galerije in Državnega zbora Republike Slovenije. Temo, ki ga je močno navdihovala daljše obdobje (1922–1935), predstavljajo s 14 olji na platno, 6 grafikami in 7 risbami. Skrbno izbrana dela so še dokaz več, da je Veno Pilon – s krepko potezo, z izčiščenim volumnom in ozračjem po burji ter močno osebno izkušnjo – to prvinsko krajino Zgornje Vipavske doline umestil na zemljevid likovne umetnosti Evrope. V motivu krajine zasleduje razstava 3 poudarke, tudi danes tipične za Ajdovščino in njeno okolico: pejsaž s pogledi proti pobočjem Čavna, Gore in Nanosa, z dodanimi monumentalnimi elementi arhitekture (cerkve, mostovi, ceste); Hubelj, dragocen in raznolik vodni vir, ki že stoletja soustvarja zgodovino prebivalcev tega območja, Pilonu pa je redno ponudil domači vir navdiha in miru; ter tehniško dediščino (predilnica, žage, elektrarna) na tej slikoviti reki in ob njej. Po več kot 15 letih bodo vrhunci Pilonove krajine ponovno na ogled javnosti, nekateri celo prvikrat, na mestu kamor sodijo, doma. Kustosinja razstave je direktorica Tina Ponebšek, ki je tudi opravila zbor del. Avtor besedila v katalogu razstave je dr. Tomaž Brejc. Katalog razstave z barvnimi reprodukcijami razstavljenih del bo izšel v začetku meseca novembra 2017. Ob razstavi, ki bo odprta do 10. decembra 2017 - odprtje je bilo 13. oktobra -, pa je izšla tudi zgibanka. Fotografska razstava v Bevkovi knjižnici v Novi Gorici Od 9. do 27. oktobra je v Bevkovi knjižnici v Novi Gorici, v osrednjem razstavnem prostoru, na ogled fotografska razstava del Roka Alboja. Rok Alboje se je rodil leta 1954 v Gorenji Trebuši. Piše pesmi in zgodbe, rad fotografira. Je oče štirih otrok. Doma je na Tolminskem, v zadnjih letih veliko potuje na Češko in Novo Zelandijo, kjer domuje njegova hčerka Ola. Prizadeva si za mir in verjame v najboljše. Zase pravi, da se počuti kot mnogi fotografski utrinki, ki jih upesnjuje in so mu kot plemenske uzde lastnega sveta. Barvni utrinki, ki kljubujejo tudi sredi viharjev. Ljudem sporoča: “Bodimo drzni in srečni. Sreča je ženskega spola. Dovolimo si biti svobodni in dovolimo vsakemu dnevu biti praznik”. V Goriški knjižnici je prvič na ogled njegova samostojna fotografska razstava. Rok Alboje je aktiven član Kulturnega društva Nit - Posočje, Benečija, Rezija, v okviru katerega se z razstavo tudi predstavlja. Slovenski izrazni fotograf Rafael Podobnik, mojster fotografije Fotografske zveze Slovenije, platinasti odličnik Mednarodne zveze za fotografsko umetnost, je o Roku Alboji zapisal: “Rok Alboje se predstavlja s prvo samostojno razstavo. Kot fotografski samohodec je obrnil kar nekaj stvari na glavo. Predhodno se ni kalil v nobenem fotografskem klubu. Na veliko začudenje uveljavljenih fotografov so njegovi posnetki prestali velike povečave, čeprav so bili posneti s telefonom. Z izbiro motivov in veščim komponiranjem je v precejšnji meri nadomestil možnosti, ki jih nudijo profesionalni fotoaparati. Edino pri postprodukciji je potreboval pomoč, kar mu narekuje nadaljnjo pot. Lahko ostane pri telefonu, vendar pri izrazni fotografiji enostavno ne gre brez naknadne obdelave posnetkov. V omejenem obsegu je potrebna celo pri dokumentarni fotografiji. Čeprav fotografira najrazličnejše motive, izstopa popotna fotografija s krajinami in posnetki ljudi. Mika ga tudi detajl. Rok Alboje se je odločno napotil po poti izrazne fotografije. Njegove odločitve smo veseli tudi gledalci”. Kratke Sem, ki sem … Ob Kocbekovi pesmi Molitev ri Slovenski matici je leta 1963 izšla Kocbe- kova pesniška zbirka Groza. Kot je bilo pričako- vati, v tistem času ni imela kakšnega večjega odziva. Bila pa je toplo sprejeta med veliko večino sloven- skih bralcev, kar je pokaza- lo to, da je bila kmalu raz- prodana. Za lažje razume- vanje vam jo prepišem: V ljubljanskem bogoslovju je v tistem času to pesem nekdo pretipkal in obesil na stenčas, kamor smo občasno obešali kakšen li- terarni umotvor, ki je na- stal v hiši ali pa je bil pre- vod. Kocbekova pesem je pri prebivalcih te hiše pov- zročila kar majhno nevih- to. Duhovni vodja ali spiri- tual je ni takoj razumel, tu- di sam je baje pisal pesmi in se je obnjo spotaknil, češ kaj to obešate. Hišna avto- riteta, ki smo mu rekli “ata”, ki je s Kocbekom tu- di občasno prijateljeval, se je na njemu lasten način muzal, češ, boste že sami pogruntali, kaj je pesnik hotel z njo povedati. Da pa je bila mera polna, sem jo pri uri filozofije podtaknil na kateder prof. dr. Janezu Janžekoviču. Njegova pre- davanja so bila zelo suho- parna, a izredno temeljita. Mož je pesem prebral, jo vtaknil v žep in nadaljeval predavanje, kot da ni bilo nič. Mi smo si mislili svoje in na vse skupaj že pozabi- li, ko je čez kakšna dva me- seca sredi ure filozofije pre- davanje prekinil in iz žepa potegnil tisti listek. Zapazil sem, da je bilo ob besedilu vse popisano z njegovimi pripombami. In je začel: “Tu ste mi podtaknili Koc- bekovo pesem Molitev. Ve- ste, Kocbek veliko piše v P Novo pot, pa pod psevdoni- mom, drugače ne bi bilo objavljeno, pa tega ne go- vorite na veliko”. Naštel je na pamet kar nekaj naslo- vov in celo citiral številke revije, potem pa pripomnil: “Dobro bi bilo, če bi to te- meljito prebrali, ker pri sholastiki tega ne obravna- vamo, ni pa na svetu samo sholastika, ampak so tudi novodobni filozofi pa tudi teologi, o katerih vemo bolj malo, so pa”. – Razum- ljivo, saj smo živeli v kul- turni osami in inozemskih knjig in revij tako in tako nismo smeli dobivati. Po- tem pa se je lotil razlage pe- smi: “Ta Kocbekova pesem je lahko za nihilista potrdi- tev njegove nevere, za iskalca vere korak do vere, za vernega pa, če jo pravil- no dojame, resnična moli- tev. Ne vem, kam spadate vi. Nihilist bo rekel: “Nič ni trdno”. Iskalec se bo spo- taknil ob trud, ki je potre- ben, da do česa prideš, tudi do vere, vernik, če je površen, jo bo seveda lahko odklo- nil, češ, pre- več je vse skupaj zavo- zlano … V resnici pa je v tej pesmi zaobsežena pesnikova osebna vera in vera Svetega pisma. Ko študirate Sveto pismo, ga berete, če pa ga meditativno prebirate, pa molite. Vidite, tu je razlika ob istem tekstu z dvema ra- zličnima pristopoma. To morate vedeti in tudi tako delati! Nekaj takega, seveda v pesniški obliki, ima tudi ta pesem in vam jo pripo- ročam, da jo še prebirate”. Potem je vtaknil listič nazaj v žep in nadaljeval. (Ver- jetno je zapazil, da je pre- dramil pol predavalnice!) Človek je velikokrat razpet med dvomom v Boga in upanjem. Podoben je sve- topisemskemu Jobu, ko pravi: “Vem, da moj Rešitelj živi … Vem, komu sem veroval. ”Kristjan se- danjega časa ima Jobovo vero, ker živi stisko časa in bivanja. To je njegova oseb- na vera. Ali kot pravi filo- zofinja Simone Weil: “Je življenja iščoča pot iz dvo- ma v trdnost vere, je eno samo pričakovanje Boga”. Jobova vera je razpeta med dvomom in upanjem”. Božja beseda je končno slišana v duši iščočega. Iz tega se poraja spočetje no- vega življenja duše, onkraj smrti. Pesnik je v pesmi Molitev izkusil to, kar mistik iz- kuša, ko glas Božji ne kliče v hišo biti, ampak v Bit sa- mo, ker se ta glas glasi: “Jaz sem, ki sem”! Ambrož Kodelja JEZIKOVNICA Vladka Tucovič Zmagati tekmo? Naj k vsesplošni evforiji, ki je zajela Slovence ob zmagi naših košarkarjev na evropskem prvenstvu, pristavim svoj lonček še v Jezikovnici. Priznam, da športa ne spremljam redno, drži pa tudi, da športne prenose pogosteje po- slušam kot gledam. Tokratnega prvenstva v nasprotju z večino nisem spremljala redno, tako da ne mo- rem očitati, da sem kate- rega izmed športnih ko- mentatorjev slišala reči kaj takega, znana pa mi je ta zveza iz pogovorne- ga jezika. Od tam pa se, kot večina jezikovnih na- pak, zelo rada prenese v knjižni jezik. Šele v knjižnem oz. standar- dnem jeziku, ki je kodifi- ciran, postane napaka. O čem sploh govorim? O neustrezni zvezi glagola zmagati in samostalnika tekma, ki sem jo zapisala v naslovu. Namreč: naši košarkarji so igrali na tekmi, pravzaprav so igrali na več tekmah. In ko so zmagali, so zmagali na tek- mi, na prvenstvu, v finalu. Niso torej zmagali tekme, prvenstva ali finala, temveč so preprosto zmagali (brez sa- mostalnika), zmagali na tekmi, na prvenstvu in v finalu. Osvojili so zlato medaljo in zasedli prvo mesto, bili so prvi, premagali so nasprotno ekipo. Našteti primeri rabe so ustrezni. Glagol zmagati pa se neustrezno rabi še v eni besedni zve- zi. Napačno je namreč reči ali zapisati, da je kdo zmagal natečaj, pravilno je, da je na natečaju zmagal oz. bil prvi ali da je bil na natečaju uspešen (če že ni bil ravno prvi, se je pa visoko ali dobro uvrstil). Včasih je mogoče kaj izraziti na več načinov, kot tudi svet ni črno-bel, samo pravilen ali samo na- pačen, pač pa pisan in raznovrsten, zato sem naštela več pri- merov, kako je mo- goče povedati, da je kdo najboljši. Neu- strezno pa je, če gla- gol povezujemo s sa- mostalnikom v na- pačnem sklonu, kot je zmagati tekmo. Splača se raje zapom- niti si, da šampioni zmagujejo na tek- mah, ne pa, da zma- gujejo tekme. Najpo- membneje pa je tako ali tako, da so naj- boljši, kajne? Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakul- tete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Ko- per) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na ured- ništvo Novega glasu. 26 Sem, kar sem bil, in vsakdo me bo mogel pozabiti. In vendar moram reči: Sem in bil sem in bom, in zato sem več od pozabljanja, neizmerno več od zanikanja, neskončno več od niča. Vse je večno, kar nastane, rojstvo je močnejše od smrti, vztrajnejše od obupa in samote, silnejše od hrupa in greha, slovesnejše od zavrženosti. Nikoli ne bom prenehal bi- ti. Nikoli. Amen. Edvard Kocbek: Molitev Safet Zec: Molitev Tržaška19. oktobra 201710 Radijsko oddajo Iz domače zakladnice, ki se na valu Radia Trst A že dvanajsto sezono oglaša vsako sredo in nedeljo, bo tudi letos dopolnjevala bogata koncertna sezona. Po lanski preizkušnji, ki jo je občinstvo nagradilo z navdušenjem in številno prisotnostjo, se bo v nedeljo, 22. oktobra, pr ičela 2. koncer tna sezona narodno-zabavne glasbe, k i se bo nadaljevala do 4. marca 2018. Zaradi popravil v tržaških studi ih RAI bo c ik lus koncer tov potekal v opremljenem avditoriju Doma glasbe oz. Casa del la Musica v ul ic i Capitel l i 3 v Trstu. Koncertov, ki se bodo vrstili enkrat mesečno ob nedeljah ob 17.30 s prostim vstopom, se bodo lahko udeležili vsi tisti, ki bodo sedež rezervirali na telefonski številki +39 040 7784358 ali +39 040 7784281 ali na email naslovu programi. slo@rai. it ali pa na facebook strani www. facebook. com/Iz- domače-zakladnice. Koncerte, ki jih bosta vodila glasbeni urednik Aleksi Jercog in sodelavka Maruška Gustin, bo Radio Trst A naposredno predvajal v živo po radijskih valovih in na spletu po streaming radiu (www. sedezfjk. rai. it) pod taktirko asistentke programa Nataše Ferletič. Koncertno sezono Iz domače zakladnice bo sestavljalo šest koncertov – eden več v primerjavi z lansko sezono. Oblikovalo jih bo šestnajst vrhunskih ansamblov, vokalnih skupin in solistov iz Slovenije in zamejstva ter ugledni gostje iz Romagne. Vsak izmed koncertov bo osredotočen na določeno temo: 22. oktober 2017 Festivalski večer – Zmagovalci 47. Festivala Števerjan 2017: Ansambel Jureta Zajca, Ansambel Mladika, Vražji muzikanti 19. november 2017 Secondo Casadei – Od začetkov do Extraliscia: Moreno i l Biondo & Orchestra Grande Evento, gost : Mirco Mariani 10. december 2017 Poklon Slavku in Vilku Avseniku: Pihalni orkester MM10, Mitja kvintet, Kresnice 22. december 2017 (izjemoma v dvorani Pod Avsenikovo marelo v Begunjah na Gorenjskem) Novemu letu naproti Igor in Zlati zvoki (jubilejni koncer t ob 25- letnic i ansambla) Gostje: Fantje s Praprotna 4. februar 2018 Poklon Ottaviu Brajku: Ansambel Erazem, Zvi ta Feltna, Benjamin Škrab 4. marec 2018 Melodije zelenih dni: Ansambel Taims, Ansambel Pomlad, Krucenal Band Na prvem koncer tnem dogodku bo tudi premierno predvajan videospot obvestila oddaje Iz domače zakladnice. Pesem z naslovom V objemu radijskih valov, katere avtorja sta Kim Furlan (besedilo) in Aleksi Jercog (melodija in aranžma), so posneli mladi pevci in instrumentalisti iz raznih zamejskih glasbenih skupin. Za vse ljubitelje narodno-zabavne glasbe se torej obeta enkratna pr i ložnost , da prisluhnejo v živo najboljšim interpretom tega žanra, da glasbenike spoznajo pobliže in da s svojo prisotnostjo v Domu glasbe pripomorejo k poustvarjanju pravega koncertnega vzdušja. Toplo vabljeni vsi! Koncertna sezona Iz domače zakladnice 2017/2018 Ponedeljkov večer v DSI / Gost Bojan Brezigar Katalonija včeraj, danes in jutri ojan Brezigar, novinar in dober poznavalec evropske manjšinske problematike, je v Društvu slovenskih izobražencev spregovoril o enem izmed ključnih trenutkov katalon- ske zgodovine, ki se je zgodil pred kratkim, ko so razglasili referendum in se je večina odločila za ločitev od Špani- je. Za predavateljsko mizo je povzel ozadje tega dogodka in preteklost španske države, saj je bil v letošnjem letu že trikrat v Barceloni in ima tam veliko prijateljev. Španci razumejo, da je bila osamo- svojitev Slovenije ključnega pomena, zato je imel Brezi- gar v preteklih letih več pre- davanj o tem. Ključno razliko predstavlja dejstvo, da je španska vlada članica Evrop- ske unije, jugoslovanska pa ni bila. Španska zgodovina se začne v trenutku, ko Franki na začetku 9. stoletja osvojijo Barcelono in se konča ob- dobje islamske oblasti. Loči se Aragonsko kraljestvo – Aragonija, Katalonija, Valen- cia in Balearski otoki -, ki po- stane del Evrope. Leta 1585 dobi Katalonija prvo ustavo. B Na začetku 18. stoletja pridedo vojne, med katero Angležiin Avstrijci sklenejo mir s Francozi in Španci. 11. sep- tembra 1714 pade Barcelona. To je eden izmed redkih na- rodov, ki je razglasil nacio- nalni praznik na dan zgodo- vinskega poraza. Sledila je prepoved uporabe katalon- skega jezika in vseh institucij pod Filipom V. V obdobju, ko Napoleon zasede Španijo, je Kataloniji priznana avto- nomija. Sledili sta državljan- ska vojna in razglasitev kata- lonske avtonomije, ki pa jo je takoj ukinil diktator Franco ter prepovedal katalonščino. Prvi Brezigarjev spomin na Katalonijo sega v leto 1971, ko je bil tam prvič, in sicer pri profesorju, ki je vzdrževal katalonsko knjižnico na pod- strešju v središču mesta. Inštitut za katalonski jezik in literaturo je bil edina to- vrstna ustanova, ki jo je režim dopuščal. Katalonce sta od nekdaj podpirali dve skupini: delavci oz. ljudstvo, ki so doma govorili katalon- sko, in bogata buržoazija, ki jih je denarno podpirala. Španija je bila od nekdaj izra- zito krščanska država, Franco je podpisal konkordat s Cer- kvijo. Za katalonščino sta bili pomembni dve instituciji, izredno priljubljeni kapucini in samostan Montserrat – je- dro katalonske kulture. V njem so našli zatočišče ljud- je, ki so ohranjali katalonski jezik in kulturo ne glede na svetovni nazor. Leta 1975 je umrl diktator Francisco Fran- co. Vse stranke so se dogovo- rile, da bo Španija republika, a vojska je bila izredno močna. Zato ustava ustreza nekemu totalitarnemu siste- mu in ohranja kraljevino. V drugem delu predavanja je novinar osvetlil še aktualno dogajanje, od protestov na ulici do posvetovalnega refe- renduma pred tremi leti, na katerem sta volila dva milijo- na oseb; 70 % se jih je izreklo za samostojnost. Rajoy je za- grešil hudo napa- ko, saj dosledno zavrača pogajan- ja in je poslal po- licijo nad de- monstrante. Načrtno so vdrli na velika volišča, kjer naj bi volili vidni predstavni- ki. Uničili so šolo, ker so s kla- divom podirali vrata, čeprav so bila odprta. Med- tem ko so špan- ski policisti zase- gli skrinjice in volilnice, kata- lonska policija ni sodelovala pri re- presiji. Ker so morali skrbeti za red, niso izropali skrinjic. Rajoy je namreč nameraval prestrašiti ljudi, da ne bi dosegli kvoru- ma. Medtem je prišlo v Bar- celoni do splošne stavke. Ukinjeni so bili avtobusi, vla- ki, podzemna železnica, za- prli so vse muzeje, galerije in kioske. Na ulicah so bile, po Brezigarjevem pričevanju, ogromne množice. Povrhu vsega je bil še govor kralja prava katastrofa. Niti besede ni spregovoril v katalonščini, izrazil je podporo Rajoyju, ne pa 800 ranjencem. Zelo dobro obiskanemu pre- davanju je sledila še razprava s številnimi posegi. Metka Šinigoj odpisana sem pred nekaj leti poučevala v Trstu v sekundarnih šolah prve in druge stopnje s slovenskim učnim jezikom. Osebno sem mnenja, da mora biti samo po sebi umevno, da je raven poznavanja slovenščine - materinščine - pri srednješolskem izpitu in na maturi ali pri zrelostnem izpitu raznolična, kajti raznolični so uporabniki, in sicer raznolični so učenke/učenci ter dijakinje/dijaki. Izkušnje uporabnikov in izkušnje docentov so raznolične, bodisi glede na stopnjo sposobnosti bodisi glede na jezikovne kompetence, kot tudi na zanimanje za učenje in na sposobnost ustvarjanja književnosti. Niso vsi uporabniki enako motivirani, niso vsi enako nadarjeni, nekateri so bolj prizadevni, nekateri manj. To je povsem normalno, kajti uporabniki imajo različna zanimanja, različne želje in različne so tudi njihove potrebe po učenju in izpopolnjevanju. Učno osebje, ki to raznolikost upošteva, se izpopolnjuje v pedagoško- didaktičnih prijemih, tudi metodološko se stalno izpopolnjuje in ustvarja v razredu primerne pogoje, ki omogočajo, da raznolična vedenja in znanja uporabnikov se v medsebojni interakciji P prepletajo in ustvarijo bogatokomunikacijsko jezikovno invsebinsko gradivo. Učenje lahko poteka v razredu ob aktivnem poslušanju, ob medsebojni interakciji, ob proizvajanju besedil v ustni in pisni obliki. Vzdušje v razredu, ki ga, v sodelovanju z uporabniki, vzpostavi in obdrži v glavnem docentka/docent, je odprto in sprejemno za vsakršen izraz, tudi bolj neroden, za napačne ali celo skrajno grobe napake. Ko se je od leta 1920 do leta 1926 Ludwig Wittgenstein ob poučevanju v treh neverjetno odročnih avstrijskih vasicah, Trattenbach, Puchberg, Otterthal, znašel v taki situaciji, da učenci, ki so se pogovarjali v narečju, niso razumeli nemškega jezika, ki jim ga je hotel posredovati, se jim je približal tako, da je vzel v poštev njihovo izražanje v narečju kot suvereno iztočnico za poučevanje nemškega jezika. Odločil se je celo, da izoblikuje slovar za primarne šole in pri tem vzame v poštev vse najrazličnejše osnovne izraze, ki so jih učenci uporabljali in ki so izhajali z najrazličnejših področij njihovega vsakdana. Tako se jim je Wittgenstein uspešno približal in jih motiviral za učenje, in sicer ob resnem upoštevanju njihovih izrazov, Razmišljanje o naši materinščini Jezik v šoli Ansambel Jureta Zajca njihovega besedišča, njihovega jezika. (Ludwig Wittgenstein, Wörterbuch für Volksschulen (1926) Verlag Hölder - Pichler - Tempsky, Wien 1926 - Dizionario per le scuole elementari, Collana di Metodologia delle Scienze e di Filosofia del Linguaggio diretta da Dario Antiseri, Armando Armando Editore - Roma, 1978). Materinščina - slovenščina - obstaja kot jezik rabe bodisi v šolskih okoljih bodisi vsepovsod v najrazličnejših drugih okoljih zunaj šole: v telovadnici, v društvih, v klubih, pri skavtih, pri tabornikih, na cesti ob čakanju avtobusa pri avtobusni postaji, v kavarni, diskoteki, na smučišču, ob šolskem ali javnem nastopanju - z recitiranjem, med prireditvami, ob Prešernovih proslavah, božičnicah, kulturnih in športnih prireditvah. Potrebno je za uporabnike, da interagirajo v materinščini tudi izven šole in da soustvarjajo na delavnicah kreativnega pisanja in kreativnega govora. Delavnice kreativnega pisanja in kreativnega govora nedvomno pripomorejo k utrjevanju jezikovne kompetence in k usvajanju slovnične kompetence ter morfo- sintaktičnih struktur in primerne uporabe le-teh bodisi v govoru - ustnem proizvajanju kot tudi v pisnih izdelkih - pisnem izražanju. Elena Cerkvenič Foto damj@n knjigi so zgodbe o pose- stniku in industrialcu Johnu Kradniku, o Zbe- snelovi nagradi za mir, o grofu Tolstonju Žeruhovskem Dosite- ganapokovu. Avtorica očitno, kakor v Srebrni skrinjici, že z du- hovitim poigravanjem z imeni slika značajske poteze svojih ju- nakov in jih vpleta v dogajanja. Ob tem pa, kot posledica njenih življenjskih čudežnih poti po ra- zličnih krajih in celinah sveta, očara njen izjemni občutek za slovenski jezik, ki poje, kakor po- je le redkim. Stanislav Škrabec je zapisal: 'Lepo in koristno je, ako znamo in poznamo več jezikov, zlasti ti- stih bogatih in imenitnih; ali na- paka in greh mora biti, ako ne poznamo svojega slovenskega najbolje, ako ga ne preiščemo najtančniše, najnadrobniše. To je namreč naša dolžnost, druge drugim prepustimo brez zakri- V vljenja. 'In to gotovo velja za MarjankoRebula, ki svoj literarni jezik oblikuje z izjemnim in neobičaj- nim smislom za lepoto, zvočnost, poigrava se z beseda- mi, kroji neologizme in skoraj magične preplete, vendar nikoli ne zaide predaleč, nikoli ne po- stane težko razumljiva, nasprot- no! Ne bo odveč, če se za trenu- tek zaustavimo tudi ob fotograf- skem posnetku na hrbtni strani knjige humoresk, kjer se barva njene obleke iz rožnate preliva v živordečo barvo ženske zrelosti. In vendar: avtoričin smisel za fantastiko, ki jo na videz odmika od stvarnega sveta, se prepleta z njenim poglobljenim študijem teozofije, hinduizma, budizma, sufizma, torej filozofij, ki preučujejo človeka z raziskovan- jem njegove duhovnosti. Globi- na avtoričine osebnosti kljub fantastičnim temam (kakor reci- Z 8. strani Beseda Marjanke Rebula mo vsebina prvega dela njene trilogije z naslovom Srebrni prstan, ki je izšla v Ljubljani leta 2016) nikoli ne umanjka. Tudi v tem primeru je očitno avto- ričino poznavanje velikih klasi- kov fantastičnih zgodb, sama ci- tira Tolkiena in Lewisa. Prav ta, lahko rečemo, da odpira Marjan- ki Rebuli, naši Alici, čudežni svet, kjer je vse mogoče, kjer na- ključja niso več zgolj naključja, ampak indici, kjer živali in ljudje in predmeti spregovorijo v skup- nem jeziku. Pisateljičino življenje se plete v številnih okoljih, takih, ki si jih z našega tržaškega roba lahko sa- mo zamišljamo: čudežnih, sončnih in senčnih, kjer barve nikoli ne morejo biti enake sa- mim sebi, kjer se pokrajine pre- livajo v drugačne dimenzije, kjer je duhovnost bolj pomembna od materialnosti, kjer je Marjan- ka Rebula kakor pravljična kral- jična, odeta s srebrnim prahom svojih čudežnih človeških in umetniških talentov, obenem pa dovzetna za vsak nov izziv, ki ji ga nudi življenje po osebnih ali posrednih izkušnjah, te pa pisa- teljica ubesedi zatem, ko globo- ko pogleda vase. Tržaška 19. oktobra 2017 11 Obvestila Lutkovno gledališče Pristanišče vabi na predstavo GUSAR BERTO, 21. 10. 2017, ob 10.00 na sedežu zborov v Devinu. Igra Sten Vilar. MoPZ Fantje izpod Grmade, Devinski mladinski krožek in OPZ Ladjica vabijo na uradno odpr tje prenovljenih prostorov sedeža v soboto, 21. 10. 2017, ob 19.00 na sedežu zborov v Devinu. Rai - Radio Trst A - V nedeljo, 22. oktobra 2017, ob 17.30, spet prihaja med poslušalce s prvim narodno-zabavnim večerom 2. koncertna sezona - Iz domače zakladnice. Zagotovite si mesto na koncertu v Domu glasbe v Trstu - Casa della Musica di Trieste. Pokličite na tel št. 040-7784358 ali 0407784281 ali pišite na kontaktne naslove: programi. slo@rai. it ali na našo fb stran. Tematski koncert, ki bo nosil naslov Festivalski večer, bodo oblikovali zmagovalci 47. Festivala Števerjan 2017: Ansambel Jureta Zajca, Ansambel Mladika in Vražji muzikanti. Rezervacija obvezna. Vstop je prost. O svobodi z empatijo - Ob aktivnem soočanju in izražanju misli, povezane s pojmovanjem svobode in z vrednotami, ki jih imajo mladi, bo v soboto, 28. oktobra, ob 18.00 v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3 - I. nadstropje, v sproščenem medgeneracijskem vzdušju potekalo srečanje v slovenščini. Namen srečanja je vzpodbujanje mladih k aktivni rabi slovenščine v izvenšolskih govornih kontekstih. Prisrčno vabljene / vabljeni k udeležbi! Darovi Za rojansko glasilo Med nami daruje Lidija Godnik 30 evrov. Ob slovesu od drage žene in mame Marije Žagar por. Mulas darujeta mož Andrej in hčki Nataša 50 evrov za cerkev v Bazovici. Devin / Lutkovno gledališče Pristanišče Očarljiv let na krilih domišljije Devinu pristajajo v čarob- nem Pristanišču, Lutkov- nem gledališču, druga za drugo, prikupne ladjice, natovor- jene s pravljicami, ki pred otroki polno zaživijo v lutkarski umetno- sti. Le-to pa razvijajo spretne roke lutkarjev-pripovedovalcev. V sobo- to, 14. oktobra 2017, je v veselje kakih tridesetih abonentov abon- maja Čoln, pa še drugih, tudi odra- slih gledalcev, v katerih utripa otroško srce, pristala predstava Želim si leteti. Drobna zgodbica spregovori o pradavni želji človeka po letenju. Deklica opazuje, kako se na travniku s kroženjem po zra- ku razigrano igrata metuljček in si- nička, in v njej se porodi želja, da V bi še sama tako zletela pod sinjenebo... Poskusi teči in vzleteti, anerodno pade na nos. Tudi skok s skale in z drevesa je prav tako neu- spešen. Potem pa se od nekod pri- kaže balon s košarico in deklica končno lahko z njim poleti v višave. Na očarljivo temo, željo po letenju, ki so jo vzljubili že stari Grki, so se navezala tri mlada dekleta, doma iz Gorenjske, Monika Narat, Urška Repanšek in Tjaša Žagar, študentke Pedagoške fakultete v Kopru, in spletla prikupno zgodbico. Vse so si zamislile same: zgodbo in sce- narij, poskrbele so za režijo in za izdelavo lutk na nitko in za glasbo, ki so jo same ustvarjale s požvižga- vanjem melodije in petjem. Pra- vljično nit so tudi same, v odlični izgovarjavi, razvijale jasno in ra- zločno, z nežno igrivostjo, da so gledališki prikaz lahko lepo sprem- ljali tudi najmlajši gledalci. Upri- zoritev je nastala med študi- jem predmeta lutkarstvo, pri kate- rem imajo za profesorico izjemno lutkarsko umetnico Jeleno Sitar. Kot je že ustaljena navada, sta de- kleti iz Devinskega mladinskega Visok življenjski jubilej Sergio Gerli – osemdesetletnik nedeljo, 15. oktobra 2017, je nabrežinska verska skupnost iskre- no čestitala svojemu neumor- nemu cerkovniku Sergiu, ki že dolgo let skrbi za vse cer- kvene potrebe: od oklicev, ob- vestil do manjših del v sami cerkvi, da ne pozabimo na vsakoletno organizacijo tradi- cionalne razstave veliko- nočnih pirhov, kjer skrbno nadaljuje tradicijo pokojnega župnika Breclja. A to ni še vse, saj s svojo iznajdljivostjo in sposobnostjo olepšuje razsta- ve s svojimi “umetninami” (naj omenimo le reprodukci- jo domače cerkve). Poglavje zase so vsakoletne jaslice v V cerkvi, s katerimi nas vsakoleto preseneča z uporabo lesain kraškega kamenja. To kaže na njegov umetniški čut, ki je zaslovel že izven domačega okolja. Vse to in še marsikaj bi lahko povedali o našem Sergiu, ka- teremu so se mu po nedeljski sv. maši zahvalili gospa Franja v imenu vse skupnosti, gospa Nada v imenu cerkvenih pevk in pater Janko. Zaželeli so mu, da bi ga ljubi Bog še dolgo ohranil v naši sredini zdrave- ga, iznajdljivega in potrpežlji- vega, ko mora poslušati in ustreči raznim potrebam. Voščilom se pridružuje tudi naše uredništvo. krožka, Petra in Tina, pred pred- stavo imeli kratko jezikovno delav- nico: mali poslušalci so si zapom- nili nekaj ključnih besed iz tokrat- ne gledališke vsebine. Lucija pa je osvežila, kako se moramo vesti v gledališču, in otrokom naročila, naj za naslednjič vsak svojo ribico dokonča z naravnimi materiali. Vredno se je potruditi, jim je deja- la, saj bo najlepša izmed ribic na- grajena. Tudi tokrat so abonenti abonmaja Čoln pred vstopom v dvorano “spustili” v valovito sinje papirnato morje svoje ribice. Na- bralo se jih je že kar nekaj. V krasnem jesenskem dopoldnevu so se otroci po ljubki lutkovni igri- ci pomaknili iz dvorane na s son- cem obžarjeno dvorišče in se lotili ustvarjalnega dela, tokrat z nasto- pajočimi dekleti. Najmlajši so ptičko iz lepenkastih tulcev in pa- pirja izdelovali s Tjašo, večji pa z Moniko, Urška je pomagala enim in drugim, pa tudi kakšna mamica in očka sta bila v pomoč malim ustvarjalcem. Lutkovno gledališče Pristanišče, ta pri nas edini abonmajski niz lut- kovnih predstav, ki ga prirejata OPZ Ladjica in Devinski mladinski krožek s svojimi delavnimi in pri- zadevnimi člani, ki jim predseduje prijazni Danijel Fabi Pahor, v so- delovanju s Slovensko prosveto, MoPZ Fantje izpod Grmade in ob pomoči Zadružne kraške banke in je tudi letos navdušil gledalce, se žal bliža koncu. Četrta in zadnja predstava bo v soboto, 21. oktobra 2017, ob 10. uri. V Devin bo pri- plula ladja morskih roparjev in z njo Gusar Berto. V goste bo prišel tudi v zamejstvu – predvsem na Goriškem – med otroki zelo dobro poznan igralec Sten Vilar. Otroci, pridite v Devin na še zad- njo predstavo Lutkovnega gleda- lišča Pristanišče! Lepo vam bo in gotovo se boste naučili kakšno za- nimivo novo besedo, pa še kaj dru- gega. IK Foto IK TKS / Predavanje dr. Edvarda Kovača “Potrebujemo dialog!” četrtek, 12. oktobra 2017, je bil v prostorih Tržaškega knjižnega središča nadvse zanimiv filo- zofski večer v organizaciji Centra za evropske študije in Tržaškega knjižnega središča. Center za evropske študije je nastal z namenom, da bi nad- gradil in poglobil razmislek o aktualnih vprašanjih, tako v slovenskem kot v evropskem prostoru, ter o izzivih na kul- turnem, socialnem, gospodar- skem in znanstvenem po- dročju. Center spodbuja javne razprave s posebnim poudar- kom na Evropo, izhajajoč iz čezmejne razsežnosti. Dogodek, ki je s predstavitvijo gosta večera dr. Edvarda Ko- vača uvedla prof. Neva Zaghet, se uvršča v okvir kulturnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Repu- blike Slovenije. Dr. Edvard Kovač je medna- rodno priznan filozof, teolog, kulturni antropolog in esejist, ki deluje pretežno na sloven- skem in francoskem območju. Mnogo let je bil predsednik mednarodnega odbora Pisatel- jev za mir. Na srečanju v Trstu je spregovoril o skelečem ak- tualnem migracijskem proce- su, v katerem se evropski člo- vek čuti razpetega med občut- kom ogroženosti in možnostjo duhovne obogatitve. Aktualno temo usode identi- tet, do katere so tudi Slovenci V precej rahločutni, je filozofEdvard Kovač v prologu preda-vanja povezal s starogrškim fi- lozofom Aristotelom. Že Ari- stotel je 300 let pred Kr. pisal, da v polisu oziroma mestu morajo biti tudi tujci, ki pri- našajo drugo blago, hkrati pa tudi druge ideje. Poleg teh ele- mentov mora po Aristotelu in- telektualno cvetoče mesto imeti izhod na morje. Grki ni- so priznavali nikomur status državljana ali meščana, če ni poznal grščine. Podobno se je dogajalo tudi pri Slovanih. Iz antičnih kultur se lahko torej naučimo, da, če želimo doseči kulturno inte- griteto, mora- mo najprej spoštovati svoj jezik. Po tem uvodu je dr. Kovač prešel v jedro preda- vanja s predsta- vitvijo treh mo- delov integraci- je. Prvi model je asimilacijski model oziroma model topilne- ga lonca, pri katerem se vse kulture zlijejo v eno. Po preda- vateljevem mnenju je ta mo- del nevaren, saj gre za izginot- je posameznih kultur. Pri tem modelu, ko se vse te kulture “spojijo”, pride do neke površinske kulture, ki ni cve- toča, ni lepa in je revna. Dr. Kovač je pojasnil, da je tre- ba biti pri teh migracijskih to- kovih zelo pazljivi, kajti naj- bolj enostavno je, če se z novi- mi prišleki sporazumevamo v angleščini. Ta angleščina pa je zelo uboga. Pri vsem tem pa je največja žrtev prav sama klasična, Shakespearova angleščina, ki je skoraj nihče ne govori več. Po predavateljevem mnenju ne moremo pristati na zlivanje jezikov in kultur, kajti gre za osiromašenje in obubožanje teh kultur, ki bodo nato postale ne- ke vrste subkulture. Drugi model je tudi po- guben. Predstavlja nam- reč zavračanje dialoga in nameščanje migrantov v geto. Mlade generacije tujcev ne bodo tako goji- le svoje klasične kulture in to ne bo vodilo v vključitev in razvoj, am- pak v nasilje in naraščan- je nekega dialektalnega jezika. Iz tega izhaja, da ne rešimo problema, če tujcev ne sprejmemo, hkrati se ne bomo spoznali in to bo vir na- silja in progromov. Tretji model, na katerega pri- sega sam Kovač, pa je pot inte- gracije z dialogom, ki je pogo- vor dveh identitet. Potreben je dialog, spregovoriti o naši zgo- dovini, o naših vrednotah in o zakonitostih našega življen- ja; spoštovati je treba tradicijo in kulturo tujca, obenem pa mu ponujati tudi našo kultu- ro. Dr. Kovač je pripomnil, da moramo priznati, da v po- stmoderni in naši dobi analize iz 19. stoletja Karla Marxa eno- stavno odpovedo. Predavatelj se je dotaknil tudi teme sekularizacije, ki v najširšem pomenu označuje spremembe v moderni družbi z ozirom na religijo. Gre za proces zmanjševanja družbe- nega pomena religije kot po- sledica modernizacije. Težko bi rekli, da je sekularizacija sa- ma po sebi nekaj negativnega. Pojavila se je namreč kot spremljajoč fenomen sodob- nih metamorfoz, kot na pri- mer industrializacije, urbani- zacije, globalizacije, pluraliz- ma družb, mobilnosti in po- dobno. Po avtorjevem mnenju je potreben velik dialog, da lahko razložimo, da sekular- nost ni brez vrednot in da ima- mo mi do njih sakralen odnos ter da laični humanizem, ki ga imamo mi, je tudi sakralen in potrebuje različno duhovno izkustvo, ki ga bo obogatilo in mu omogočilo preživetje. Filozof Kovač se je dotaknil tu- di logike dobrote. Postavil je primer reveža, ki mu lahko po- magamo, kljub temu da vemo, da nam ne bo mogel nikoli po- vrniti. Rekel pa nam bo hvala. Tu prihaja na dan logika do- brote, ki nam dokazuje, da smo lahko zmožni tudi v naši civilizaciji, kjer se vse šteje, kjer je vse na podlagi ekono- mije, nekaj narediti, kar eko- nomsko ni donosno: to je za- stonjska ljubezen. Zasluge za izreden filozofski dogodek gredo Centru za evropske študije (CEŠ), ki do- muje v Trstu in namenja po- zornost enotnemu slovenske- mu kulturnemu prostoru in narodnim manjšinam, ki predstavljajo dodano vrednost za celo evropsko območje. CEŠ želi obogatiti obstoječe kultur- no in socialno delovanje slo- venskih društev in združenj: njegov pogled je namreč usmerjen tako v specifiko slo- venskega prostora kot v njego- vo vpetost v širši evropski kon- tekst. Predavanje v Tržaškem knjižnem središču je sklenila diskusija, ki se je razvila med predavateljem in občinstvom. Marko Manin Aktualno19. oktobra 201712 Čedad / 3. večer Protagonisti v prostoru Zaščitene skupnosti aktivne v upravah! tranka Slovenska skupnost je pred bližajočimi se volil- nimi preizkušnjami sklica- la Programski kongres z geslom Protagonisti v prostoru, ki je za- mišljen v obliki daljšega obdobja aktivne soudeležbe sekcij, izvol- jenih predstavnikov, članov in somišljenikov. “Programski kon- gres smo oblikovali kot niz de- batnih večerov, ki jih bomo v ok- tobru in novembru pripravili v sodelovanju s krožkoma Virgil Šček in Anton Gregorčič ter društvom Don Eugenio Blanchi- ni. Večeri bodo tematsko osre- dotočeni na aktualne družbeno- politične tematike in z njimi bo- mo skušali spodbuditi širšo raz- pravo v naši skupnosti in izven nje”, pravi deželni tajnik SSk S Igor Gabrovec.Tretji večer (prvi je bil v Gorici otemi tržišča dela, drugi pa v Trstu o pogledih iz Slovenije na zamej- stvo) bo na sporedu v petek, 20. oktobra 2017, v večnamenskem središču San Francesco v Čedadu ob 19.30. Debatno srečanje z na- slovom Aktivna soudeležba zaščitenih skupnosti v javnih upravah in njihova vloga pri zaščiti in ovrednotenju deželne avtonomije bo namenjeno raz- pravljanju o tem, koliko in kako so priznane narodno-jezikovne manjšine vključene v sistem upravljanja območja tudi ob prednosti statuta o avtonomiji FJK. Ta se začne pri občinskih upravah in sega skozi deželo FJK vse do Rima. Uvodoma bo svoj pogled podal deželni tajnik SSk, deželni svetnik in podpredsed- nik deželne skupščine FJK Igor Gabrovec, ki bo nato vodil po- govor s skupino uglednih in vse- stransko raznolikih gostov. Na vabilo stranke Slovenska skup- nost so se že odzvali odgovorni urednik štirinajstdnevnika Slo- vencev na Videmskem Ezio Go- sgnach, župan v Carlinu in pred- sednik deželne skupščine furlan- ske jezikovne skupščine Diego Navarria, profesor geografske politike in gospodarstva na Vi- demski univerzi prof. Igor Jelen, predsednik Italijanske Unije v Sloveniji in na Hrvaškem Mau- rizio Tremul ter zdravnik dr. Ma- rio Canciani, ki je tudi občinski svetnik Honsellove uprave in vsestransko družbenopolitično angažiran (več let prireja tudi tečaje slovenskega jezika) v Vid- mu. Z njimi bodo skušali razvi- jati pogled na sedanje stanje in še zlasti na prihodnost naše pri- sotnosti kot protagonisti tega prostora. TAKI SMO (12)Katja Ferletič Estetika in etika... Marco Bizzarri, predsednik znane modne hiše Gucci, ki spada, kot Louis Vuitton, Dior, Chanel, Hermes in drugi predstavniki luksuza, pod okrilje velikega podjetja Kering, je pred kratkim v Lon- donu izjavil, da modna hiša, ki jo predstavlja, ne bo več uporabljala živalskih krzen pri izdelavi oblačil in modnih dodatkov. Bizzarri je izpostavil pojem socialne odgovornosti, ki je izredno po- membna vrednota za florentinsko maison. Gucci namerava uresničevati nove projekte v popolnem spoštovanju okolja in živali in s tem prispevati k inovaciji in velikim spremembam v svetu mode. Govorimo o epohalnem preobratu, ki uvršča modno hišo med člane “Fur free Alliance”. To je mednarodno združenje, ki se ukvarja z zaščito 40 vrst živali, ki jih po navadi uporabljajo v modni industriji. Od leta 2018 Gucci ne bo več upora- bljal krzna minka, lisice, sable, ovce pasme kara- kul, zajca, oposuma in drugih živali. Do pred kratkim so se le nekateri modni ustvarjalci odločili za stroge podjetniške smernice, ki te- meljijo na spoštovanju živali, danes pa jih veliko ustvar- ja dolgoročne, inovativne načrte, za ure- sničevanje kate- rih je potrebna zelo visoka de- narna naložba. Med najbolj znanimi imeni, ki poslujejo na “ekološki” način, lahko omenimo tudi Armanija, Huga Bossa in Stello McCartney. Stella McCartney, angleška modna ustvarjalka in hčerka glasbenika Paula McCartneyja, je bila med prvimi, ki so se odločili za delovanje v spoštovan- ju živali in okolja. V njenih kolekcijah ne najde- mo popolnoma nič živalskega izvora: prav vse je izdelano iz materialov, pri pridelovanju in obde- lovanju katerih je negativen učinek na okolje čim manjši. McCartneyjeva pravi, da se iz leta v leto bolj osredotoča na tehnologijo in inovacijo, skuša ustvarjati lepe in luksuzne izdelke, ne da bi poza- bila na svoje etične vrednote in odgovornost za okolje. Vedno bo ostala zvesta svojim načelom in spodbuja tudi druge modne ustvarjalce, naj se ji pridružijo. Tudi potrošniki imamo na razpolago vedno več informacij in skušamo zato izbirati izdelke, ki so nastali v spoštovanju narave in v razmerah “cruel- ty-free”, to se pravi, ne da bi povzročali trpljenja živalim. Zanimanje za ekološka krzna, ki morajo biti, če ne po barvi, vsaj po mehkobi, čim bolj podobna naravnim, spodbuja veliko industrijskih obratov, da vlagajo ogromne vsote denarja v teh- nologijo. Modni velikan Kering vodi že od leta 2012 program podjetniške odgovornosti “Corpo- rate Responsability”, ki se ukvarja z različnimi ključnimi zadevami: iskanje novih surovin in ma- terialov (npr. pred tremi leti je sam Gucci ustvaril “ekološki” kašmir, 70 % katerega sestavlja prede- lan odpadni material), odpravljanje škodljivih se- stavin pri pridelavi blaga, zmanjšanje uporabe vo- de, popolni nadzor nad dobavitelji, uporaba kva- lificirane delovne sile, ki mora seveda delati v do- brih razmerah in biti primerno plačana. Namesto sintetičnih vlaken se je povečala upora- ba naravnih, kot so lan, konoplja, volna, organski bombaž in svila, pridelanih po ekoloških meto- dah in s čim manjšo uporabo kemičnih sredstev, pesticidov in gnojil. Italijansko podjetje Orange Fiber je izumilo metodo predelave pomaranč za pridobitev blaga, Wine Leather pa je usnje 100 % rastlinskega izvora, saj ga izdelujejo iz tropin. Zelo pomembno je tudi recikliranje že obstoječih su- rovin: iz pla- stenk s posebni- mi tehničnimi postopki odstra- nijo škodljive sestavine in jih nato “očiščene” uporabljajo pri izdelavi sinte- tičnega blaga, podjetje Wai- stmade pa npr. proizvaja paso- ve iz rabljenih kolesnih zračnic. Novih idej je veliko, a žal ustvarjati kakovostne produkte na način, ki upošteva stroga načela spoštovanja okolja in človeka, prinaša podjetjem zelo visoke stroške, zato je tudi cena končnega iz- delka sorazmerno visoka. “Ekološka” moda pri- teguje vedno več ljudi, ki skušajo kupovati, se oblačiti, jesti, živeti na “ekološki” način, zato ne več samo luksuzne znamke, a tudi nizkocenovne skušajo zaščititi okolje z različnimi projekti (H&M se npr. vsako leto ukvarja z recikliranjem svojih izdelkov, tako da povabi kupce, da v trgovino pri- nesejo svoja stara oblačila in dobijo v zameno bon). S časom in novimi proizvodnimi tehnika- mi skušajo proizvajalci stroške znižati in tako ustvariti nekaj, ki bo dostopno večjemu številu potrošnikov, tako da ne bo ekološki izdelek samo luksuzni izdelek. Pot, ki jo je modna industrija izbrala, temelji na novih idejah in tehnološkem napredku, saj se mora soočati z novo generacijo potrošnikov, ki hočejo lepe, dragocene izdelke, a take, ki ne pri- našajo s seboj občutka krivde - kakovostne stvari, ki imajo dodatno vrednost: spoštovanje narave in čisto vest. Skrb za estetiko ne sme biti manjša od tiste, posvečene etiki in odgovornosti. Primorski kulturni dnevi na Koroškem Pestro dogajanje v raznih koroških krajih e 36 let potekajo v mesecu oktobru kulturne izmen- jave med Koroško in Pri- morsko. Navadno trajajo deset dni in se izmenično dogajajo na Koroškem in Primorskem. Orga- nizatorji te bogate in raznolike kulturne izmenjave so Krščanska kulturna zveza iz Celovca, Slo- venska prosveta iz Trsta in Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Letos se bo predstavilo več kulturnih skupin iz goriške, tržaške in videmske pokrajine. Primorski kulturni dnevi se bo- do začeli 20. oktobra in trajali do konca meseca. Dogajanja bodo v raznih krajih Koroške in bodo še utrdila že dobro sodelovanje med koroškimi in primorskimi kulturnimi krovnimi organizaci- jami. Prva bo nastopila goriška gleda- liška skupina O'Klapa, ki bo v režiji Sanje Vogrič uprizorila zelo Ž uspešno glasbeno igro Obutimaček, v kateri nastopa lepa sku-pina mladih igralcev in pevcev. Predstava bo 20. oktobra v Št. Pe- tru. Istega dne se bodo predsta- vili gojenci glasbenih šol v Bistri- ci na Zilji. Koncert bodo obliko- vali mladi glasbeniki, ki obisku- jejo Glasbeno šolo dežele Ko- roške, Slovenskega centra za gla- sbeno vzgojo Emil Komel in Glasbene matice. V ponedeljek in torek, 23. in 24. oktobra, bo- do Korošci spoznali literarna de- la Primorskih pisateljev. V Selah bo predstavitev knjige Draga Što- ke Koroška v mojem srcu, v Ti- schlerjevi dvorani v Celovcu pa se bodo predstavile primorske založbe. Predstavniki Goriške Mohorjeve družbe bodo sprego- vorili o knjigi z naslovom Po ste- zicah in brezpotjih, ki je izšla ob 80. življenjskem jubileju vse- stranskega kulturnega in družbe- nopolitičnega delavca Draga Što- ke. Martin Brecelj bo prikazal svojo knjigo Anatomija poli- tičnega zločina, ki jo je izdala Mladika in je vzbudila veliko za- nimanja. Slovensko kulturno središče Planika iz Ukev pa je iz- dalo knjigo Rafka Dolharja Ka- nalska dolina, o kateri bo govor v Celovcu. V torek, 24. oktobra, bo v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah pri- kazala svoje izdelke keramičarka Gabrijela Ozbič. Odprtje razstave bo uvedel koncert samospevov. V Celovcu bo mladiska skupina iz Trsta uprizorila igro Žabji kralj. V soboto, 28. oktobra, bosta na sporedu dva dogodka. Cerkveni pevski zbor iz Ukev bo pod vod- stvom Oswalda Erratha sodelo- val pri maši v Bilčovsu, po maši bodo zapeli Ukovški fantje. 18. Primorske kulturne dneve na Koroškem bosta sklenila člana dramske skupine Prosvetnega društva Štandrež, Majda Zava- dlav in Božidar Tabaj, z vedro igro Gremo v teater. Predstava bo v farni dvorani v Globasnici. Soprireditelja sta SKD Globasni- ca in fara Globasnica. DP ponedeljek, 16. oktobra 2017, je bila gostja medrazrednega zborovanja teh- niškega pola slovenskega višješolskega centra v Gorici najuspešnejša slovenska al- pska smučarka Tina Maze. Srečanje v šolskem avditoriju sta si zamislili dijakinji 5. razreda zavoda Ž. Zois Sofia Semolič in Martina Fal- cicchia, ki sta s pomočjo Andree Massija, pro- fesorja telesne vzgoje in dolgoletnega Tinine- ga trenerja, povabili šampionko na pogovor. Martina Falcicchia je uvedla srečanje in na kratko predstavila smučarko. Prisotni so si nato ogledali po- snetek, ki je povzel športno kariero al- pske smučarke. Dija- ki so ji postavljali za- nimiva vprašanja, ki so se nanašala na vsa obdobja njenega življenja. Tina Maze je povedala, da je začela smučati že v otroških letih. Smučarska proga je bila oddaljena le 500 m od njene rojstne hiše, tako da je bila lahko na smučeh vsak dan. Di- jake je zanimalo, kako je postala profesional- ka. Olimpijska prvakinja je razkrila, da je že od otroštva dalje zmagovala na smučarskih tekmah in se je že s temi prvimi uspehi začela uveljavljati. Tako je bila pot med profesional- ce samoumevna. Usklajevanje smučarske de- javnosti s šolo pa je bilo precej težavno. Že v osnovni šoli je izgubila veliko ur pouka. Štarši pa so ji vedno pravili, da ne bo smučala, če se ne bo tudi izobraževala, zato se je športnica vedno trudila in nadoknadila vse zamujeno. Pri premagovanju ovir so ji veliko pomagali starši, sošolci, učitelji in trenerji. Tina Maze je spregovorila tudi o težkem obdobju med letoma 2006 in 2008, ko je doživela ne- kaj pekočih porazov in ko pri smučarski zvezi ni dobila več podpore. Stanje se je izboljšalo, ko se je Andrea Massi vrnil, da bi treniral smučarko. Ustvarili so zasebno ekipo Team to aMaze in s kombijem ob- vozili vse etape svetovnega pokala. Profesor in trener Andrea Massi je dija- kom povedal, kako je bilo težko na začetku pri zbiranju finančnih sredstev, kajti smučan- je je drag šport. Omenil je tudi, koliko težav je pri potovanjih z letalom in koliko stroškov je s tem povezanih. Posamezna tekmovalka mora jemati s seboj približno 950 kg opreme, kar bistveno zviša ceno letalskega prevoza. Ve- lik izziv je bil tudi postati manager ekipe za nekoga, ki je po poklicu trener. A vse težave, kritike in pritiski so se potem spremenili v ve- liko zadoščenje. Dijake je zanimalo tudi, ali smučarka pogreša trenin- ge in tekmovanja. Tina Maze je priznala, da je tek- movalno smučanje posta- jalo vsako leto fizično na- pornejše in pojavilo se je tudi več ovir v zasebnem življenju, zato tega ne po- greša. Šampionka, ki zdaj sodeluje pri televiziji Euro- sport in s podjetjem Stöc- kli, je odgovorila še na ve- liko vprašanj o sponzor- stvu, smučeh, prehrani, treningih, izven športnih zanimanjih ter se zadržala z dijaki za fotogra- fije in podpise. MČ V Gabrovec o spoštovanju pravic manjšine Naj se upošteva slovenščina! eželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je predložil novo svetniško vprašanje v zvezi s spoštovanjem pravic slovenske manjšine. Gabrovec uvodoma piše, da po več kot petnajstih letih od odobritve državnega zakona št. 38 za slovensko manjšino ostajajo številne zaščitne norme še v marsičem mrtva črka. Med nedosledno izpolnjene obveze, piše v nadaljevanju predstavnik SSk, sodijo ukrepi, ki jih predvideva 8. člen zakona v zvezi z rabo slovenskega jezika v javni upravi. Res je, da so se nekatere uprave, ki so vključene v območje izvajanja zaščitnega zakona, bolj ali manj prilagodile za izdajanje osebnih dokumentov, aktov in potrdil. Istega žal ne moremo trditi za številna podjetja, ki imajo v koncesiji storitve javne koristi, ki so po zakonu prav tako poklicane, da na naselitvenem območju slovenske narodne skupnosti spoštujejo dvojezičnost v javnih obvestilih. Gabrovec se v svoji interpelaciji sklicuje na obvestila družbe e- distribuzione, s katerimi obvešča koristnike o prekinitvi električnega toka. V občinah, v katerih je nesporna prisotnost slovenske narodne skupnosti, kot sta npr. Sovodnje ob Soči ali Devin Nabrežina, omenjeno podjetje vztraja z izključno enojezičnimi italijanskimi obvestili in se ne meni za prošnje, opozorila in prigovarjanja zasebnikov in tamkajšnjih krajevnih javnih upraviteljev. Zaradi tega se Gabrovec obrača na predsednico Serracchiani s pozivom, naj deželna uprava sproži vse potrebne korake za doslednejše izvajanje omenjenih določil, tudi z ureditvijo specifičnih konvencij, ki jih predvideva 5. odstavek 8. člena zaščitnega zakona. D Tina Maze gostja dijakov goriškega tehniškega pola Usklajevanje smučarske dejavnosti s šolo ni bilo enostavno! Slovenija 19. oktobra 2017 13 Interneta še ni uporabilo 18 odstotkov odraslih Slovencev V prvem četrtletju je v Sloveniji internet uporabljalo 79 odstotkov oseb v starosti med 16 in 74 let. Med njimi je bilo 68 odstotkov takšnih, ki so internet uporabljali vsak ali skoraj vsak dan, še nikoli pa ga ni uporabilo 18 odstotkov oseb. Delež uporabnikov interneta je še vedno najnižji med starejšimi, vendar se povečuje. Po podatkih državnega statističnega urada je v letošnjem prvem četrtletju internet redno uporabljalo 39 odstotkov oseb v starosti med 65 in 74 let. Pred letom dni je bilo takšnih le 29 odstotkov. V tej starostni skupini je bil tudi najvišji odstotek takih, ki interneta niso še nikoli uporabili (57 odstotkov). Največji delež uporabnikov interneta je v starostni skupini 25 do 34 let, in sicer 99-odstoten. Med mlajšimi od 25 let jih internet uporablja 98 odstotkov, med starimi od 35 do 44 let 96 odstotkov, potem pa se v starostni skupini 45 do 54 let ta delež zmanjša na 83 odstotkov in v starostni skupini 55 do 64 let na 56 odstotkov. Internet najpogosteje uporabljajo za iskanje informacij in komuniciranje. V prvem četrtletju 2017 je 69 odstotkov vprašanih po internetu iskalo informacije o izdelkih ali storitvah, 61 odstotkov jih je bralo novice ali revije, 46 odstotkov pa jih je sodelovalo v spletnih družabnih omrežjih. Približno dve petini jih je internet uporabljalo za storitve e- bančništva, nekaj manj pa jih je po internetu telefoniralo ali opravilo video klic s spletno kamero. Za hrambo zasebnih dokumentov uporablja internet dobra četrtina vprašanih. Na statističnem uradu so tudi preverili, katere storitve sodelovalnega gospodarstva se v Sloveniji najpogosteje uporabljajo. Kot so ugotovili, je v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem po internetu prodajalo izdelke ali nudilo storitve 21 odstotkov oseb, osem odstotkov pa si jih je uredilo prevoz. Navzočnost otrok v gospodinjstvu je dejavnik, ki pomembno vpliva na opremljenost gospodinjstev z računalniki in dostopom do interneta. Računalnik so namreč imela v prvem četrtletju skoraj vsa gospodinjstva z otroki (97 odstotkov), prav tako dostop do interneta (98 odstotkov). V povprečju je sicer z računalnikom razpolagalo 80 odstotkov gospodinjstev, dostop do interneta pa jih je imelo 82 odstotkov. Kratke Zaprti in obsojeni v zadevi Patria od države zahtevajo odškodnino Potrebujemo predsednico(ka), ki bi imela rada Slovenijo! obdobju kampanje za volitve nove predsednice ali predsednika Sloveni- je, v nedeljo, 22. oktobra, sta na- stala dogodka, ki dovolj celovito zrcalita politične razmere in vzdušje v državi. V strankah, or- ganizacijah civilne družbe, v večini javnih občil in tudi v t. i. običajni javnosti komaj kdo omenja, da so v Novi ljubljanski banki izvedli pranje denarja v znesku kar milijarde dolarjev. Sredstva, pridobljena iz nekega nezakonitega iranskega vira, so preusmerjali v teroristične na- mene, pa tudi na zasebne račune vplivnih posameznikov. O tem imajo jasne in zanesljive dokaze, toda država s svojimi izvršilnimi organi doslej ni ukrepala in najbrž tudi ne bo, čeprav bi tako velika afera v de- mokratični državi, za kakršno se ima tudi Slovenija, morala pov- zročiti prave politične pretrese in ukrepanje. Tudi javnost se ob- naša, kot da gre le še za eno afe- ro, ki v Sloveniji ne pomeni nič posebnega, pač v skladu s pre- pričanjem, “da so vse politične stranke in politiki enako ravno- dušni in nesposobni pri upra- vljanju države in se zato ne kaže vznemirjati”. Zagotovo pa je z omenjeno afero, ki odmeva tudi v tujini, nastal nov madež na Sloveniji, ki odseva tudi v pred- sedniški volilni kampanji. Spodbudno pa je to, da so se vse parlamentarne stranke dogovo- V rile o skupni strategiji in politikiv odnosih do Hrvaške, za zdajnajbolj glede uresničevanja raz- sodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Pomemben prispevek pri oblikovanju skupne izjave pristojnega parlamentarnega odbora je dala SDS, stranka Ja- neza Janše, ki ga je podprla tudi vladna koalicija. V kampanji za predsed- niške volitve v nedeljo, 22. oktobra, ni večjih no- vosti. V obtoku je veliko leporečja, mnogo obljub kandidatk in kandidatov, ki nekaterih tudi v ugod- nejših razmerah ne bi mogli uresničiti, ocenje- vanja in kritik sedanjega državnega poglavarja Bo- ruta Pahorja, navajanja anket in javnomnenjskih raziskav o mogočih izidih predsedniških volitev. Ljudmila Novak, predsed- nica Nove Slovenije, stranke krščanskih demo- kratov, in njena kandidat- ka za predsednico države, je svoj predsedniški program pojasnila v prilogi k slovenskemu kato- liškemu tedniku Družina. V njem ni ponovila svojih znanih izjav, “da Nova Slovenija, stran- ka krščanskih demokratov, ne bo sodelovala v nobeni koaliciji s stranko SDS, dokler jo bo vodil Janez Janša”. Pridržke zoper nje- ga pa je ponovila v zelo dolgem intervjuju za sobotno prilogo časnika Delo. Nekaj izvirnosti v predsedniški volilni kampanji je podal koprski župan Boris Po- povič. Zatrjuje, “da se slovenski politiki na državni ravni neneh- no pojavljajo v slovenskih me- dijih, a v tujini ne pomenijo prav nič. Že v Trstu Boruta Pa- horja, Mira Cerarja in slovenske politične elite ne pozna nihče, kaj šele v Padovi, da ne govorim o Milanu in Rimu. Spomnite se, kako so slovenski mediji obrav- navali Melanijo Trump in se- danjega predsednika ZDA. Nje- ga so predstavljali kot klovna, ženo Melanijo pa, kot da je sko- raj vsak, ki je imel pet minut časa, lahko spal z njo. A res mi- slite, da Trump in soproga o tem nista informirana? Glede našega sodstva pa, da v njem ni vse narobe. Zaupanja ni vred- nih le od pet do deset odstotkov sodnikov, tožilcev in kriminali- stov, a ti izredno negativno vpli- vajo na vse. Poglejte Boruta Pa- horja, brez pomoči Janeza Janše v drugem krogu prejšnjih pred- sedniških volitev nikoli ne bi postal predsednik države. Janez Janša se je znašel v kazenskem postopku v zadevi Patria brez kakršnegakoli dokaza. Ne trdim, da pri primeru Patria ni bilo kri- minalnih dejanj, ravno obrat- no, prepričan sem, da so bila. Ni pa bil vpleten Janez Janša. Pred- sednik Borut Pahor bi moral ob pravnomočni obsodbi Janeza Janše pravnim strokovnjakom naročiti, naj primer z vso resno- o uspešni lanski izvedbi v Doberdobu je letos mednarodni poletni kamp prvič potekal v Sloveniji, in sicer v občini Miren-Kostanjevica, v Orehovljah. Kamp je bil v avgustu in septembru kot priprava na vstop v šolo ali vrtec. Skoraj osemdesetim otrokom iz Doberdoba in okoliških vasi smo se potrudili ponuditi vsebinsko bogato, raznoliko in spodbudno učno okolje, tako da so otroci pridobili bogate izkušnje in s tem tudi nova znanja. Vsak dan so prihajali z veliko dobre volje, pozitivne energije, radovednosti, željni raziskovanja in odkrivanja sveta okoli sebe. Otroci so z različnimi gibalnimi dejavnostmi, delavnicami, igro, P pravljicami, pesmimi inglasbo odkrivali tudi slovenskijezik in ob tem bogatili svoj besedni zaklad. Učenje je potekalo nezavedno, in sicer z uporabo vseh čutil. Ustvarjalne delavnice za spoznavanje in raziskovanje čutov Otrokom smo predstavili bogat in raznolik svet člo- veških čutov. Z različnimi dejavnostmi so otroci spoz- navali in raziskovali svoje čute, saj je konkretna iz- kušnja učinkovitejša in se mnogo trajneje vtisne v spomin kot kakršno koli drugo “učenje”. Otroci so z vsemi petimi osnovnimi čuti odkrivali zunanji in notranji svet: živo in neživo naravo, nje- no raznolikost in spremen- ljivost, in ne nazadnje sebe in svoje telo. Izdelali so tu- di svojo “čut- no pot”. Pri tem pa so bili pozorni tudi na dražljaje, ki jih drugače ne opazijo ali jih navadno “preglasijo” drugi. Raziskovali so zvoke in vonja- ve, jih povezovali z občutki in čutili, pri tem pa razvijali sposob- nost opazovanja Moč pozitivnih uveljavitev in vi- zualnih zgodb Otrokom smo predstavili tudi čarobnost vizual- nih zgodb in moč pozitivnih uveljavitev. Otro- ci so jih tako vzljubili, da smo se jim posvečali vsak dan. Otroci so polni radosti in veselja, pozitivne, sončne energije, igrajo se, lepo jim je. Njihova domišljija dobi krila in z njo poletijo neverjetnim dogodivščinam naproti, pri tem pa razvijajo pozitivne mi- sli, občutke, naravnanost in seveda samopodobo. Ob tem so otroci bogatili tudi svoj besedni zaklad. Zlasti ti- sti, ki so prihajali iz italijansko govorečih družin, so se naužili lepe slovenske besede in poezije. Potovanje okoli sveta Z otroki smo se odpravili še na potovanje okoli sveta. Naj- prej smo jim predstavili naš planet, celine in njihove zna- menitosti: avstralske aborigi- ne in njihovo umetnost, Indi- jance in toteme za pogum, Az- teke, narod sonca, pisane tu- kane in še in še. Utrinke s svo- jega potovanja pa so ujeli v svoj popotniški dnevnik. Ivana Šolc Orehovlje / Mednarodni poletni kamp Za prijeten vstop v šolo stjo preučijo, in zahtevati po- ročilo. Če bi ugotovil, o tem sem prepričan, da je Janez Janša v tem primeru nedolžen, bi mo- ral ustrezno posredovati in ga takoj pomilostiti. Borut Pahor pa je mirno gledal Janševo ob- jokano ženo, ko so ji zapirali moža, celi Sloveniji na očeh, in je počakal, da ga je iz zapora spravilo šele Ustavno sodišče. To ni bil način”. Boris Popovič pa v zelo dolgem intervjuju, na dveh straneh, v časniku Delo ni omenil Janeza Janše. Avtor pogovora, proni- cljiv in izkušen novinar, Boris Šuligoj, ga o njem ni nič vprašal. Morda po lastni izbiri ali pa po naročilu pristojnih v časniku Delo. Ugibam. Pač pa je Boris Popovič kot kandidat za pred- sednika Slovenije menil, “da je pri nas šefinja Angela Merkel. Kar reče ona, je zakon”. In še: “Niso tisti, ki jih gledamo po TV, tisti, ki v resnici vodijo poli- tiko naše države. Vodijo jo tisti, ki jih ne vidimo”. Na vprašanje časnikarja “Kdo so to”, Boris Po- povič odgovarja: “Bolj ali manj vemo, kdo so, nihče pa si ne upa povedati na glas”. Med predsedniško kampanjo si je utrdila ugled in s tem ustvarila možnosti za boljšo uvrstitev na volitvah Romana Tomc. Bila je prepričljiva z izjavo, “da do do- movine čuti globoko ljubezen in predanost. Zaupa v slovenski narod”. Duhovnik, publicist in civilnodružbeni voditelj Ivan Štuhec je v komentarju, obja- vljenem v tedniku Družina, za- pisal: “Vsake volitve vedno bolj kažejo, da je obstoječi politični sistem za našo državo popolno- ma neprimeren. Že Janez Evan- gelist Krek je bil mnenja, da bi nam najbolj ustrezal sistem dveh političnih strank, ki bi se menjavali na oblasti. Predsedni- ka države pa bi morali izvoliti z absolutno večino v parlamentu. Ta bi v njem prepoznal državni- ka, vrednega tega položaja. Naše sedanje predsedniške volitve pa pomenijo mešanico politične manipulacije in komedijo zmešnjav”. Obnavlja se primer po krivici zaprtih in obsojenih v zadevi Patria. Janez Janša, Ivan Črnko- vič in Tone Krkovič namreč zah- tevajo odškodnino od države. Ta naj bi za vse tri znašala okoli 15 milijonov evrov. O višini pote- kajo pogajanja z javnim pravo- branilcem, v obrambi po krivici zaprtih in obsojenih Janše, Črnkoviča in Krkoviča pa sode- luje tudi Janšev odvetnik Franci Matoz. Državo toži in zahteva odškodnino v znesku 900.000 evrov tudi stranka SDS, in sicer zaradi domnevnega vpliva zade- ve Patria na državnozborske vo- litve leta 2014. Na teh je SDS, stranka Janeza Janše, izgubila precej glasov. Celotna zadeva odmeva v politiki in javnosti tu- di zato, ker odvetnik Franci Ma- toz omenja možnost, da bo vložil kazenske ovadbe proti kri- minalistom, tožilcem in sodni- kom, ki so sodelovali v postop- kih in odločanju po krivici za- prtih in obsojenih v zadevi Pa- tria. V Novi Gorici se je končal urad- ni program proslavljanja 70-let- nice začetka graditve in razvoja tega mesta. Skoraj gotovo pa se bo kdaj pojavila zahteva za ce- lovito obravnavo dogodkov v preteklosti, saj na omenjenih uradnih proslavah niso omen- jali primerov represije, ki se je v mestu in tudi na območju Go- riške in Primorske dogajala v obdobju totalitarne Jugoslavije. Marijan Drobež Aktualno19. oktobra 201714 NATUROPATSKI NASVETI (172)Erika Brajnik Anksioznost in stres - naturopatska pomoč (2) Anksioznost in naturopatija Na naturopatski pregled je prišel gospod sred- njih let. Potarnal je, da ga stiska pri srcu, da ima malo povišan krvi tlak in da je bil na ur- genci v zadnjih dveh tednih kar dvakrat, sredi noči ga je namreč zbudilo močno razbijanje srca, vendar EKG ni pokazal ničesar, posle- dično tudi ne vzroka. Ob pregledu njegovega telesa in irisa sem videla jasne znake deficita srca in veliko skrbi. Vprašala sem ga, kaj ga dejansko skrbi. Odvrnil mi je, da ga skrbi, ko gre hčerka najstnica zvečer ven, in da nič ne spi, dokler se ne vrne domov, in da vsakokrat, ko sliši zvok rešilnega avtomobila, si misli, da je bilo s hčerko kaj narobe. Nič mu ne pomaga, nič ga ne pomiri. Stanje se izboljša le, ko se hčerka vrne domov. Drugi primer: na naturopatski pregled je prišla gospa, ki je bila zaposlena na vodstvenem de- lovnem mestu. Potarnala je, da je nenehno utrujena, slabo spi, jo boli vrat in stiska v prsih ter da ji zadnje čase srce poskakuje celo tako, da jo razbijanje srca zbudi sredi noči. Pogledala sem njen iris in videla, da je gospa v krču, da njeno telo porabi veliko magnezija in da ima velik deficit ledvic, čustveno bloka- do iz otroštva, vezano na strah. IRIS GOSPE IRIS GOSPODA Navedla sem dva primera anksioznosti v na- turopatiji. Če pogledamo malo širše in se opremo na tradicionalno kitajsko medicino, bomo videli, da sem v omenjenih primerih navedla očiten deficit srca in led- vic. Binom ledvi- ce-srce je namreč tisti najznačil- nejši za anksioz- no stanje. S prehrano si lah- ko zelo pomaga- mo, z njo namreč harmoniziramo telo tako, da se odpovemo vsem vrstam kruha in testenin, ki ener- getsko šibijo srce, ter mlečnim izdelkom, ki energetsko šibijo ledvice. Primer je srčni jedil- nik iz moje knjige Naturopatski priročnik za samopomoč. Jedilnik predvideva zelo malo žit, veliko sadja in zelenjave ter beljakovin, malo ogljikovih hidratov in sladkorjev. Znano je namreč, da sladkorji sprožijo inzulinska ni- hanja in s tem nejevoljo, ki predstavlja doda- ten stres za telo. / dalje NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (71) Mariza Perat Poleg knjižnice najdemo na Jasni Gori še za- kladnico in orožarno. V zakladnici hranijo dragocene liturgične oble- ke in druge liturgične predmete. Tu je več drago- cenosti, ki so jih Jasni Gori poklonili poljski kralji, po- leg njih pa tudi knezi in vojskovodje. V zakladnici je več spominskih pred- metov, ki so jih tja prinesli poljski vojaki, ki so se bo- rili v drugi svetovni vojni. Dosti je tudi pretresljivih predmetov iz koncentra- cijskih taborišč. Tudi v orožarni je ohran- jenih mnogo dragocenih predmetov, pa tudi slik iz zgodovine jasnogorskega samostana. Te najdemo tudi v viteški dvorani. V orožarni je tu- di zbirka glasbil. Na Jasni Gori so nam- reč že v 17. stol. ustanovili orkester, ki je deloval do prve svetovne vojne. Bil je na visoki umetniški ravni in je spremljal vse pomembnejše slovesno- sti na Jasni Gori. V zgodovini jasnogorskega svetišča in samostana imajo pomembno mesto poljski kralji. Njihov prvotni sedež je bil v Gnieznu. V začetku 14. stol. pa se je kralj Vladislav preselil v Krakov, kar je seveda pomembnost mesta zelo povzdignilo. Svoj grad so kralji imeli na griču Wawel. Bili so iz rodbine Pia- stovcev, ki je na Poljskem vladala pred Jagelonci. Rodbina Jageloncev se začenja z litvanskim knezom Jagelom. Knez Jagelo je bil pogan. Pred poroko z Jadvigo, hčerjo Ludvika Velike- ga, je sprejel krščansko vero in se dal krstiti. Pri krstu si je privzel ime Ladislav. Jagelonski kralji so v Krakowu dali postaviti vseučilišče, ki se po njih še danes ime- nuje Jagelonsko. Tu je študiral slavni zvezdo- slovec Nikolaj Koper- nik (1473-1543), v našem času pa poznejši papež sv. Janez Pavel II. Poleg gradu stoji na Wawlu stolnica, saj je Krakov sedež krakov- skih nadškofov. V stolnici so poko- pani skoro vsi poljski kralji. Tu počiva tudi sv. Stanislav (1030- 1078), krakovski škof in mučenec, ki ga je kralj Bole- slav II. umoril. Anton Aškerc je spomin nanj ohranil v pesnitvi Mutec Osojski. Poljska je krščan- stvo sprejela leta 966. Leta 1966, ob tisočletnici pokristjanjenja, so na Pol- jskem potekale velike slav- nosti. Vodilno vlogo je pri tem imel takratni poljski primas, kardinal Štefan Wyszynski (1901 - 1981). Leta 1966 se je slavnosti na Jasni Gori želel ude- ležiti tudi sv. oče Pavel VI., a mu takratne poljske oblasti tega niso dovolile. Še prej, dne 26. avgusta 1956, na praznik Jasno- gorske Matere Božje, se je Poljska posvetila Božji Ma- teri in jo prosila, naj pol- jski narod ohrani v miru in edinosti.Stolnica v Gnieznu Pij XII. Kardinal Štefan Wyszynski ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0 naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 17. oktobra, ob 13.30 zmago Mihe Tavčarja na maratonu je Svetovno prvenstvo v vožnji dvovpreg (FEI) 2017 prineslo Sloveniji najboljši rezultat v konjeniškem športu doslej. Potem ko je Miha Tavčar postal svetovni prvak v najbolj zahtevnem in adrenalinskem maratonu, se je veselil še desetega mesta v skupni razvrstitvi svetovnega prvenstva. Visoko v zrak je dvignil tudi pokal za najboljšega voznika z lipicanci, ki mu ga je podelila Mednarodna lipicanska zveza. Tako je dosegel najboljši rezultat slovenskih voznikov na svetovnih prvenstvih doslej, enak izjemen rezultat je dosegla tudi slovenska ekipa, ki je osvojila deveto mesto. Z lipicanci sta za Slovenijo tekmovala tudi Klemen Turk in Mitja Mahorčič s podporo francoskega trenerja Benjamina Aillauda in vodje ekipe Igorja Ujčiča Vrhovnika. Svetovni prvak v maratonu Miha Tavčar je po tekmovanju povedal: “Postati svetovni prvak v maratonu - to je nekaj najlepšega. Tu so bili navijači, navijali so zame in me spodbujali. Ko sem pred Z leti začel, si nisem nikolimislil, da bom prišel na tanivo, zdaj, z ekipo, pa se to da”. Zlato v maratonu pomeni tudi promocijo lipicanca v svetovnem merilu, je poudaril Tavčar: “Dokazali smo, da so lipicanci dobri za vprežni šport, vsaj za maraton so najboljši. Z njimi bomo delali še naprej in prepričan sem, da bodo dosegli še veliko uspehov na svetovnem nivoju”. Svetovni prvak (v skupni razvrstitvi) v vožnji dvovpreg je postal mlad, le dvajsetletni madžarski voznik Martin Hölle. V zahtevnih, deževnih pogojih je srebro pred številnimi gledalci v Lipici osvojil nemški voznik Sebastian Warneck, bron pa Beat Schenk iz Švice, ki je za maraton in spretnostno vožnjo vpregel tudi enega lipicanca. V ekipni razvrstitvi je slavila Madžarska pred Nemčijo in Francijo. Z rezultati in množičnim obiskom Svetovnega prvenstva je bila zadovoljna tudi direktorica Kobilarne Lipica Lorela Dobrinja: “To je bil največji konjeniški dogodek v zgodovini Slovenije - edinstven dogodek z izredno logistiko, Lipica pa se je z njim postavila na zemljevid konjeniških središč v svetovnem merilu. Organizacija je bila izpeljana zelo dobro, brezhibno, prvo mesto Mihe Tavčarja v maratonu pa je samo potrdilo izjemnost tega dogodka. S tem odličnim rezultatom smo postavili nadaljnje temelje za razvoj tega športa - in kar je še pomembnejše – s tem se je začel lipicanec ponovno uvrščati v vrh športnih tekmovanj in konj”. Po prenovi hipodroma s podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in uspešni izvedbi svetovnega prvenstva ima Kobilarna Lipica zdaj nove trdne temelje za razvoj programa konjeniških dogodkov in tekmovanj. Lipica / Svetovno prvenstvo v vožnji dvovpreg Miha Tavčar svetovni prvak v maratonu Jagelonsko vsevčilišče v Krakovu Škof sv. Stanislav Aktualno 19. oktobra 2017 15 Dušeča sivina ... Megla red dnevi smo jo gledali, kako se je valila izza Julij- cev. A ti so bili kot visoki, mogočni stražarji, ki so preprečili, da bi nas dosegla. In z veseljem sem ugotovila, da sem med srečnimi izbranci, ki jim je uspe- lo, da so ušli deževnemu dnevu. In ga zamenjali za sončnega. Na dvatisoč metrih nad morjem je včasih poletje večno. In življenje tudi. Kot bi vse to, kar je zemel- jskega in minljivega, ne moglo ta- ko visoko. Minljivo ostaja globo- ko spodaj v dolini. Bolečina in trpljenje tudi. In megla. Tisti, ki so že doživeli lepoto gor- skih vrhov nad neskončnim me- glenim morjem, vedo, koliko energije, koliko lepote, koliko op- timizma lahko ukradeš takemu trenutku večnosti. Krasno, eno- stavno božansko, kot da ne bi bilo več namenjeno ljudem. Vsaj vsa- komur ne. V takih dneh, ko svet tone v megli, ima sonce v gorah nenavadno moč. Modrina, luč, svetloba in toplota brez konca. Nebesa. Raj za bogove in tiste, ki rinejo sem gor, da pozabljajo in puščajo za sabo vse. Spodaj je be- lo morje, ki zakriva vse, človeško nečimrnost, vojne, sovraštvo, bo- lečino, umiranje. Vse ostaja glo- boko spodaj v tistem vlažnem, si- vem, meglenem svetu. In sploh ne veš več, če je svet tam spodaj resničen, če res obstaja. Svetloba nad belim morjem te je ujela v P svoj objem in ne da ti, da bi sevračal. V mraz, sivino, med vsak-dan in bolečino. Tja, kjer kraljuje megla. Siva, vlažna, moreča. Da, predvsem moreča. Spominjam se, da sem kot otrok imela rada meglo. Tudi tisto sivo, neprijetno meglo, ki se vije po mestnih ulicah in se ujema z brezbarvnim svetom cementa. Mislim, da se mi je prikupila, ker je bila tako skrivnostna. Skoraj pravljična. Morda je bilo tedaj mesto manj onesnaženo. Manj je bilo prometa in vonj po morju je prevladoval, tako da sivina ni bila tako dušeča. Težka. Morda pa sem bila le otrok. Otroci se počutijo varne, ker vedo, da imajo topel dom, varno naročje in ljubezen. Ljubezen pa ima barvo sonca. Ko sem se tesno oklepala mamine roke, me ni bilo nikoli strah, da bi utonila v megli, da ne bi našla poti nazaj. Ob mami je varno in ljubezen segreje vsako prem- raženo srce. Ko sva po nakupo- vanju na tržnici prispeli domov, je bila moja mala, prenatrpana soba varno zatočišče in po cele ure sem opazovala skozi okno, ka- ko v megli tonejo mesto in ulice. Plišastega medvedka pa sem oble- kla v toplo volneno majčko. Itak nas je na hodniku grela mala električna pečica. Vse, kar smo doma premogli, ker naše stano- vanje še dimnika ni imelo, kaj šele centralnega ogrevanja. Prav zato smo se na večer po- sedli na pručke na hod- niku, ki ga je bilo na- jlažje segreti, in tiho zrli v razbeljeno žico pečice. Varnosti male otroške sobice nisem znala dol- go ceniti. Kmalu sem zrasla in večeri so me vabili v družbo, med prijatelje. Tedaj je posta- la megla ovira in izziv. Ovira, ker me starši niso radi puščali zdoma na večer, ko si meglo lahko rezal z nožem in je bilo na cesti nevarno. Moji prijatelji pa mladi in neizkušeni vozniki. Čakali so me budni dol- go v noč, dokler ni zaškrtal ključ v ključav- nici, in so vedeli, da sem jaz. Oddahnili so se, saj sem se živa in zdrava vrnila v svojo že pretesno otroško sobico. Megla je bila seveda tudi izziv. Predvsem ko sem tudi sama do- bila vozniško dovoljenje in sem morala vsem dokazati, da sem pri vožnji spretna in neustrašna. Ka- ko sem si tedaj želela odrasti in kako noro sem hlastala za izzivi. Ko si mlad, gre čas prepočasi in ne vidiš nobenih omejitev. Zdaj pa mi je lepo, ko kdo drug vozi in mi ni treba prežati v megli za ce- stiščem. Ni mi več, da bi dokazo- vala. Česarkoli in komurkoli. Meglo sem menda dokončno za- sovražila, ko sem se vpisala na fi- lozofsko fakulteto v Ljubljani. Bi- lo je tisto leto, ko smo imeli tako lep september in še lepši oktober in so se Tržačani v Barkovljah ko- pali in sončili tja do polovice no- vembra. Ah, domotožje, obarva- no v sonce. V Ljubljani je mesec in pol kapalo od vsepovsod. Vla- ga mi je segala pod bundo in ma- jico, me mrazila do kosti, v Tivo- liju je deževalo z vej in zrak je smrdel po premogu in izpušnih plinih. Smog pravijo temu An- gleži, ki so enostavno združili be- sedi smoke - dim in fog - megla. In vse skupaj je bilo tako moreče, da sem nazadnje zbolela. Vročina, vse višja, tresla sem se in ležala v postelji, celo bledlo se mi je in le s težavo sem se zavlekla do avtobusa, ki me je popeljal do Trsta. Ko smo se začeli spuščati z Opčin proti mestu, se je zaleske- talo morje, v modrini sem spoz- nala dom in sonce me je prijetno grelo skozi šipo. Bila sem rešena in vedela sem, da se ne bom ni- koli več vrnila v sivino. Megla ni zame. Pljučnica pa mi je pustila trajne posledice. Od tiste daljne jeseni, ki je bila v Trstu menda najlepša, kar se jih spomnim, v Ljubljani pa najbolj vlažna in moreča, megle enostav- no ne prenašam. Zaradi zoprnega vonja po vsakovrstnem one- snaženju, zaradi morečega vpliva na razpoloženje. Predvsem pa za- to, ker se zdi v meglenem dnevu modrina nedosegljiva. In z njo veselje in pozitivne misli. Sicer se tudi megla razlikuje, lah- ko bi rekla, da je veliko vrst te zo- prne, sive navlake, ki nam krade sonce in nebo. Megla je najbolj zoprna ob morju in v nižinah. Morda se vam je že zgodilo, da ste se zgodaj spomladi ali jeseni od- pravili k morju. Že nekaj metrov nad njim je bilo namreč sončno in modro in toplo, da ste si zaželeli plaže in poletja. A tam vas je čakalo razočaranje. Me- gla, temna in ustrahujoča je kot zmaj požirala ne- skončnost obzorja, valo- ve in vonj po poletju. Va- lila se je na obalo kot za stavo. Kot vojska grdih, si- vih prikazni. Sonca nik- jer, samo sivina, ki je pre- plavljala plažo, in mraz, da je človeku segal do srca. Ko megla krade po- letje, briše valove in golta morje, samo iščeš poti, da bi ji ušel. Zlovešča slutnja minevanja in sivine, ki ji ne moreš ubežati. Da, pri morju zna imeti megla svojo težo. Kot breme. Kot pre- težka odeja. Kot moreč spomin. V gorah je drugače. V gorah še obstajajo meglice. In, skoraj ne- verjetno je, a take meglice imam še vedno rada. Pravzaprav to sploh ni megla, bele vile so, ki se igrajo in lovijo med vrhovi, z dol- gimi oblekami nerodno letajo med smrekami in pišejo pravljice o nedosegljivih vrhovih. V gorah so meglice, ki znajo biti lepe. Predvsem zato, ker dišijo po smrečju in zemlji in studencih. In veš, da se bo njihov jutranji ples umaknil soncu. Meglice v gorah so kot jutranja odeja. Gore jo odvržejo, ko jih sonce segreje. In je nebo zaradi njih še bolj modro, še bolj globoko in še bolj pra- vljično. Suzi Pertot Pogled na naše odbojkarske vrste (Trener spet Jerončič), cilj je obstanek nedeljo, 22. oktobra, ob 18. uri bodo odboj- karji Sloge Tabor Tele- vita prvič v novi sezoni držav- ne enotne B lige nastopili pred domačim občinstvom v repenski telovadnici. S prven- stvenimi nastopi je naša pa- radna šesterka začela s pora- zom na gostovanju v Padovi, v soboto so z ligaškimi obvez- nostmi začele tudi ostale za- mejske postave, ki tekmujejo v odbojkarskih deželnih prvenstvih. To sta Zalet in Mavrica/Arcobaleno v ženski D ligi, Olympia in Sloga Ta- bor/Coselli v moški C ligi ter Sloga in Val v moški D ligi. V tem prvenstvu je bil že v prvem krogu slovenski derbi, ki je pripadel bolj izkušenim Štandrežcem. Ta zapis pa je naravnan predvsem na Slogo Tabor, ki se je prejšnji teden, pred začetkom tekmovanja, pred- stavila javnosti tudi na vsako- V letnem srečanju z novinarjiin pokrovitelji. Slavnostnigost na dogodku v Repnu je bil legenda italijanske igre pod mrežo Samuele Papi, eden izmed najbolj zmagovi- tih odbojkarjev zadnjih dveh desetletij, ki je še do pomladi (pri 44 letih) igral v najvišji državni ligi, nazadnje z Lori- som Maniajem v Piacenzi. V bogati karieri je – vedno v glavni vlogi - osvojil štiri olimpijske medalje, dva sve- tovna naslova, tri evropske in pet svetovnih lig. Poleti pa je bil na pragu za našo športno srenjo senzacionalnega pre- stopa k Slogi Tabor, kamor ga je povabil nekdanji reprezen- tančni kolega Francesco Biri- banti, ki je pri 41 letih še dalje prva violina belo-rdečih. Na predstavitvi je Papi potrdil, da je bil pripravljen sprejeti nov izziv, vendar so ga v zadnjem trenutku ustavile zadolžitve v evropski odbojkarski zvezi. Kakorkoli že, slogaši so stopili v novo prvenstvo s precej spremenjeno postavo. Prva novost je na klopi vrnitev Gregorja Jerončiča po enolet- ni izkušnji pri domačem Sa- lonitu v Kanalu. Uprava je bi- la sicer zadovoljna z opravlje- nim delom lanskega trenerja Jasmina Čuturića, ki je bril- jantno privedel moštvo do obstanka. Težava pa je v tem, da nima nekdanji vrhunski odbojkar z Obale licence za vodenje ekip na tej ravni, ta- ko da bi ga moral vso sezono spremljati na klopi nek- do drug, ki bi bil formal- no glavni trener. Je- rončič je bil tako prva iz- bira, vrnil se je v okolje, ki ga dobro pozna, in se po pripravah veseli dej- stva, da ima na razpola- go širok izbor enako- vrednih igralcev, vključno z motiviranimi mladinci. Tudi v postavi je prišlo do prevetritve, mesto glavnega podajal- ca so zaupali Samuelu Princiju, iz goriške Olympie je prišel tudi zanesljivi libero Štefan Čavdek. Na svojem me- stu v šesterki ostajajo že omenjeni Biribanti, Va- silij Kante, David Cettolo, Ni- kola Ivanović in Marco Bolo- gnesi, na klopi pa je v stanju pripravljenosti še vrsta obe- tavnih mladih. Od lanske po- stave ni več Rigonata, Privi- leggija, Jurna in Pavlovića. Predsednik Andrej Maver je ob predstavitvi moštva ugo- tavljal, da bo tudi letošnja enotna B liga izjemno težko prvenstvo, za klub in fante je zelo ugledna vitrina, društve- ni cilj pa ostaja seveda obsta- nek v prestižni in zahtevni konkurenci. Od deželnih predstavnikov sta v drugoli- gaški druščini še pordenon- ska Prata in Cordenons. HC Aktualno19. oktobra 201716 G. Klemen Zalar Ne gradimo le ... S 3. STRANI o sem prišel na Tržaško, sem videl, da ogromno slovenskih mladih združuje Slovenska zamejska skavtska organizacija. Zdaj pa vidim, da se je tudi tam marsik- do oddaljil. Zdi se mi škoda, saj skavti ponujajo nekaj verskega in konkretnega; mladi človek se tam ne bo gotovo naučil nič sla- bega. Skavtizem očitno žal ne “pokriva” več toliko mladih kot nekdaj. Zato res upamo v sino- do, da nam bo dala novega za- gona. Ustanavljati kakšno me- stno mladinsko skupino v Trstu je skoraj nemogoče, ker tega ni- koli ni bilo, po drugi strani so nekateri že vključeni v kakšno skupino. Otroke in mlade de- jansko lahko združuješ samo še s kakšno versko prireditvijo. V okviru SPS sem npr. organiziral postno romanje na Repentabor in križev pot; mislim, da je uspelo, iz mesta je prišlo veliko mladih. Take pobude nas pove- zujejo in nam pomagajo iti na- prej. Nesmiselno bi bilo na no- vo nekaj ustanavljati, če že veš, da bi šlo težko naprej. Kakšno je na splošno stanje vernosti med Slovenci v Trstu? V Trstu je še vedno devet slo- venskih nedeljskih maš. Te so pri Sv. Jakobu, Novem sv. Anto- nu, v Barkovljah, Rojanu, od ko- der že več desetletij oddajajo mašo po radiu, v Škednju, pri Sv. Ivanu, Sv. Ani, Sv. Vincenciju in na Katinari. Torej devet maš, kljub temu da smo samo še trije duhovniki! Skoraj vsaka skup- nost ima svoj zbor. Gotovo se ne moremo kosati z množica- mi, kakršne ima italijanska večina, vendarle v naši manjšin- ski skupnosti sta močno prisot- na nepopustljivost in prizade- vanje, da bi ohranili to, kar smo dobili od naših prednikov. Če ne bo pevskega zbora, bo maša žalostna, ljudi ne bo pri maši, stvar bo zamrla... Proti temu se moramo boriti; pa ne zgolj za- radi tradicije, ampak zato, ker je potrebno, da s tem pokažemo našo prisotnost in tudi našo ve- ro. Kriza je pa povsod. Kakšnega močnega obisk ni, razen ob praznikih. Marsikje je morda več ljudi zato, ker radi poslušajo določenega župnika in njegove pridige, zato prihajajo tudi od drugod. Za zdaj pa se mi zdi, da je naše stanje še zadovoljivo, tu- di glede na to, da je Trst bolj laično mesto. V mestu je lažje kaj organizirati, če imaš stik s starši. Sam sem or- ganiziral kateheze in predavan- ja tudi zanje; prišlo jih je kar ne- kaj. Letos imamo v Škednju de- set novih birmancev. Vem, da nekateri starši v zadnjem letu niso šli prevečkrat k maši; ko pa sem jih vprašal, ali želijo, da gre otrok k birmi, so bili za to. Še vedno je torej neka zavest, ki pa se bo morala graditi na osnovi ne le tradicije, ampak tudi oseb- ne vere. Danes je osebna vera pri marsikom v krizi zaradi ta- kih ali drugačnih okoliščin; za- radi življenja, kot ga pač živimo, in osebnih kriz je marsikdo po- stal pesimist. Starejši ljudje mi pripovedujejo, da so doživeli vojno, fašistično preganjanje, pa jih je bilo takrat več v cerkvi; pripadnost Cerkvi in slovenske- mu narodu je bila močnejša. Danes teh težav nimamo, ima- mo pa druge, na katere nismo pripravljeni. Zato je v tem tre- nutku težko. Ali nam lahko kaj poveste o K svojih zadolžitvah? Začnimoz glavno: ste vikar pri Sv. Ja-kobu. Pri Sv. Jakobu naj bi bila glavni- na mojega pastoralnega dela. V tamkajšnji šoli sem tudi poučeval nekaj let. Vsak dan, razen ob četrtkih in ko sem odsoten, imam popoldne slovensko sv. mašo. Tam sne- mam “Utrip evangelija”, ko sem na vrsti. Tam potekajo kateheze in druge dejavnosti. V bližini imamo veliko par- kirišče, zato je cerkev v pri- merjavi z drugimi tudi bolj dostopna. In vendar je pri Novem sv. Antonu, kjer sem samo duhovni pomočnik, obisk nedeljske sv. maše včasih precej večji kot pri Sv. Jakobu. Veliko ljudi se je od- selilo: Sv. Jakob danes ni več to, kar je bil. Včasih je to bilo delavsko predmestje, danes je del mestnega središča. Četrt je zelo obljudena, prometa je veliko, in vendar je mnogo trgovin tudi zaprlo, ker niso več shajale; tudi nekaj slovenskih. Ni več vzdušja, kakršno je bilo nekdaj, mi pravijo. Poznam tu- di nekaj mladih družin, ki so se odselile na Kras, ker se jim Sv. Jakob ni zdel več tako prijazen. Ogromno je priseljencev; mi- slim, da jih imamo vsaj tri tisoč, ki tam spijo, nimajo pa nobe- nega stika z župnijo. To so zlasti Romuni, Bolgari, sezonski de- lavci. Je pa še vedno nekaj naših družin, ki vztrajajo, delajo, red- no hodijo k sv. maši. Imajo za- vest pripadnosti: če potrebuješ pomoč ali nasvet, bodo vedno priskočili. To me zelo veseli. Morda še kaj o Novem sv. An- tonu, kjer ste duhovni po- močnik? To je največja cerkev v tržaški škofiji. Nekateri kolegi iz Slove- nije mi kar zavidajo, da lahko tam mašujem vsako nedeljo. To pa je samo zato, ker skrbim za slovensko mašo. Tudi tam se ze- lo dobro počutim. Stik ali po- govor z ljudmi po maši je vedno dobrodošel. Kakšnih drugih de- javnosti pa ni. Župnik nas je npr. povabil k češčenju Najsve- tejšega, pa ni bilo odziva ljudi. Te navade tam ni bilo... Zato obstaja kar vidna razlika med Sv. Jakobom in Novim sv. Anto- nom, čeprav sta si blizu. Ne mo- remo posploševati ali združeva- ti. Bogoslužje je torej omejeno na nedeljske in praznične dni. Tam je prva božična maša v me- stu, ob 8. uri, ki prikliče veliko ljudi. Tam je bila sv. maša tudi v okrivu Slofesta. Ker je šola na ul. Sv. Frančiška že dolgo zaprta, ni otrok in ni zakramentov. Ste rektor Slovenskega pasto- ralnega središča. Katera je njegova vloga? Po statutu naj bi SPS skrbelo predvsem za tiste vernike v me- stnem središču, ki nimajo slo- venske službe božje. Moj pre- dhodnik, g. Marij Gerdol, je pu- stil lepo zapuščino zapiskov, do- kumentov in kartotek. Vse je ze- lo skrbno urejeno. SPS v glavnem organizira kate- heze za starše prvoobhajancev, birmancev, skrbi, da ima vsak otrok v mestu možnost obisko- vati nauk za zakramente v slo- venščini, poskrbi za katehista in da nauk poteka. Organizira hva- ležnico: to je največje slavje v naši škofiji, praznik vseh Slo- vencev; takrat, enkrat na leto, je v stolnici vse slovensko. Čeprav so stvari že ustaljene, je kljub vsemu treba nekaj organizirati. SPS v postnem času organizira tudi spokorno bogoslužje pri Novem sv. Antonu, mašo pred Vsemi svetimi na pokopališču pri Sv. Ani, v adventnem in po- stnem času predavanja za vse vernike v mestu. SPS se je razvi- lo iz področnega sveta, ta pa je nastal po zadnjem misijonu, ki je bil v mestu. Takrat so se orga- nizirali odbori vseh slovenskih skupnosti in so prevzeli naloge izpeljave ljudskega misijona. Ko je bilo SPS registrirano in je do- bilo uradno svojo davčno po- stavko in bančni račun, se je po- dročni svet pridružil, nastal je Svet pastoralnega središča, v ka- terem naj bi bil po eden oz. dva predstavnika iz vsake slovenske skupnosti v mestu. Glavna na- loga SPS je torej koordinirati pa- storalo v mestu. Vam vse to jemlje veliko časa in energij? Niti ne. Marsikaj gre po ustalje- ni poti. Na začetku je bilo malo težko, kot vsaka stvar. Tudi pri Sv. Jakobu v začetku nisem ve- del, kakšne so navade. G. Ger- dol je dva meseca po moji novi maši umrl, veliko mi ni pove- dal. Marsikaj smo potem spre- menili, kaj smo tudi ukinili, ker so ljudje tako želeli. Veliko sem jih moral spraševati, se pozani- mati. Podobno je bilo s SPS. Ko je bil še živ g. Jakomin, rektor SPS, sem že koordiniral pasto- ralo v mestu, najprej kot dia- kon, kasneje kot duhovnik. Ste duhovni asistent Vincen- cijeve konference, ki je ne- davno proslavila lep jubilej … Asistent sem postal, ker se je g. Jože Špeh odpovedal funkciji. Nalogo sem sprejel. Ta ustanova je kar v redu, ima zelo zagnano predsednico, gospo Ivico Švab, ki je kot gonilna sila zelo vztraj- na in skrbna. Pred njo je bil g. Štefančič, ki je zdaj malo opešal, še vedno pa prihaja na seje. Če le morem, se jih ude- ležujem tudi jaz. Lahko rečem, da sem tudi kakšni družini že prinesel hrano, ker je prišla v fi- nančno krizo; tudi finančno pomoč sem izposloval na našem skupnem srečanju in glasovanju. Na splošno je Vin- cencijeva konferenca zelo de- javna, glede na to, koliko je na Tržaškem ubogih - in jih ni ma- lo, čeprav videz morda vara. Po navadi se ne izpostavljajo. Eden glavnih problemov je, da Itali- jani pridejo se pokazat in po- jamrat; Slovencem to ne “paše”. Gotovo, povedati, da nimaš hra- ne, in prositi za pomoč ni pre- ruštvo slovenskih upoko- jencev za Goriško je 8. oktobra 2017 priredilo enodnevni izlet na avstrijsko Ko- roško. V zgodnjih jutranjih urah nas je avtobus peljal skozi furlan- sko ravnino v smeri avstrijske Ko- roške, ki se je ob prvem svitu raz- krila v vsej svoji lepoti. Jutranjo nič obetavno oblačnost je posto- poma nadomestila spodbudnejša koprena. Koroška nas je pričakala z lepim sončnim dnem, medtem ko nas je prijazna vodička sezna- nanjala z zanimivostmi mimoi- dočih krajev. Ob dogovorjeni uri nas je v Šentpavlu pričakal “Vla- kec okusov” (Apfelsaftexpress) in nas popeljal po razgibani Labotski dolini, kjer pridelujejo sadje, zlasti jabolka za proizvodnjo mošta in žganja. Program smo pričeli na kmečki domačiji Zogglhof, ki je znana po proizvodnji lokalnih li- kerjev, žganic, jabolčnih sokov, ki- sov, domačega kruha in salam. Navedene proizvode smo lahko preverili z degustacijo raznih ki- sov, jabolčnih sokov in jabolčnih D vin. S ponosom so nam tudi po-vedali, da imajo dovoljenje za pre-verbo “pristnosti” sadjarskih proizvodov raznih evropskih držav in dodelitve tozadevnih priznanj. Na kmetiji se nahaja tu- di muzej o razvoju sadjarstva na tem področju med 18. in 20. sto- letjem, povezan predvsem s pri- delovanjem jabolk. Vožnjo smo nadaljevali čez številne gričke med sadovnjaki in slikovitimi na- selji do postanka za kosilo v go- stilni Poppmaier, kjer so nas po- stregli z domačimi dobrotami ter nam ponudili pristno sladico in kavo v bližnji slaščičarni. Sledil je ogled znamenitega bene- diktinskega samostana, ki ga je le- ta 1091 ustanovil Engelbert I. Spanheimski. Osnova za to data- cijo je listina, v kateri je prvič omenjen tudi kraj, takrat imeno- van še Radomlje (Radimlac). Prvi benediktinski menihi so prišli v Šentpavel iz samostana Hirsau v Schwarzwaldu. Šentpavelski sa- mostan je kmalu postal duhovno, kulturno in gospodarsko središče Koroške. Gmotna sredstva za vse- stransko delovanje šentpavelskih benediktincev so prinašala pose- stva, ki so jih dobivali v dar do 14. stoletja. Delovanje samostana so v letih 1940 – 1945 prekinili na- cisti, ki so v njem imeli šolo za svoj kader. V današnjem času se nahaja v samostanski ustanovi tu- di sodobno opremljen muzej, kjer so na voljo ogledi raznih stal- nih zbirk (knjig, umetninin, itd.) in občasnih postavitev ter zaseb- na šola s približno 500 študenti, kot narekuje samostanu častitljiva in dolga tradicija. Tudi meniški duh v Šentpavlu ni povsem zamrl, menda živi tu še 13 meni- hov. Ob nedeljah pa se lahko tudi laiki zberejo pri maši v samostan- ski cerkvi sv. Pavla. Po ogledu samostana je vlakec popeljal še do tipične koroške osmice (Buschenschank) pri Neu- hauserju, kjer nas je čakala še ti- pična koroška malica. Sledila je vožnja proti domu, kamor smo se nadvse zadovoljni vrnili v večer- nih urah. (IN) prosto... Zato ljudje raje slabše ali manj jedo, samo da jim ni treba prositi. Človek ima svoje dostojanstvo in ne pusti, da bi mu ga kar tako vzeli. Na slavju ob 70. obletnici Vin- cencijeve konference je bila ze- lo lepa udeležba, praznik je lepo potekal. Predlagal sem predava- telja, nekdanjega profesorja so- cialne pedagogike na teološki fakulteti, lazarista Stanka Ger- golja, ki je lepo orisal duhovni lik sv. Vincencija Pavelskega v današnjem času. Res me je pre- senetila množica ljudi, pa tudi število simpatizerjev, za katere nisem vedel, da so simpatizerji Vincencijeve konference. Ekipa torej dobro dela, tudi sam skušam bolje spoznavati naše razmere. Kakšna mlajša pomoč bi bila seveda dobrodošla, dru- gače pa mislim, da bo lepo, če bo skupina v taki zasedbi nadal- jevala svoje delo. Dejavni ste tudi v medijih: kot sodelavec Radia Trst A za oddajo Vera in naš čas, pa tu- di kot urednik Našega glasi- la. Dolgo časa je sodeloval g. Jako- min; za njim je to prevzel g. Be- denčič z g. Bajzkom, potem so zaprosili mene. V začetku sem to vzel za majhno obveznost; v glavnem sem imel intervjuje o aktualnih dogodkih. Zdaj imam tega malo manj, to dela- va izmenično vaš škofov vikar g. Bolčina in jaz, tako da sva le malo razbremenjena. Sodelo- vanje je po svoje zanimivo in tudi prijetno, ker imam oddajo, v kateri imam 'moč glasu', ki jo lahko posredujem po radiu. Ljudem lahko mar- sikaj sporočim! Kot bom povedal, tako bodo slišali. Če bom povedal kaj lepega, bodo to sprejeli; če bom povedal kaj slabega ali grdega, bodo tudi to spre- jeli. Zdi se mi, da bi mi to moralo biti bolj v spodbu- do kot v breme, da lahko naredim veliko dobrega, da koristim ljudem. Čeprav imam duhovne misli in in- tervjuje, pa se le skušam potruditi in posredovati ljudem vedno znova ak- tualne misli, kot je to delal tudi g. Dušan. Časopis Naše glasilo je pa nekaj novega, doslej sta izšli le dve številki, pripravljamo tretjo. Po- buda je nastala iz spontanega pogovora po božični maši pri Novem sv. Antonu. Ljudje so me večkrat spraševali, zakaj ni več Vestnika. Pa sem rekel, da bi uredili časopis, ki bi bil strogo lokalen, samo za mestno sre- dišče, v nakladi 100, morda 200 izvodov, pa bomo videli, kako bo stvar zaživela. Moram reči, da je kar zaživela, ljudje so ga sprejeli. Je pa za zdaj stvar še na začetku. V njem je seveda več člankov iz župnij, kjer delujem jaz, drugi deli mesta še niso kri- ti. Upam, da bodo ljudje počasi prispevali članke, da bo časopis bolj zaživel. Ali bo to mesečnik - tednik gotovo ne, bila bi pre- huda! -, pa še ne vemo. Stvar ni tako preprosta. Žal opažam, da marsikatera župnija na Krasu nima ne Družine ne Novega glasa. Nekateri so pa le ostali na- vezani na Jakominov Vestnik. Ne nazadnje imate lep stik z otroki in mladimi kot kate- het. Tega stika sem imel več, ko sem poučeval v šoli, in sicer pri Sv. Jakobu, na Katinari in pri Sv. Ivanu, vedno na višjih šolah. Imel sem devet ur pouka, nato sem to opustil zaradi preob- sežnosti sej, ki se mi niso zdele smiselne in jih je bilo res malo preveč. Bolje je imeti nauk: tam se z ljudmi konkretno srečamo, pogovorimo in stvari lepo stečejo. Ko sem v začetku poučeval v šoli, sem bil neznan in tudi sam nisem poznal dosti ljudi. Zdaj me marsikdo pozna in ljudje se obračajo name. Če bo kdo želel zakramente, nauk za otroke, se bo že potrudil. Če česa, kar išče, ne najde v eni trgovini, bo šel v drugo, pa čeprav bo za to prevozil več ki- lometrov... Ljudje so me spoz- nali in zato tudi vedo, kam se lahko obrnejo. Katehetska služba je morda še najbolj naporna od vseh. Ko mašuješ, teče vse po ustaljenem “protokolu”. Pri nauku je ogromno vprašanj, potem je pubertetniška razposajenost, zraven še kup drugih stvari. Mladi te izzivajo z vprašanji in drugače. So zelo radovedni, ne nazadnje zato, ker že dolgo niso videli tako mladega duhovnika. Je pa zanimivo. Sem pa v času svoje profesure tudi kaj posre- doval pri mladih, po svojih močeh pomagal, morda z na- svetom, zlasti če je bil kakšen otrok posebno problematičen. Nauk oz. katehetska služba mi vedno znova prinaša kakšno novo idejo. Goriški upokojenci Na avstrijskem Koroškem Še vedno je nekaj naših družin, ki vztrajajo, delajo, redno hodijo k sv. maši. Imajo zavest pripadnosti. G. Zalar na obisku v našem uredništvu