GLEDALIŠKI LIST ' \ U SEZONA 1923'24 L m m ŠTEVILKA' 20 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANI rK05TR UUKRSinOUir L^UBLTRnR, Dunajska cesta šteu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina modnih čeuljeu in usnjatih izdelkou: = Listnice - Damske torbice = Potoualni usnjati predmeti i. dr. LSamopročaja in zaloga izdelkou touarne ,,PETOUlR“, č. n □ gJ I Jadranska bata j BEOGRAD J Dionička glav. .. Din 60,000.000 ! Rezerva........ Din 30,000.000 Podružnice: \ Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Her-\ cegnovi, Jelša, Jesenice, Ljubljana, \ Maribor, Metkovič, Prevalje, Sara-\ jevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb, Amerikanski odio. \ j Naslov za brzojavke: Jadranska Afiliirani zavodi: I Jadranska banka: Trst, Opatija, } Wien, Zadar; Frank Sakser State \ Bank, Cortland Street 82, New-York S City, Banco YugosIavo de Chile, \ Valparaiso, Antofogista, Punta Are-\ nas, Puerto Natales, Porvenir. Najfinejša svetlobna telesa ..—— za stanoranja, rile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. ▼ vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Naročila sami na otelji „lfE5TA“, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8 1. SPORED. Torek, 4. marca Sreda, 5. „ Četrtek, 6. „ Petek, 7- „ Sobota, 8. „ Nedelja, 9. „ Nedelja, 9. „ Ponedeljek, 10. „ DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Zaprto. Hamlet........................Red F Ašantka. (Premiera)...........Izven Tri maske — Smešne precijoze — Priljudni komisar. . . . Red B Kamela skozi uho šivanke. (Premiera).................Izven ob 3. uri popoldne Liliom. Ljudska predstava..........Izven ob 8. uri zvečer Ašantka. . . Izven Zaprto. OPERA. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Torek, Sreda, Četrtek, Petek, Sobota. Nedelja, Ponedelj Oprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. 4. marca Zaprto. 5. tf Traviata. (Gostovanje ge Wesel-Polla) Red C 6. V Gorenjski slavček Red A 7. t) Poljub Red D 8. ff Plesni večer znamenite plesalke Odys Izven 9. V Aida Izven , 10. v Zaprto. Priporoča tvrdka J. Maček največja zaloga oblek na Aleksandrovi cesti samo st. 12 Začetek ob 8. Konec ob pol 12. HAMLET. kraljevič danski. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. Klavdij, kralj danski..........................................g. Skrbinšek Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja ... g. Rogoz Polonij, prvi komornik.........................................g. Lipah Laertes, njegov sin............................................g. Kralj Horacij, Hamletov prijatelj....................................g. Peček Voltimand, .................................g. Markič Kornelij, .................................g. Kumar Rozenkranc, dvorniki ..........................................g. Drenovec Gildenstern, .................................g. Smerkolj Osrik, .................................g. Sancin Plemič.........................................................g. Bertok Marcel, \ /.....................................g. Medven Bernardo, i častni a j.........................................^ Sancin Frančiško, vojak...............................................g. Smerkolj Rajnold, sluga Polonijev.......................................g. Cesar Fortinbras, kraljevič norveški.................................g. Gregorin Duh Hamletovega očeta, prejšnjega kralja Hamleta. . . g. Terčič Prvi igralec.....................................,.............g. Danilo Drugi igralec..................................................g. Sancin Tretji igralec.................................................g. Kumar Igralka........................................................gna Gorjupova Sluga..........................................................g. Bertok Duhovnik.......................................................g. Markič Prvi grobar....................................................g. Plut Drugi grobar...................................................g. Cesar Gertruda, kraljica danska in Hamletova mati....................ga Marija Vera Ofelija, Polonijeva hči........................................ga Wintrova Osebe v igri: Prolog.........................................................g. Kumar Kralj..........................................................g. Danilo Kraljica.......................................................gna Gorjupova Lucijan, kraljev nečak.........................................g. Sancin Gospodje in gospe z dvora, častniki, vojaki, sluge. Vrši se v Helsingoru na Danskem. Glasbo zložil A. Balatka. — Po tretjem dejanju daljša pavza. - 2 - Začetek ob 8. Konec ob 10. v ASANTKA. Poljsko spisal W. Perzynski. Poslovenil dr. V. Mole. Režiser: B. PUTJATA. Edmund tonski............................g. Peček Bratkovski, njegov stric.................g. Danilo Kr^cki, prijatelj ionskega...............g. Terčič Romorski, slikar.........................g. Medven Lutoborski, posestnik....................g. Cesar Ravnatelj................................g. Plut Franek, natakar..........................g. Putjata Jan, sluga tonskega......................g. Jerman Viadka...................................ga Šetinska k. g. Viola, njena prijateljica................gna Juvanova Mamka....................................gna Rakarjeva Prvo in tretje dejanje v Varšavi, drugo v Florenci. Čas: sedanjost. Damska konfekcija in modni atelje TEODOR KUNC MESTNI TRG 14 POD TRANČO 2 Salon za dame in gospode EMIL NAVINŠEK šef vlasuljar slov. oper© in drame v Ljubljani Izposojevalnica gledališVciti lasulj in potrebščin Začetek ob 8. Konec ob 11. TRI MASKE. Drama v enem dejanju. Spisal Charles Merč. Poslovenil F. J. Režiser: O. SEST. Prati della Čorba.........................................g. Skrbinšek Rdeči harlekin............................................g. Rogoz Puščavnik.................................................g. Terčič Pavliha ..................................................g. Plut Paolo della Čorba.........................................g. Gregorin Mancecca..................................................ga Wintruva Viola Vescotelli..........................................ga Juvanova Godi se v korziški vasi na pustni torek 1. 1820. SMEŠNE PREČI JOŽE. Komedija v enem dejanju. Spisal Moliere. Poslovenil F. J. Režiser: g. PUTJATA La Grange.................................................g. Sancin Du Croisy . . g. Bertok Gorgibus, meščan..........................................g. Cesar Madelon, njegova hči...................................gna Juvanova Cathos, njegova nečakinja..............................gna Slavčeva Marotte, služkinja pri Gorgibusovih....................gna Ježkova Almanzor, lakaj...........................................g. Pleničar Marquis Mascarille........................................g. Putjata Vicomte Jodelet..............................f............g. Medven Prvi nosilec............................................. g. Markič Drugi nosilec............................................ g. Kurent Prvi g idec...............................................g. Kumar Drugi godec...............................................g. Jan Več lakajev. Godi se v Gorgibusovi hiši v Parizu. Cas: XVII. stoletje. PRILJUDNI KOMISAR. Komedija v enem dejanju,- Spisal Georges Courteline Poslovenil F. Režiser: O. ŠEST. Komisar...................................................g. Peček Flodie....................................................g. Šest Breloc............................................... . g. Lipah Gospod....................................................g. Jerman Stražnik Lagrenaille......................................g. Sancin Stražnik Garrigou.........................................g. Smerkolj Punez .................................................... g. Danilo Gospa Flocheva.................... ....................ga Rakarjeva Godi se v Parizu. Cas: sedanjos _ 4 _ Začetek ob 8. Konec ob pol 11. Kamela skozi uho šivanke. Veseloigra v treh dejanjih. Češko spisal F. Langer, prevel O. Š. Režiser: ZV. ROGOZ. Peštova.............................................ga Juvanova Pesta...............................................g. Šest Zuzka...............................................ga Rogozova Joe Vilim, veletrgovec..............................g. Skrbinšek Alan Vilim, njegov sin..........................g. Rogoz Bezchyba, bančni ravnatelj..........................g. Lipah Andrejs, svetnik....................................g. Gregorin Dama............................................. ga Wintrova Gospodična..........................................gna Ježkova Sluga...............................................g. Sancin Fantič..............................................g. Tavčar Razdobji med dejanji trajata po tri mesece. Čas: sedanjost. V. BEŠTER ATELJE „HELlOS“ Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5 (oRICflR & MEJAČ =•£.“ LJUBLJANA, 5E|ENBURQ0Ufl U[ICfl 3 KNflfUEVE ULICt - 5 — Začetek ob pol 8. Konec ob 11. TRAVIATA. Opera v treh dejanjih. Besedilo zložil po drami Dumasa „Dama s kamelijami" F. M. Piave. Vglasbil G. Verdi. Dirigent: A. NEFAT. Režiser: V. SEVASTJANOV. Violetta Valery.......................ga Vesel-Polla k. g. Flora Bervoix.........................ga Matačičeva Annina, služkinja Violette............ga Smolenskaja Alfred Germont....................................g. Sowilski Georg Germont, njegov oče.........................g. Popov - dr. Rigo Gaston, Vicomte de Letorieres....................g. Mohorič Baron Douphol.....................................g. Šubelj Marquis Obigny....................................g. Pugelj Doktor Grenvil....................................g. Debevec Josip, sluga Violette.............................g. Perko Sluga Flore.......................................g. Bekš Prijatelji Violette in Flore, matadori, picadori, ciganke, sluge Violette in Flore, maske itd. Kraj: Pariz in okolica. - Čas: sedanjost. Prva vprizoritev: 1853 v Benetkah. Prvo dejanje: Na veselici pri Violetti. Alfred Germont obožuje Violetto in ji prizna svojo ljubezen. Zato mu da Violetta kamelijo in ga povabi, naj pride zopet, ko bo ta kamelija ovenela. Tudi ona ljubi Alfreda in sklene svoje dosedanje življenje, ki je bilo do sedaj posvečeno veselju, dostojneje in lepše živeti. Drugo dejanje: Violetta je opustila družbo in živi samo svoji ljubezni. Alfred naj uredi njene stvari v Parizu in naj vse proda. Ko je on odsoten, pride Alfredov oče k Violetti in jo roti, naj pusti Alfreda v miru, ker bi se sicer morala tudi Alfredova sestra odpovedati svoji ljubezenski sreči. Violetta prevzame nase to veliko žrtev in ko se Alfred vrne, se poslovi od njega. On je ne razume. Oče ga spominja na njegov domači kraj. Ko Violetta pove Alfredu, da bo šla kljub obljubi, ki mu jo je dala, zopet na veselico, je on ogorčen in odide. Izprememba: Veselica pri Flori, kamor je prišla tudi Violetta. Alfred je v začetku ne mara videti, toda pozneje se vendar spozabi in jo pred vsemi gosti očitno razžali. Tretje dejanje: Violetta je bolna na smrt. Živela bo še par ur in se poslavlja od sveta. Prihiti Alfred. Zvedel je resnico od svojega očeta, ki mu je tudi dovolil, poročiti se z Violetto. Toda on in oče najdeta Violetto v zadnjih smrtnih bojih in Alfred se komaj še spravi z umirajočo svojo predrago. - 6 — Začetek ob pol 8. Konec ob 10. Gorenjski slavček. Komična opera v treh dejanjih. Spisala L. Pesjakova in E. Ziingl. Vglasbil Anton Foerster. Dirigent: J. JERAJ. Režiser: O. ŠEST. Majda, vdova................................gna Sfiligojeva Minka, njena hči............................ga Zikova Franjo, študent.............................g. Šimenc Chansonette, učitelj petja..................g. Levar Ninon, njegova soproga, plesalka............ga Lewandowska štrukelj, oskrbnik..........................g. Zupan Rajdelj, njegov pisar.......................g. Mohorič Lovro, prijatelj Franja.....................g. Debevec Krčmar......................................g. Perko Kurir.......................................g. Drenovec Pismonoša...................................g. Bekš Prva učenka Chansonetta.....................ga Jeromova Druga učenka Chansonetta....................gna Korenjakova Vaščani, hlapec, nosači, otroci, učenke Chansonetta. Dejanje se vrši na Gorenjskem. Prva vprizoritev 1. 1872. Specialna trgouina damskega in moškega sukna Zaloga belega blaga *}osip ^'e^5an^r°ua c. iz IG. KLEINMAYR & FED. BAMBERG, dr. z o. z., LJUBLJANA. Pr/y_. * Edmond Rostand: Cg rano de Bergerac. Herojska komedija ' (ZolU • v petih dejanjih. Poslovenil Oton Župančič. Cena 65 Din. Franco-ka književnost /.adnjih 50 let moida ne premore dela, ki bi bilo v svoji dovtipnosti. vznešenosti in sijaju besede t iko tipično francosko, kakor je Uostandov „Cyrano“. Z duhom poet, z vnanjostjo nosata grdoba; srce polno ljubc-zni, usta pre ipevijoča od posmeha nad seboj; lev, ki bi si moge priboriti svet in se ne upa dvigniti oči od žene, k! jo ljubi evo vam junaka te čudov te komedije! „Cyrano de Bergerac" je uvr>čen v letošnji repertoar ljubljanskega Narodnega Jed.ilhča. Začetek ob pol 8. Konec pred 10. POLJUB. Narodna opera v dveh dejanjih (treh slikah). Besedilo spisala El. Krasnohorska. Vglasbil Bedfich Smetana. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: P. DEBEVEC. Oče Paloucky...................................g. Zathey Vendulka, njegova hči..........................ga Lewandovska Martinka, njena teta...........................ga Borova Barča, služkinja pri Palouckych................gna Rozumova Luka, mlad vdovec..............................g. Kovač Tomeš, njegov sorodnik.........................g- dr. Rigo Matevž, tihotapec..............................g. Zupan Obmejni stražnik...............................g. Mohorič Kmetje, sosedje, tihotapci. Godi se na severočeški meji okrog leta 1850. Dobro volj ačka banka, d. d. v Zagrebu podružnica LJUBLJANA Telef. inter. št. 5 in 720 Dunaiska cesta št. 31 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje MODNI SALON DAMSKIH KLOBUKOV ANGELA PEKOLJ ALEKSANDROVA CESTA 12 se priporoča velecenjenim damam — - 8 - Začetek ob pol 8. Konec ob 10. PLESNI VEČER znamenite plesalke ODYS. Spored obsega lirično mimične plese. 1.) Promenada.............. Moskovski — Serenada. 2.) Vzbujenje cvetic .... F. Blon — Šepet cvetlic. 3.) Snidenje...............Ziehrer — Polka. 4.) Koketa.................Straug — Polka. 5.) Anitrin ples...........Grieg - Peer Gynt. 6.) Idila ljubezni.........Dvorak — Humoreska. ODMOR. 7.) Markiza pleše..........Lemaire — Gavota. 8.) Tajnost cvetke.........Offenbach - Barkarola. 9.) Veselje................Gounod — Faustov valček. 10.) Ljubezen...............Gremieux — Ko umira ljubezen. 11.) Noč....................Marchetti — Fascinacija. 12.) Vizija ljubezni........Chopin — Nocturno. Pri klavirju: Plesi in kostumi so originalni zamisleki umetnice. ' Priporočamo vsem rodbinam KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek za kavo - 9 — Začetek ob pol 8. Konec ob 11. AID A. Opera v štirih dejanjih. Spisal Antonio Ghislanzoni. Vglasbil G. Verdi. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Kralj egiptovski....................g. Pugelj — Zupan Amneris, njega hči..................ga Borova - Rewiczeva - gna Sfiligojeva Ai'da, sužnja etiopska .... ga Lewandovska — gna Zikova Radames, vodja egiptovske vojske .............................g. Sowilski - Šimenc Ramfis, veliki svečenik ... g. Betetto — Zathey Amonasro, etiopski kralj in oče Aide.........................g. Cvejič Sel.................................g. Banovec — Mohorič Svečenica...........gna Smolenska Svečeniki, svečenice, ministri, vodje, vojaki, sužnji in ujetniki etiopski, narod egiptovski. Dejanje se godi v Memfidi in Tebah za vladanje Faraona. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Novo garderobo izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom ge Waldsteinove. Plese naštudiral baletni mojster g. A. Trobiš. Vsebina: 1. dejanje: Dvorana v kraljevi palači. Ramfis in Radames govorita o vojni; Radames upa, da postane vodja egiptovske vojske. Samo v tem slučaju lahko popelje ljubljeno Aido v domovino. V Radamesa je zaljubljena tudi Amneris. Kralj ga imenuje glavnim poveljnikom in Amneris mu izroči zastavo. Sprememba: V templju. Veliki svečenik izroči Radamesu sveti meč in prosi boga za zmago. 2. dejanje: Amneris se v svojem stanovanju pripravlja za sprejem zmagovalne vojske. Ker pa sluti, da ga tudi Aida ljubi, ji zapove, da mora pozabiti nanj in da se mora zmagovalne svečanosti udeležiti kot sužnja. Sprememba: Radames se vrača kot zmagovalec. Med ujetniki je pripeljal seboj tudi kralja Amonasra, očeta Aidinega. Kralj sicer na prošnjo Radamesovo sužnje osvobodi, le Aide in njenega očeta ne. Radames naj poroči kraljevo hčerko Amneris. 3. d e j a n j e: Na obali Nila. Amneris moli na predvečer poroke v Izinem templju. Radames je hotel z ljubljeno Aido zbežati iz Egipta, toda njegov načrt se izjalovi in veliki svečenik ga zapove zapreti. 4. dejanje: Kraljeva dvorana. Amneris še vedno ljubi Radamesa in ga skuša osvoboditi. On je ne ljubi, pusti rajši se živega pokopati. Obupana Amneris preklinja sodnike. Sprememba: V svetišču Vulkanovem umreta v objemu Radames in Aida. — 10 — W. PERZYNSK1: Ašantka. Premijera igfre poljskega pisatelja Perzynskega bo v ljubljanski drami v četrtek dne 6. marca t. 1. Wlodzimierz Perzynski je bil rojen 1878. 1. v radomski guberniji. Gimnazijo je dovršil v Petrogradu, univerzo v Krakovu; živel je dolgo časa ,v Italiji in v Parizu. Svoja dela je začel objavljati v krakovskem „Zyciu“. Njegovim „Poezijam“ je sledila cela vrsta novel in dramatičnih spisov. Najvažnejši so: „Obešenčev dnevnik", „Lahko-miselna sestra" (1905), »Ašantka" (1906), „Majsko solnce" (1907), »Pomlad", „Starejši človek", ..Ljubezen, umetnost in denar", „Fra-njeva sreča", „Idealisti“, ..Jožefova zgodba" (1913), ..Politika" i. dr. Krajši spisi so izšli po raznih literarnih revijah. Sedaj je Perzyiski stalen sotrudnik dnevnika „Rzeczpospolita“, kjer oglaša vsak dan skice „Od dne do dne“. Perzynski je začel svojo literarno karijero kot tankovesten lirik, katerega poezije se niso odlikovale samo z dovršeno obliko, ampak tudi s popolno odkritosrčnostjo. Ta odkritosrčnost, spojena z bistrim opazovanjem življenja pa je kmalu prebudila še druge sorodne strune v njegovi notranjosti: smeh in satiro. In ta poteza je najznačilnejša za poznejšega Perzynskega — pisatelja humoresk in „komedij“. Ostro, neusmiljeno opazuje življenje, hkratu pa je umerjen in ve, kaj je stil. — ..Ašantka" riše na čudovit način metamorfoze Vladke iz hišnikovega otroka v zlobno samico, iz samice, poteptane od peta lakajev — v eno že brezdušno, svoji lastni lutki podobno koketo — s lutko .... Se važnejši — zlasti v poljskem mišljenju — pa je tip belskega, tega velikega niča, lahkomiselnega fantiča, ki je samo igrača usode, in sam ne ve, kaj hoče, a je hkratu portret mladičev, kakršnih je mnogo. V naslovni vlogi nastopi kot gost gospa Iva Setinska. Ostala zasedba je sledeča: Viola gna Juvanova, mamka gna Rakarjeva, Edmund Lenski g. Peček, Bratkovski g. Danilo, Krfjcki g. Terčič, Romorski g. Medven, Lutoborski g. Cesar, ravnatelj g. Plut, Franek g- Putjata, Jan g. Jerman. Režira g. Putjata. FR. LANGER: Kamela skozi uho šivanke. Problem sodobne češke veseloigre, ki ima umetniško vrednost ln je obenem na odru živa, še danes najbolestnejši v češki dramaturgiji; velika večina produkcije plača svojo odersko privlačnost s prilagoditvijo mednarodnemu kiču realistične konverzacijske veseloigre a'i pa v hrepenenju po umetniški čistoti, po osebnosti in po razvojno bojevitem zapadu v anarhijo forme, idejno preobteženost konstrukcije dejanja, v intelektualni zasmeh, ki moti ravnotežje ljudskega — 11 — smeha, v nepotrebno protiteatersko gledanje in slišanje postav in dialogov. Samo par izjem lahko zaznamujemo, ki so ušle tem dvem čerem: Krupičkov „Veliki slog“ in „Novi majestat“, Capkov „Ropar“ — ne pomišljam se, pridati Langrovega ..Velbloda skozi uho šivanke". Svet veseloigre je svet zase, ki ga vladajo lastni, nepremakljivi zakoni. Končno je vseeno, če izhaja njen oderski smeh iz karakterjev ali iz situacij, iz občutkovega izžarevanja humorja ali iz škodoželjnih isker intelektualnega dovtipa. Kar določa njeno rasno čistost, karakter njenega učinka, celotnost njene vsebine in forme, je ovzdušje, ono ovzdušje veseloigre, ki polni in obdaja dejanje postave in besede: v tem ovzdušju prestavlja umetniška tvorna iluzija realnost v smeri, ki je tragiki nasprotna: življenje postaja fikcija, sanja o pozitivnosti, dobroti, svetlobi in usmevu. Vse disharmonije in sence, klavernosti in bolesti življenja so odrešene s smehom. Idejni razvoj motivov, ljudskih značajev, konflikti in boji bojujočih se oseb, njih strasti in udarci volje, njih besede in dejanja, morajo biti gledani iz modre višine, izravnane dobrohotnosti, ki nam kaže obrnjeno tragiko in nas vljudno poučuje, da se lahko smejemo, kjer smo se včeraj in se bomo jutri lahko razdvajali v ganjenosti, razburjenju in bolesti. Iz tega filozofičnega pojmovanja življenjske realnosti, ki poudarja relativnost vsega ljudskega dejanja in nehanja ter se pod vidikom večnosti smeje malenkosti in neresnosti ljudskih prigodkov, iz tega temeljnega, posmehljivega odpora do tragične precenitve življenja, iz te stvarniške hudomušnosti gledati svet včasih kot veselo zmešnjavo, ki mora končati s prijetnim sozvočjem, proti vsem navadam stroge resničnosti, je skrita tajnost komedijske atmosfere, ki je bila ista pri Aristofanu kot pri Shakespearju, Wildeju ali Gogolju. Z njo postane veseloigra pravljica za odrasle. Z njo se boči nad celim dejanjem in njegovimi postavami mavrica tople, nasmejane posrečenosti, v nji zvene veseli valovi smeha, v nji postane nemožnost ljudske sreče brez disharmonije za trenutek resničnost umetniškega dela. Češka drama ima zelo malo del, katerih komedijsko karakternost in polnokrvnost bi se dalo sprejeti brez ugovora. Naj naša gledališka javnost, izhajajoč tudi iz teh predpogojev, presoja Langrovo delo: naj mu odpusti, če zavedno ne poskuša razvojne bojevnosti za vsako ceno, naj spregleda, da izkazuje samo tako neznatno dozo metafizike, ki jo prenese na odru komedijski človek in njegova živa beseda. Če najde v Langrovi veseloigri dovršeno obvladano tehniko konstrukcije dejanja in dialoga (koliko čeških veseloiger se lahko ponaša s to lastnostjo ?), originalnost motiva, karakter našega miljeja, izrazitost postav, med katerimi so nekatere, posebno Alik, prav posebno stvorjene, v mišljenju in besednem izrazu duh Shawovskega humorja, ogretega s slovanskim občutkom, in če ne najde, da raste vse to v resničnem komedijskem ozračju, odersko živo in učinkovito ter umetniško vredno, prizna, da pomeni v slabi letini čeških veseloiger ..Velblod skozi šivankino uho“ pozitivno dejanje. (Iz češčine prevel dr. Fr. M.) POPOTNIK: Kritika . . „Tri maske." (Med prvo pavzo.) On: „No, gospodična, kako vam ugajajo ,Tri maske'?“ Ona: „To pokvari živce . . . Ubogi gledalci ... še bolj ubogi igralci .. . nadvse ubog režiser . . .“ On: „Je to vaša kritika?" Ona: „Nikakor ne, gospod! — To je samo vtis!" On: „Vtis . . . No, in kritika? . . .“ Ona: „Charles Mere je zelo trpel, ko je to pisal! . . . Kar vstane iz trpljenja, je dobro! ... V igralcih se je poznal trud! ... V trudu se izraža moč! . . • Moč v igri zagotovi uspeh!“ On: „Kratko in jedrnato! . . . Toda vseeno, jaz imam raje kaj bolj poskočnega ... iz veselega življenja ..." Ona : „Jaz ne! . . .“ On: No, gospodična, to pa ni prav. Tako mlado dekle... Vi bi morali vendar živeti! . . .“ Ona: „Ste se naučili dobesedno?" On : ..Gospodična . . .“ Ona: „Oprostite! . . . .Nekoč' mi je .nekdo' vse to povedal natanko z istimi besedami . . . Takrat nisem odgovorila na tisto trditev ..." On: „In danes? . . . Boste tudi molčali?" Ona: „Ce vas veseli, vam lahko odgovorim za obakrat. . .“ On: ..Prosim!" Ona: „Ne maram biti hinavka! — Razumete? . . . Kar čutim, to mi lahko vsak bere na obrazu ... No ... no ... ni treba! — Sama vem, da je to neprevidno! ... Pa ne o tem . . . No, vidite — zvonec nas rešuje . , . Na svidenje! ..." * „Smešne precijoze.“ (Med drugo pavzo.) On: „Vaš vtis, gospodična? ... Da se držim reda!" Ona: ..Življenje nudi obilo podobno smešnega . . .“ On: „Res! — In kritika?" Ona: ..Moliere je pač v svetu moral srečavati dame — .precioze' . . . Kar je vzetega iz življenja, je dobro! V igralcih sem čutila doživetje! . . . Doživetje se lahko v igri izrazi s sigurnim uspehom! . . .“ On: „ Izražate se točno v redu, ki si ga postavite ..." Ona: „To je moja navada . . . Občutim, kadar se mi tak red zmede ... Gledalcem se je vrnila dobra volja!" On: „In vam?" Ona: „Meni ni treba, da bi se!... Igralci so imeli dasi težko, vendar prijetnejšo nalogo, kot oni v ,Treh maskah'!“ — 13 — Cesar je šel poleg mene in me izpraševal tisoč stvari, pa mu nisem mogla na vse odgovarjati, ker mi je po glavi rojil samo ta „ poprej". Tako iz bližine mi je mnogo bolj ugajal kakor pa doslej na slikah. Imel je tako lepe, napol zaprte oči, ki so gledale iz izredno dolgih trepalnic. Njegov nasmeh je bil nekam žalosten. Lice mu je bilo bledo, glas pa utrujen, toda prijeten. Prišli smo v cesaričino sobo. Cesarica je sedela v velikem naslanjaču in je bila oblečena v sivo obleko, ki je bila kakor vlita nanjo. Zdela se mi je zelo lepa, celo lepša kot na njenih slikah. Cesarica je pričela govoriti in takoj je izginil ves njen čar. Ko sem zaslišala oster, trd glas te blondinke, se mi je zdelo, da me bo zadela kap. Od tega trenutka dalje mi je bilo neprijetno v njeni okolici, dasiravno je imela plemenito in častitljivo ponašanje. (Dalje prihodnjič. RAZNO. Jubilej. V Splitu praznuje 8. t. m. petindvajsetletnico svojega umetniškega delovanja g. Rista Spiridonovič. Za jubilejno vlogo si je slavljenec izbral Derbleya v Ohnetovem «Fužinarju» («Vlasnik lionica»). Igro režira g. Pregare, ki tudi igra poleg ge. Pregarčeve in ge. Vilharjeve. — Jubilantu tudi mi prav iskreno čestitamo! Politična plesalka. Ko je slavna Izidora Duncan gostovala v Rusiji, je plesala tudi Internacionalo. Nek časopis je seveda takoj napravil opazko, češ da je ta plesalka politično zelo nezanesljiva: med vojno je n. pr. gostovala v Atenah in plesala Marseljezo in demonstrirala pod okni Venizelosa. Razburjenje je rastlo zato med ruskim občinstvom od dne do dne in našel se je nek občudovalec njene umetnosti in šel nestrpen k bratu slavne plesalke ter ga vprašal za politično mišljenje božanske umetnice. Izidorin brat pa, ki se ni bogvekaj brigal za početje svoje slavne sestre, je mirno odgovoril: «Nikar se ne razburjajte! Njena leva noga nikoli ne ve, kaj počne desna.» «Mislil sem, da sem jaz...» Boieldieu, avtor «Bele gospe», je imel prosto vstopnico v Theatre Frangais, a ni skoro nikoli vanj zahajal. Nekega večera, ko je šel slučajno mimo, se je pa vendar odločil, da stopi v gledališče. Javil je svoje ime biljeterju, da bi ga ta pustil na njegov prosti sedež. Toda možak ga dolgo gleda in pravi: «Kaka slaba šala je to! Gospoda Boieldieuja vsi dobro poznamo, saj je to naš vsakdanji gost. Že sedi notri.i «Oprostite,» je rekel slavni komponist, «preskrbite mi mesto poleg tega gospoda, zelo rad bi ga spoznal.» Med pavzo se je začel pogovarjati s svojim sosedom. Smehljaje ga je vprašal: «Torej vi ste v resnici gospod Boieldieu? Ali ste si tega popolnoma svesti?» «Ali... gospod ..je jecljal oni v zadregi. c Veste, povedati vam moram, da me je ta zadeva silno presenetila, kajti že petdeset let si domišljam, da sem jaz Boieldieu b — 16 — Pisarniške potrebščine in trgovske knjige priporoča papirnica IVAN BONAČ v Ljubljani, Šelenburgova ul. Kavarna, slaščicama in pekapna JAKOB ZALAZNIK Ljubljana, Stari trg št. 21 TRGOVSKA BANKA, o. D. L]UBt)nnn, šELtnBURGovn ut. ■ IZVRŠUJE VSE BnnČNE TRANSAKCIJE nn)KULniiTPIt]E „ Orient" , družba z o. z., Ljubljana Tovarna oljnatih barv, steklarskega kleja, lakov in firneža — Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščin SREČKO POVSE uglaševalec klavirjev v operi in pri privatnih strankah Ljubljana, Tržaška cesta 43 Modna krojačnica za gospode in dame J. Sušnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 mednarodna traaapartna in komisijska družba e o. r. LJubljasa, Duaajafca oa»ta «tev. 31 — iariocr, Rakek, Jeiaaioe NmIot r.a brr.njavke : »Adrijaaped4* — Te k oži računi: Zatiranim goapodaraka banka — Interni ban»k telefon at. 711 M«dnarodnl transporti — Prevoz vsakavrstn« rob« — VskladlicanJ« rob« — Komisija — Carinsko posredništvo — Transportne oslQuran|« — Zbirni promst na vs« strani — Prskcmorskl transporti — Zastepnlitvv In 2v«/« v vseh večjih trgovskih aontrlb tozsir stva la lno2«m«t;r» Založna knjigama Ig- Kleinmayr & Fed. Bamberg fzf* Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. Ib A* '36 M) + ^|tet|ANA ♦ MeSTNI*TR^*ip MODNA.+ TU^OVINA* ZA+l!AMt*l\*GCSK)l)H Urejuje Fran Lipah — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. Cena 4 Din.