Poštnina plačana v gotnini i'osamezna Številka 1 din. Vec* gospodarskega optimizma Svetovno gospodarstvo in z njun vred tuili naše se je z nastankom evropske vojne v minuli jeseni znašlo nenadoma v čisto novm. nepričakovanem položaju. Bili smo priče trenutkom, ko je v prvi paniki vsepovsod nastal strah, kakšne posledice bo rodila nastala vajna na gospodarskem polju f Evropi, zlasti še, ker je vse pričakov alo, dr se bo vojni požar razširil po vsej Evropi. Čeprav nekaterim državam — med njimi tudi naši — ni grozila nevarnost direktnega napada, je bil vendar prvi vtis presi len. da bi ljudje, med njimi tudi gospodarski krogi, mogli obdržati močne živce. Gospodarsko življenje v pretekli jeseni je nenadoma zu.-talo, ljudje so kupovali le najnujnejše stvari, vsak se je bal kari- d: investirati, ker je mislil, da bo potrel>oval denar, če bo moral l>ežati po svetu, mali obrati so ustavljali obratovanje in velika podjetja so zaradi pomanjkanja surovin reducirala delovni čas in delovne moči. Skratka pokazalo se je, da nas vsaka težja preizkušnja vrže iz ravnotežja, da smo veliko prema!j zreli za uspešno organizacijo gospodarstva v vojnem času, v koliko' nastale razmere povzročajo novo stanje tudi pri nas. In vse od nastanka teh nemirnih časov v Evropi se naše gospodarstvo nahaja v labilnem položaju. Res je, da M svetovno gospodarstva posameznih držav" prepleta med seboj in da tcž-koče na enem koncu povzročijo odmev na nasprotnem vendar pri boljši, hitrejši in bolj ekonomski organizaciji ter večjem razumevanju s strani merodajnih oblasti, pa tudi ob večjem gospodarskem optimizmu s strani gospodarskih krogov in konzumentov vobčo bi se dale odpraviti teko silne in težke pogreške, kot je pomanjkanje nekaterih vrst blaga, podražitev najnujnejših življenjskih potrebščin, zlasti pa veriženje in prekupčevanje. Pravijo, da se sistem kart in z njimi združeno racionalno porabljanje vseh pridelkov, živil in drugih predmetov pri nas ne bi ob-nesel, ker bi to narod preveč zadelo v živo, vendar pa je po drugi strani res, da sedanji gospodarski sistem rodi toliko pogrešk in toliko nezadovoljstva, da bi bili zelo potrebita močna roka, ki bi znala poskrbeti za dovoljno množino prehrane za !>odoee mesce, oziroma do prihodnje letine in ki bi tudi bila v stanju, da z železno disciplino pravično porazdeli prehranjevalna sredstva med prebivalstvo. Ni pravično in socialno, da so na pr. nekateri moko kupili po din 2.50, medtem ko jo drugi plačujejo po 150, ali pa se zna zgoditi, da je še po tej ceni no bodo mogli dobiti. Popis zalog 1m> sicer trd ukrep, toda pravičen, če se Imi rz\u jul brez korupcije in veriženja Da bomo srečno in brez hujših pretreso\ prebrodili sedanje gospodarske težave, da ne govorimo o vojni, bo treba sodelovanja. potrpežljSosti in disciplino vsega naroda, zabrani pa naj se že končno izrabljanje naroda, kmečkega in delavskega ljudstva s struni velekapitala. tovarnarjev in veletrgovcev. In tako se dogaja, du naše gospodarstv,i v nekem neuravnovešenem stanju niha sem in tja in M skuša prilagoditi trenutnemu položaju evropskega gospodarstva sploh. V kolikor ni mogoča neka preinočrtnost v našem gospodarstvu in trgovini na zunaj, bi pa to upravičeno pričakovali na znotraj. Kar se je namreč posrečilo našima velikima sosedama Nemčiji in Italiji, da sta že več let pred nastopom vojne znali usmeriti vse gospodarstvo na en sam tir državne organizacije in kontrole in tej podrediti \suko privatno udojstvovunje, tla sta naučili trgovce prodajati po maksimalnih cenah, prebivalstvo pa odvaditi od raznih navad in luksuza, bi so tudi pri nas v neki milejši obliki dal izvesti načrt, da se pod\ rže državni kontroli in disciplini gospodursko tidejstvovanje »•'lote, /družb kakor tudi |>osame/nika. Pri nns podjetnik, čim zasluti, da bo lobi-ček manjši, že skuša roduci-ati obrat, pri tem pa so ne meni za usodo delavstva in nameščen- Vojnu bremenu Vojna, ki je lansko leto izbruhnila v Evropi, terja od vseh držav in narodov svoje žrtve. Od enih večje od drugih manjše. Nekateri narodi so morali na svoji koži preizkusiti vse grozote vojne, ko so se borili za življenje in smrt, ko so bila uničena številna mesta, naselja in polja ter dragocene industrijske naprave, ko je vojna potegnila v svoji strahotni vrtinec tudi civilno prebivalstv o in ga pognala v pregnanstvo, v bedo in trpljenje. Pa tudi nevojsku-joče se države nosijo težka bremena vojne. V naši državi smo bili po zaslugi modrega in previdnega vodstva obvarovani vseh opisanih žrtev in strahot vojne vojskujoče se države, niso pa nam bila prizanešena bremena, ki jih nujnii prinaša r.ered v političnem in gospodarskem življenju vojskujočih se držav. Smo na eksponirani točki, kjer se križajo ideološki tokovi, diplomatični in strategič-ni načrti. Kljub temu eksponiranju in stalni nevarnosti, pa je naša državna uprava bremena, ki bi jih po naravni stvari morati prenašati, olajšala in omilila v toliki meri, da kljub velikm težavam naše gospodarstvo še ni v nobeni večji nevarnosti. Države, ki so v podobnem položaju kot je naša,, v boju proti neredu daleko niso imele toliko uspeha. Mnogo žrtev prenaša naš delavski pa tudi uradniški stan, ker radi rastoče draginje često prihaja v težak položaj. Se večje žrtve dopri-našajo fantje in možje na orožnih vajah pa tudi posestniki raznih vozil in vprežne živine. Podpora družinam vposklieancev je za naše draginjske razmere občutno premajhna. Fantje in možje pa na vojaškfh vajah ne morejo ničesar storiti za svoje bližnje, četudi bi še tako radi delali in služili kruh svojim dragim. Lastniki vprežne živine zlasti kmetje ter lastniki razmh vozil pa ne morejo v toliki meri izvrše, vati svojih poslov, kakor bi jih sicer zmogli in se jim zdi težko razumljivo, zakaj mora njihov konj stati v pripravljenosti v kakem gozdu, ko je vendar tako potreben pri poljskem delu. Zgolj samo ta bremena ustvarjajo pri manj poučenh ljudeh nerazpoloženje, in kaj rado se prav brezmiselno zabavlja. Če pa se pri talko velikem organizmu, kakor jje naša vojska, pripetijo še kake manjše nerednosti, I ali nevšečnosti, potem to pograbijo subverzivni elementi, ki vsako stvar slikajo še v temnejših barvah in si pri tem celo izmišljajo popolnoma neresnične stvari. Cesto se pri nas ponavlja izmišljotina, da n. pr. v banovini Hrvatski vojaška oblast vse drugače postopa kot pri nas. Tako drugod kot pri nas se pri gotovih edrnicah izmenjavajo vojaki v rednih presledkih. So pa edinice. pri katerih je izmenjavanje zelo oteženo. Za vse nev-I Sočnosti pa se išče često drugje vzroka, kot pa v resnk'i je. Tako so celo nekateri manj poučeni funkcionarji vojaške uprave mislili, da so posameznim pomanjkljivostim, zlasti pri vpo- klicih vprežne živina, krive upravne oblasti, odnosno celo naši župani. Vsak pameten človek rajši potrpi kot bi pa radi kakih težav in nedostatkov deBal krivico svoji lastni državi, ker ve, da bi bilo gorje neprimerno večje, če ne bi bilo teh žrtev. Predvsem pa moramo ugotoviti, da vojaška uprava skuša v mejah možnosti odpraviti vse nevšečnost} in olajšati čimbolj ta težka bremena. Naši zastopniki najdejo povsod dobro voljo in pripravljenost pomagati, če so dani pogoji za pomoč. Cesto pa morajo naši zastopniki zvedeti, da je večina pritoževanju 'n godrnjanja nastala na podlagi neresnica h vesti, ki so imele namen, da ustvarijo med narodom zmedo in nerazpoloženje. Take skušnje je doživel naš senator g. Brodar, kateremu so se mnogi ljudje pritoževali in ki je dobival tudi razna anonimna pisma. Naš urednik se je zglasil pri g. senatorju, ki je sam obiskal vojake na raznih krajih ter interveniral pri raznih komadan tih glede dopustov in izmenjave moštva ter odpusta konj. Našemu uredniku*, ki se je zglasil pri g. Bro-darju. je g. senator povedal, da so vsi komandanti izrasili mnenje, da so nali fantje in možje dobri in poslušni vojaki, da pa imajo mnogi med njimi veliko pogreško t. j. pijančevanje. Pijančevanje je bilo edini razlog, da je vojaška uprava premestila vojaštvo fe naseljenih krajev. Intervencije g. senatorja sa povsod naletele na največje razumevanje in je dob.I zagotovila, da bo vojaška uprav« vsem pametnim zahtevam ustregla. Naši fantje in možje so posebno zadovoljni, ker služijo v domačih krajih in jim ni treba hoditi daleč od doma. Tako bo slovenski narod, če bo potreba, mogel braniti sam svojo lastno zemlja Zanimal se je dalje za odkup konj, za njih izposojevanje in redno vračanje. Zvedel je, da velika večina kmetov noče prodati konj, da pa bodo konji, ki so poginili, v redu plačani. Izposojevanje konj za poljsko delo se že vrši, kolikor je to pač možno in bo tudi vračanje i konj bolj redno. G. senator je tudi povedal, da je interveniral na pristojnih mesth radi prenizkih podpor in radi prepočasnega izplačevanja. Obljubilo se mu je. da se bodo podpore po možnosti zvišale in da se bodo izplačevale takoj po vpoklicu. Interveniral je tudi pri g. min. predsedniku Cvetkoviču na Bledu in na vseh pristojnih mestih v Beogradu, da se pomanjkljivosti, ki jih je mogel ugotoviti, takoj odpravijo. Tako se tudi s strani naših zastopnikov vse štor', da se nam od zunaj vsiljena bremena omilijo in olajšajo. Sicer pa nas Bog obvaruj še nadalje pred vojnimi grozotami. Te težave bomo lahko prebrodili in se ne bomo dali od nikogar begiti. Apeliramo na vse zavedne in razsodne Slovence, naj se drže navodil danih od predpostavljenih. stva. ker mu pač vsa dejanja narekujejo njegov brezobzirni egoizem. Namesto da bi bil podjetnik v službi države in splošnosti, pa so mu mar le njegovi najožji interesi. In tako se je pri nas razpasel pogubni razkrajajoči egoizem že med vse stanove, vse od največjega podjetnika do skiomnega obrtnika in trgovca ter kmeta in to je najhujša rak-rana, ki slabi našo udarno moč na znotraj in na zunaj. Ali ne posnemamo v tem pogledu Francozov- ih Angležev, čeprav se norčujemo iz njih in se čudimo njihovim slabostim. Pri nas je položaj le toliko bolj žalosten in obupen, ker je naš narod propadel moralno tako v kratkem času, medtem ko pri zapadnih narodih opažamo razkroj že skozi dolga desetletja. Zato bi želeli med našimi gospodarskimi krogi uiunj egoizma, manj želje po dobičkarstvu, pa toliko več optimizma, da se poskrbi za kruh ljudem, četudi pri tem dobički niso največji-Celo v tistih državah, ki se vojskujejo, gre gospodarstvo nemoteno pot naprej, če ne še celo v pospešenem tempu. Izjema je le tam, kjer so bile vse industrijske in gospodarske naprave uničene. Zakaj torej ne bi pri nas mobilizirali vseh gospodarskih sil za dvig domačega, notranjega gospodarstva kot za poživitev gospodarskih stikov z drugimi državami. Saj vsi vemo, koliko nerešenih, važnih nalog nas še čaka. Kljub "temu, da je svet okrog nas v ognju, da je e\ ropsko gospodarstvo postavljeno pred težk,, preizkušnjo in na čisto nove temelje — zlasti zaradi novega gospodarskega sistema avtoritativnih držav — pa mora biti v nas več gospodarskega optimizma, več vere v bodočnost in v nas same, v svojo moč in sposobnosti, s katerimi bomo premagali te nenormalne čase. Poleg tega pa nam j« potrebno več poštenosti, požrtvovalnosti, soeialuega Čuta. MrJđe z* skupnost 'n več ljubezni do bližnjega in do domovine. Pozdrav tečajnicam KA v Kranju Narodni odbor KA prireja od 15. do 19. avgusta v Kranju prvi versko-obno-vitveni tečaj, ki naj zbere vso slovensko katoliško inteligenco k sknpnemn razmišljanju o vseb sodobnih vprašanjih. Še prav posebno pa je namen tega tečaja, da se v Časn, ko povsod okrog nas rujejo veri sovražne ideologije in sistemi, med našo katoliško inteligenco še bolj poživijo in potrdijo večnostnn verska načela, katera edina kažejo pravo pot v življenju posameznika in naroda. Proučevanje odnosa vere do vsega javnega in privatnega življenja in vseb vprašanj, ki so s tem v zvezi, je zato danes naravnost življenjsko važno in aktualno bolj kot kdaj poprej. V Kranju se je zbrala naša katoliška inteligenca iz različnih stanov in poklicev. Op vseb krajev naše lepe Slovenije so prihiteli udeleženci tečaja, največ jih bo pa iz slovenske prestolice Ljubljane in iz Kranja z okolico. Vsem tem dragim gostom, ki te dni bivajo v naši sredi, naj velja naš topli in prisrčni pozdrav, delo tečaja pa naj bo deležno obilega božjega blagoslova! Navodila tečajnikom! Dodatno k navodilom objavljenim v „Slovencu", sporočamo tečajnikom, da se vrši služba božja vsako jutro ob poli H v Rožen-venski cerkvi. Predavanja se vrše v dvorani deške ljudske šole in se prično zjutraj ob poli 9, popoldne pa ob 3. Pripravljalni odbor. Jesenski velesejem Ljubljanski vel esejem, ki je s svojimi vsakoletnimi prireditvami odraz kulturnega in gospodarskega izživljanja Slovencev', je nekaj svojevrstno našega in ima ukoreninjeno tradicija. To se je videlo letos spomladi, ko je moral spomladanski velesejem biti odložen. Vsi smo ga pogrešali. Jesenski velesejem pa bomo imeli in sicer od 31. avgusta do 9. septembra. Obsegal bo poleg industrije in obrti tudi posebne razstave iz kulturnega in gospodarskega področja. Te razstave bodo plod dela mnogih pridnih rok, ki so se trudile in ustvarjale čez poletje. Zlata jesen bo odprla vrata do njih, zato je tudi geslo jesenskih velesejmskih prireditev »Ljubljane v jeseni". — Jesenska velesejmska prtredfitev sel vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra H- Posebne razstave: Pohištvo in stanovanjske oprema. Mala obrt. Turizem (priredita Zvezi za tujski promet v Ljubljani in Mariboru). Razstava motornih in brezmotornih letal ter modelov. (Priredi Aeroklub „Naša. krila" v Ljubljani.) Aktivna in pasivna obramba pred napadi iz zraka. (Priredi Zaščitni urad Mestnega poglavarstva v Ljubljani.) Zobna tehnika. (Priredi Društvo zobnih tehnikov ob svojem 30-let-nem jubileju.) Naša vsakdanja prehrana. (Priredi Z.eza gospodinj.) Razstava cvetja in zelenjave. (Priredi (Vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani.) Razstava perutnine, golobov In kuncev. Priredi (društvo -Rejec malih živali" v Ljubljani). Razstava likovno umetnosti. Lljubljanski velesejem iiua lepo prostrano zabavišče, ki nudi obiskovalcem mnog.) razvedrila, kapljico it domačih vinogradov |q pivovarn ter dober prigrizek domače živilske industrije in obrti. Posebua zanimivost bodo večerne predstave ..Totega teatra". Tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev, ki je na Ljubljanskem vele»ejmu že tradicionalno, bo v nedeljo 8. septembra 1940. Za obiskovalce vele-sejnia (izvzemši 'motnike permanentnih legi-maoij zi Ljubljano) je uprava nabavila lepo število izbranih daril. STRAN 2 ><;OK'RNJEC« Deset let tekstilne šole w Kranju Pripravlja se gradnja norega šolskega po»lopJa m vnemi pripadajočimi delavnicami in laboratoriji. Zavod se bo preosnoval v štiri l*tno nrednje tehnično iolo. Nekaj i% sgodovine iole. Letošnjo jesen poteče deset let, ko se je v Kranju ustanovila tekstilna šola. Vedno bolj razvijajoča se tekstilne industrija v Sloveniji jo čisto naravno zahtevala, da se ustanovi šo-la, v kateri se bodo izobraževali domači tekstilna tehniki in mojstri, ki naj sčasoma prevzamejo ona mesta v naših tekstilnih tovarnah, katera so dotedaj izključno vršili tujci Kranjska občina, ki je že itak izgubila renomei ano puškarsko šolo, se je morala močno pobrigati in oskrbeti potrebne pogoje kot je n. pr. nastanitev šole, da se je tekstilna šola naselila v Kranju, kajti tudi druga mesta, zlasti Maribor so šoli nudila pogoje naselitve. Cisto razumljivo je, da je kranjska občina imela velik interes na tem, da pridobi v svojo sredo novo ustanovljeno strokovno šolo, ker se je v Kranju ravno v tistih letih obetal tekstilni industriji najlepši razvoj. Tovrstnih zavodov pa v državi razen šole v Leskovcu ni bilo in ko se do tedaj šolali naši tekstilni tehniki v inozemstvu, zlasti na Češkem, kar pa je bilo združeno z materialnimi žrtvami. Tako vidimo, da je vse polno razlogov govorilo za ustanovitev tekstilne šole v Sloveniji, katero zelo radi obiskujejo tudi dijaki te južnih krajev ter si je v kratkih leti svojega obstoja pridobila zaslužen sloves. Ker je torej kranjska občina nudila šoli potrebne predpogoje, se je šola naselila v Kranju. Dobro se še spominjamo skromnih začetkov šole, ko je bila nekaj časa nastanjena v suterenu Narodnega doma, dokler niso bili urejeni prostori v sedanjem poslopju. Pod spretnim vodstvom pa se je šola hitro organizirala. Uredila si je svoje učilnice, delavnice, laboratorije, nabavila si je potrebne stroje, da je mogla vršiti svojo nalogo. Razvoj je šel tako naglo svojo pot naprej, da je sedanje poslopje že premajhno in ne odgovarja več, zato se pripravlja gradnja novega šolskega poslopja z vsemi pripadajočimi delavnicami, laboratoriji in učilnicami. Iz zgodovine zavoda posnemamo, da je bila tekstilna šola v Kranju ustanovljena z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo z dne 14. maja 1930 in predstavlja tipično strokovno industrijsko šolo, organizirano po vzorcu dveletnih tekstilnih šol v inozemstvu. Za vstop v šolo se zahtevajo 4 razredi -rednje ali meščanske šole z dovršenim izpitom. Izbira kandidatov se vrši na podlagi dosedanjih učnih uspehov in rezultatov psihotehniške sprejemne izkušnje,, ki pokažejo njihovo nadarjenost za tekstilno stroko. V šoli dobe učenci podrobno znanje iz tkulstva in pregledno znanje iz vseh panog tekstilne industrije. Pouk traja dve leti. Po dovršenem drugem letniku polagajo absolventi zaključni izpit. Dosedanji absolventi so po veči ni vsi zaposleni in jih je v službah ž kot sto. Nekateri imajo prav dobra mest kaj jih službuje v Kranju, zelo veliko v boru, pa tudi po banovini Hrvatski. Dosedaj je bila potreba s strani tovarn po domačih mojstrih še vedno večja kot jo pa šola dala absolventov. V kolikor nekateri sedaj niso zaposleni, so vzrok sedanje težke razmere v tekstilni industriji. Tekstilna šola v Kranj;, je menda edini šolski zavod, ki svojim učencem oskrbi tudi takojšnjo zaposlitev. Zanimanj«' za tekstilno Balo s strani staršev iti učencev je bilo že od vsega početka zelo veliko in še vodno narašča, tako da je ravnateljstvo moralo odkloniti zn sprejem veliko reflektantov, ker sedanji prostori ne dovoljujejo nastanitev večjega številu učencev. Pozabiti 'tuli no smemo raznih dobrotnikov Sole, tako bivši oblastni odbor in pozneje banovino, bana g. dr. Marka Natlačena, ter gg-tovarnarjev iz Slovenije, ki so mnogo pripomogli z raznimi prispevki iu darili k notranji ureditvi šolo. Na čelu šolskega odbora jo ravnatelj „Jugočeškc" g. Ilorvvitz. Maks. ki se skozi vsa lota zelo podpira zavod, podpredsednik pa jo kranjski župan g. Cesenj Knrol, v odboru pa so še drugi gg. tovarnarji iz Slovenije. Z odlukom kr. banske uprave v Ljubljani z dne i. avgusta 1933. je bilo pri drži. tekstilni šoli v Kranju ustanovljeno ..Banovinsko preiz-ktiševnlišče zn tekstilno industrijo". Priprave xa novo šolsko poslopje. V teku so priprave za zgradbo novega šolskega poslopja ter potrebnih delavnic in laho-vatorijev, ker se bo mogla šola preurediti v štiriletno srednjo tehniško šolo s tekstilno me-hinionim in kemijskim oddelkom. G. ban dr. Natlačen je z odlokom z dne i--aprila i°4(> odobril podrobne načrte in prora (lin za novo šolsko poslopje v zne-kii dni 3.3S3.r>2 35. Prvotni nnčrt je znašal sodom in pni milijona. Stavba novega poslopja -v bo pra- ve« . Ne-Mari- dila na zemljišču nad Majdičevim kanalom, kjer se je prej nameravalo graditi kopališče. Zgradba se deli v šolski del s predavalnicami, risalnicami, laboratoriji in upravnimi pro-sjori ter v objekt z delavnicami za praktične vaje, ki je zamišljen kot vzoren popolen tovarniški obrat v malem. Shedi v delavnicah bodo izdelani po Zeissovem okovinem sistemu, ki dovoljuje maksimalne raz-petine in daje zaradi kupolastegu prekritja najugodnejše razpršeno svetlobo. Vsi delavniški prostori bodo brez stebrov. Na zapadni struni osrednjega hodnika je predvidena mazhna predilnica za bombaž, pripravljalnica, žkrobilnica, ročna tkalnica in suha apretura, na vzhodni strani pa skladišča, ključavničarska in mizarska delavnica, mehanična tkalnica, mokra apretura, barvarna ter kemični barvarski in tiskarski laboratorij. Tako opremljena šola bo mogla v polni meri vršiti svoje naloge. Načrt nove šolske zgradbe za drž. tekstilno šolo v Kranju Tlorisna koncepcija zgradbe je prilagođena terenu. Prostori, ki zahtevajo neposredno zvezo z zunanjimi komunikacijami, so situirani ob cesti, tako n. pr. kotlarna s prostorom za kurivo in strojnica, ki je prav za prav samostojen objekt, vendar pa še interno zvezan s šolskim in tovarniškim delom. Do drugih prostorov je predviden dovolj udoben dovoz. V suterenu šolskega objekta je predvidena menza za učence z gospodinjskimi prostori. V pritličju so levo in desno od osrednje veže nameščeni upravni prostori1, konferenčna soba, knjižnice in stranišča. Sistem z osrednjo vežo je izveden tudi v naslednjih etažah, od katerih je prva izrabljena za kemične predvalnice in laboratorije, podaljšek veže pa za veliko galerijsko predavalnico; druga etaža pa za risal-nice in kabinete. Velika risalnica je ločena od veže s skladno steno in se v potrebi združi z vežo v dvorano za prireditve s površino 145 kv. m. Etaže so povezane z osrednjim stopniščem. Zaklon je dostopen po posebnem stopnišču iz delavnic, z zaklona pa vodi hodnik, ki preide po stopnicah na koto spodnje ceste. Tovarniški objekt je neposredno zvezan s pritličjem šolskega dela po zveznem hodniku; prehodni člen so garderobo z umivalnico, prhami in stranišči. Kraljevska banaka uprava dravske banovine v Ljubljani je storila vse potrebne ukrepe, da se čimprej prične z gradnjo novega šolskega poslopja, ker je sedanje najeto poslopje za šolo neprimerno. V proračunu za 1. 1940-41 je predvidela znesek din 750.000.— za odplačilo dolga, katerega bo na njen račun najela kranjska občina. Od najetja tega posojila je sedaj odvisen pričetek del za novo poslopje. Kranjska mestna občina je v to svrho poizvedovala pri raznih denarnih zavodih kot Pokojninski zavod, Vzajemna zavarovalnica, Suzor, Privilegirana agrarna banka, toda pri teh zavodih ni uspela, ker ne morejo nuditi tako velike vsote. Kljub temu pa se bodo našli drugi viri, da so bo dobilo vsaj 2 milijona posojila, s katerim zneskom bi se zgradile v prvi vrsti delavnice, ki so šoli nujno potrebne. Upamo, torej, da bo občina z najetjem posojila uspela, da se bodo izvršila vsaj najnujnejša dela. zatem pa izgradnja celotnega načrta nove tekstilne šole v Kranju. Deset let tekstilne šole v Kranju je pokazalo, kako je ta zavod za razvoj naše industrije potreben, kako se je v tej kratki dobi že lepo razvil in da obeta najlepše izglede za bodočnost, če bo dobil nove odgovarjajoče prostore, kar jo gotovo želja vse šoli naklonjeno javnosti in meiodajnih oblasti. 11. obrtniška tombola v Kranju Vršila se bo 8. sept., dobitki bodo pa še lepši kakor lani. Kranj z vso okolico se žo prav marljivo pripravlja na 11. obrtniško tombolo, ki sr bo vršila 8. septembra v Kranju nu Mestnem trgu. Naši marljivi in iznajdljivi obrtniki so lani priredili šele svojo prvo tombolo, vendar so z njo že prvo leto dvignili ogromno zanimanje po vsej Gorenjski za to svojo prireditev. Lotos bo prirejena že druga obrtniška tombola, ki bo nu tu način poslala tradicionelna ravno tako, kakor druge tovrstne priredUve. Mulo tombole, ki so sedaj vrše vsako nedeljo po razlnnili kr-ijih in vaseh se pac ne morejo primerjati z obrtniško tombolo, pa naj si bo v P igledu obsežnosti prireditve same, oziroma bogastvo dobitkov. Sedanji čnsi sicer niso preveč naklonjeni izvedbi res velike tombole, kljub temu pa bo zavednost in strnjenost obrtnikov premagala vse to navidezno težave, čeprav bo morda lotos nekoliko več žrtev padlo na njihova ramena in tako z \so gotovostjo že danes trdimo da se bo letošnja tombola samo v nekem ozirtl raz- likovala imela še od ln lepš, l-ko. namreč da bo in dragocenejšo d< večja ib'ike. d , še bolje organizirana od lansko. Obisk obrtniške tombole v Kranju dnj 8. septembra mora postati geslo za vse naše vrlo Gorenjce, za vso. ki čutijo z obrtniškim stanom, kajti iz prebitkov obrtniških tombol se bo sezidal v Kranju obrtniški dom. ki predstavlja vzvišen namen in nalogo naših obrtniških organizacij. T.t dom bo še poznim rod i-vo pričal o zavednosti obrtništva in o prijateljih ter podpornikih obrtnikov, kateri vsi so s svojimi žrtvami' doprinesli svoj delež za ta velik smoter. Zato naj po svojih močeh prispevajo k čim lepšim dobitkom tudi drugi gospodarski krogi, saj so obrtniki njihovi dobri odjemalci. V sestavu prebivalstva kranjskega okraja predstavlja obrtništvo zelo močen faktor, ki zasluži pozornost in podporo. Kakor smo poučeni, bodo letos dobitki še bolj dragoceni in številni, sumi praktični izdelki obrtniških rok. Ze lanska tombola je nudila lako lopa in številna darila, da so bili obisko-v aleji naravnost zadivljeni, zlasti še ko so imeli priliko vso t' bofstvo si že preje od ;. i:-o; ogledati na rnzstavi v gimnaziji. 30 letni jubilej Prešernove koče I V nedeljo II. avgustu so naši planinci na j skromen in tih način praznovali in proslavili jubilej 30 letnice Prešernove koče na Stolu, i Ker v sedanjih časih glasne proslave niso pri-| merne. se je ta pomembna obletnica proslavila i le z izletom planincev, ki so prispeli od blizu : in daleč na niše g......njske planine, na Stol. Že I zvečer je bilo iz. doline opaziti kako spomiknjo i številne lučke, ki so vodilo turiste k njihove-' mil cilju. Proti jutru je celo nekoliko rosilo, vendar je potem nastal lep, vroč poleten dun. 1 Tako se je v teku dopoldneva nabralo pri ko-> či okrog 200 turistov. Ob II uri jo daroval sv. j mašo zabrežniftki domaćin pisatelj g. I'. S. i Finžgar, ki je ob tej priliki imel zelo lep na-I g ivor domoljubnega značaja. V svojem govoru gore, svojo on jem okrasi je naglasi], nuj jubiino našo movino. Koča je biln vsa z zi na vzhodnih vratih pa je bila pritrjena iz cvetju napravljena številka 30. Prav tak > slo bili okrašeni v obednici se nahajajoči sliki direktorja Zupanu in pok. dr. Kušarja. Obenem z jubilejem koče so planinci tudi proslavili 10 letnico vestnega službovanja oskrbnico in so ji vsi prav toplo čestitali. Oskrbnica jo bila zelo ginjena zaradi pozornosti kateri so ji planinci n sicer dobi: Banovina 50% občno, 35% šolsko, 5°/o kuloko-kovo in 5»/o zdravstveno doki ado. Skupaj ima banovina doklad 95% od čiste zgradarine 9 din kar znaša din 8.55 Okr. cestni odbor Kranj ima 10% od 9 din, 1.44 Občina Tržič pa ima 750/0 doklad od 9.— din znaša din 6.75 Vsi skupaj, torej država, banovina, okr. cestni odbor in občine dobe od vsakih 100 din plačane najemnine 27.24 din, ali 27%! Občina Tržič sama torej dobi od vsakih 100 din najemnine niti ne celili 7%! Vsakdo si torej tahko izračuna, koliko plača občni davka. Prit pridobninskem davku je račun precej enak. Pretežen del občanov plača pavšalno pri-dobnino letnih 120 din. K temu so priračnna gori označenih 186% doklad in pa še 8% zbornična doklada. Od onih pa. ki niso pavšnlisti, pa dobi občino Tržič procentualno od ugotovljene pridobninske osnove letno 6°'o ali 6 din!!! Ali so 10 tako strašne .tevilke? Težko je plačevati, res. ampak, to kar plačate davkov, še davno ni vse zu občino, Za 6 oz. :% pa je toliko hrupa? Saj ima. občina težko naloge, ki jih ne more izpolnjevati brez denarja. Mnogi Tržiča* ni ne veda, kuni gre občinski denar. Bom kratko pojasnil: 15% gre za plačo (medtem ko gre pri državi, banovini in velikih občinah preko 40*/0 v tn namen!), 4% gre za javno razsvetljavo ter varnost v občini, 5% gre za šole, 27%j gro za doplačilo posojil in 12% gre za zaostale račune (letos izjemoma), 17% za ceste in mostove, za lotos nameravano pojnčenje vodovoda in državno cesto, 5°/n za gozdove in veterinarstvo, tl°/o gro za reveže (neprimerno več kot v Kranju in drugih občinah banovine), 6% za davke, zavarovalnine, tujski promet in klavnico. Če pogledate proračune drŽave, banovine in vidikih občin, boste videli, da gre največji procent izdatkov za odplačilo dolgov. V Tržiču pa je položaj precej boljši. In oli 1 i hvalevredno, da je občinski- odbor rešil težko vprašanje novih občinskih dohodkov? Vprašuje, okoli katerega se je hodilo 20 let! Brez žrtev ni uspeha, Ali ni občina za mnl denar kupila lepo posestvo Virje? Ali jo naprava U žilice mala stvar? V doglednom času bo tu- di izpeljana nova cesta za Virjem in tudi šola se bo zgradila. Da so dokla.',e v Tržiču visoke? Ali ste pomislili, da so drugje ogromno višje, (ne morda v inozemstvu, kjer so kar strašne) ampak doma v banovini! Pred seboj imam zadnjo številko uradnega lista, ki navaja občinske doklade po okrajih in sicer: Radovljica 49%, Maribor levi 57<>/0, Kranj 59Vo, Gornjigrad 60°/ii, Lendava 62%, Ljutomer 72%, Murska Sobota 77%, Maribor desni 79Vo, Kamnik 80%, Ptuj 81<>/o, Šmarje 82»/n, Ljubljana 86%, Dravograd 89<>/0, Slovcnjigiadec 91 »/o, Kočevje 920/0, Konjice in Celje 930/fl, No-vomesto 94<>/o. Logatec 97%, Brežice 99%, Krško 1010/0, Litija 102%, Laško 1080/0, Črnomelj 12|O/0, Skofja Loka 1390/0. To so podatki poprečnine zn celo okraje, medtem ko ima ogromen del občin banovin" višje doklade kot Tržič. Samo 21 občin v banovini ima manjšo doklade kot Tržič, medtem ko ima 580 občin višje doklade- Ali je torej gospodarstvo občine Tržič tako slabo? Ojačenje vodovoda se bo izvršilo v kratkem. Licitacija je že razpisana. Občina ima skrbi, kako oskrbeti prebivalstvo z vodo za čnsa dela in kako usmeriti promet. Z dobro voljo občanov pa bo tudi to vprašanšje rešeno. Nekaj časa bo pač treba malo potrpljenja. Zadovoljen pa bo gornji konec Tržiča, ki bo končn > imel dovolj vode. Tlakovanje ceste skozi Tržič se resno pripravlja. Tudi ta licitacija je že razpisana. Upamo, da bo danes leto Tržič drugače izgledal kot sedaj. Trčiž bo prvo slovensko podeželsko mesto, ki bo imel tlakovano cisto. Namen občinsko uprave je, da tlakuje tudi druge občinske cesto. Mestni dom v Tržiču je stal dobrih 3.100.000.— din. Obračun jn podni župan v odborov! seji. (Odbor je obračun odobril —- stran 158 sejnega zapisku 2. vrstica!). Ali tii lepo, da je en milijon od tega, knr je občinski dom stal, žo plačano? Čez. 12 let, morda pa še prej bo vse plačano in petem nihče več ne bo mislil, koliko je dom stal. Mestni dom pa bo ie nosil letno 200.000.- dohodku. Koliko sme v Tržiču kdo tehtati? Zakaj pripovedujem danes o davkih? Prod par dnevi je bil pri meni v pisarni* sicer zelo ugleden mojster Anion in mi pravil o ogromnih občinskih dokladah. Ni poslušal mojih strokovnih dokazovanj, ampak je trdil, da 60% tega kar on dobi od strank za stanovanje, vzamejo doklade. Zato danes javno računam občinske davke, ker bo račun marsikoga zanimal. Morda bo mojster Anton sedaj veroval? Če noče. naj predloži moj račun davčnemu Uradniku v kontrolo. Zadnjič se je spravil na moj »krof prediničar Nace v anonimnem pismu Mojster Anton pa se je zgražal, ko je pred leti ob priiiki neke komisije tehtal on, kot občinski' svetovulec 93 kg, župan 94, jaz pa kot tujnik 95 kg!! Vsi podrejeni se potrudite, da boste tehtali manj kot vu§i šjfi. Lekarna Buho »oc na plan. Ponudi svoj čaj vsem podrejenim! Čim višja sarža. več sme tehtati. Tako se bo Že oddaleč videlo čin! To je demokracija I Čemu uniforme in naslovi? Teža je merodajna! Japelj V., Tržič. Delavski obzornik. Zdravila - špecialitete. Med člani delavskega zavarovanja, obstaja neko določeno mnenje, ki često povzroča ne-razpoloženje in nezadovoljstvo. Tako se zelo pogosto označuje bolezensko delavsko zavarovanje kot „aspirinsko zavarovanje". To pred-bacivanje izhaja odtod, ker se misli, da je ako zdravilo, ki izgleda kot bel prašek, „as- rin". 3$ Ravno tako vlada med zavarovanci mišljenje, da so zdravila, katera se dobe pri zdravljenju t*;delavskem zavarovanju ničvredna. To nazirn-jpe izhaja iz narodnega pregovora, da se ,da-fbvanemu konju ne sme gledati na zobe", ker se namreč misli, da je vse, kar sa daje zastonj, ničvredno. Največkrat pa se sliši očitek, da delavsko zavarovanje ne daje za zdravljenje zdravil — specialitet. Pri tem se ne razmišlja mnogo, če so posamezna zdravila — špecialitete za bolnika res koristna ali ne. Navadno pravijo zavarovanci: ..Čital sem v časopisih, kako more to ali 000 specialno zdravilo koristiti." Pri tem pa se rado pozablja, da je to pisanje često le plačan- reklama večinoma tuje farmaceutske industrije, katera s spretno propagando brez ozira, ali je to in ono zdravilo res koristno za bolnika, hvali svoje špecialitete, da na ta način, doseže čim večji dobiček. Tako ta propaganda s „specialitetami" «luži često ihteresom večinoma tuje farmaceutske industrije in ne istočasno zdravju bolnih članov delavkega zavarovanja. V prometu je približno 30.000 specialitet. izmed katerih se za nekatere dela velika reklama. V resnici pa je izmed teh 30.000 specialitet prav malo res dobrih in koristnih zdravil. Zdravniki zelo pogosto dobivajo brezplačno takozvana zdravila špecialitete, ker farmaceutska industrija hoče vplivati tudi na zdravnike m ne samo na bolnike. Malokdaj pa slišimo, da bi zdravniki dobili brezplačno res dobra preizkušena zdravila, ki uspešno učinkujejo pri zdravljenju. Večinoma se pošilja posameznim zdravnikom brezplačno nekoristne in nepotrebno špecialitete zaradi reklame- A za ta pogosto nekoristna zdravila — špecialitete bi delavsko zavarovanje moralo izdati ogromne vsote. Zato se delavsko zavarovanje po vsem svetu drži načela, da se ne razsiplje zastonj s težavo zbrane delavske doprinose in. t0 110 samo za nepotrebne špecialitete, ampak za nekoristna zdravila sploh. Glede predpisovanja zdravil imajo uradovi zdravniki popolno prostost, katera je izražena v „Pravilniku za predpisovanje zdravil delavskega zavarovnja" in kjer pravi neki odstavek tole: »Uradov zdravnik mora predpisati ono zdravilo, ki je najboljše za zdravljenje brez ozira na njegovo ceno. Najboljše zdravilo jo vedno najcenejše, ker hitro pomagu." V tem pogledu imamo torej zelo svobodno odredbe. Zgodi se slučaj, da obstojata dve zdravili z istim učinkom in iz istih sestavin, samo vsako imu drugačno ime. Tedaj je zdravnik dolžan, da predpiše zdravilo s pravim imenom, ker je cenejše, ne pa da predpiše zdravilo s patentiranim imenom, katero je zaradi imena večkrat desetkrat dražje, ker so mora plačati pa- t teat. Iz vsega navedenoga lrhko ruzvulimo, d» ! vs« gornja, ki se često vodi proti zdravljenju I v u-tanovah delavskega zavarovanja, v mno-j goli '•lučajih izhaja iz nevednosti in nepo/nn-; uja opisanih dejstev. Ta nepoučen ost in lo ! neznanje pa se vešče izkorišča. 1 Higiena v tovarnah. Pitna voda. Premnoga naša podjetja ie vodno posvečajo premalo pažnje higienski ureditvi svojih 0-bratnih prostorov. Le prepogosto tudi v novo zgrajenih, sicer lepih tovarnah higienska ureditev prostorov (vodovod, stranišča, umivalni- ce, tuš kopališča, prostori za počivanje in delavske kuhinje ne izgledajo skoro nič boljše kot pred 50 leti. Priznaš se namreč v mnogih slučajih smatra higienske naprave tovarne za nepotreben izdatek, kateri za obrat tovarne ne predstavlja nobene korifeti. Temu pa ni tako. Po vseh državah — pa tudi pri nas je nekaj takrh podjetij — se vedno bolj posveča higienskim prostorom ravno taka pažnja in pozornost kot strojem v dotični tovarni. Imamo več podjetij katera naravnost sem seboj tekmu-jo, da bo ta ureditev čim lepša in sodobnejša. Lastniki teh obratov vedo, da dobra higienska ureditev prostorov nevaruje samo zdravja ampak tudi dviga moralo zaposlenih delavcev. V podjetju, kjer se delavec more dobro umi-tj, napiti zdrave vode, kjer se le h ko odpočije in zavžije kosilo v čistih, toplih prostorih, dela delavec z večjim veseljem, kot v podjetju, kjer ni ne umivalnice, ne primernih stranišč in prostora za počitek ita kjer delavca za časa odmora zebe. So tudi podjetja, ki imajo vse higienske pridobitve, toda teh ne drže v redu. Taka podjetja, oziroma njih lastniki smatrajo, da so storili svojo dolžnost napram delavcem, če so zgradili potrebna stranišča, umivalnice itd., za red in čistoto pa naj se potem brigajo delavci sami. To ne zadostuje. Vse te prostore je treba istotako vzdrževati v higienskem stanju kot delovne prostore tovarne. To je dolžnost podjetja. Kaj pa je dolžnost delavcev? Delavci pa so dolžni, da vse prostore* čini opravijo svojo potrebo, puščajo v takem stanju, v kakršnem jih žele najti, ko se jih bodo zopet posluževali. Če bodo delavci v naših podjetjih med seboj, gojili tak način tovariškega občutka in zavesti, se bodo higienske naprave v naših tovarnah lahko vsakomur pokazale kot vzor čistote in reda, medtem ko jih moramo sedaj sramežljivo skrivati. Zato naj delavci čuvajo red in čistoto ne samo v delovnih prostorih, ampak tudi v straniščih, umivalnicah, prostorih za počitek itd., ker je vse to le v interesu delavčevega zdravja. Neguje naj se v tem oziru tovariška zavednost. V naši državi je mnogo tuberkuloze in tudi spolnih bolezni. Zato je zelo važno, na kak način se pije voda v tovarnah. Navadno je za stotine delavce na razpolago samo en kozarec, iz katerega vsi pijejo vodo. če se voda pije na tako nehigienski način, obstoja nevarnost, da se delavci okužijo s tuberkulozo, s sifilido ali z drugimi nalezljivimi boleznimi, ker je dovolj, da samo nekaj delavcev boleha na navedenih boleznih, pa se te bolezni z enim kozarcem prenašajo na vse ostale. Na res higienski način se pije voda tako, da ima vsak delavec svoj kozarec, iz katerega pije vodo. Na ta način se nalezljive bolezni ne morejo prenašati. Navedena navodila zato veljajo tako za delodajalce kot za delavce. Oboji naj nazijo, da so vse higienske naprave v podjetju čiste in v redu. Predvsem se je pa paziti, da se ne prenašajo nalezljive bolezni. Pa še na neko zanimivo ravnanje moramo o-pozoriti. Često se dogodi, da nadzorna oblast napove neki tovarni inspekcijo in ogled obratu in h i genskih naprav. V tem slučaju se ti prostori čistijo pomivajo in skrbno vzpostavijo v takšen stan, da kontrola ne more najti nobene napake, ampak mora izreči samo pohvalo. Na ta način se vara delavsko nadzorno o-blast. Noben delavec luui ne sme povedati, da so prostori očiščeni samo za ta slučaj, sicer pa so v skrajno nehigienskem stanju. To velja zlasti za obratne prostore. Zato inspekcija nikdar ne bi smela svojega prihoda napovedati, ampak naj bi prišla nenapovedano, da bi vse te pogreške in tiste, ki zanje odgovarjajo zasačila „in flagrnnti". Sele potem bo v tovarnah in obratnih prostorih tisti red in izpolnjevanje higienskih predpisov, kot to določa delavska lak on odaja. Westjnlsht otroci na obisku v Kranju V Sloveniji se letos mudi nu počitnicah kolonija slovenskih olrok n Westfalije, ki šteje 35 dečkov in deklic. Nabrula jih je po West-faliji neumorna in požrtovulna učiteljica gdč. Marija Ažinanovn. Otroci so pri nas žo tri tedne in se bodo zadržali do prvih dni septembra. Dečki so dosedaj letovali na Zabreški planini pod Stolom, deklice pa v gradu Bokal-p-nik pripravljalnega odbora, deklica in fantek pa sta izročila gdč. Ažmanovi lep gorenjski Šopek. V mestu so si gostje ogledali pri ..Putniku" relief Kranja, na pikopnliSču pa so počastili spomin pesnikov dr. Franceta Prešerna in Simona Jonkn. Po kratkem nagovoru in recitaciji iz ..Krsta pri Savici" jo moški zbor ..Prosvetnega društvu" zapel več pesmi. Večerja STRAN 4 »GORENJEC« je bila na vrtu hotela „Stare pošte", kjer so gostje iz Nemčijo pokazali, da tudi oni znajo zapeti lepe slovenske pesmi. V nedeljo zjutraj so imeli skupno sv. mašo v župni cerkvi, potem pa so se podali na Šmurjetno goro. Popjl-dne so sc z avtobusom odpeljali v Veleso-vo, Cerklje in potem čez. Preddvor in Golnik nazaj v Kranj. V ponedeljek so si še ogledali ruzne znamenitosti Kranja, popoldne pa so se podali proti Ljubljani. Nadejamo, se, da smo mladim w estfalskien Slovencem po svojih skromnih močeh pripravili nekaj uric veselju iu razvedrilu in tako storili svojo domovinsko dolžnost, ki nas veže do Slovencev \ tujini. TEDENSKE NOVICE KRANJ Sprememba posesti. Znano trgovsko hišo g. KapuŠina v Prešernovi ulici je kupil veletrgo-vec g. Srečko Vidmar lastnik manufakturne trgovine Logar & Kalan na Mestnem trgu. Umestna prepoved. Te dni je kranjsku mestna občina prepovedala kolesarjenje po stezi na Kalvarijo, kar so pešci že davno želeli in pričakovali. Zgodilo se je namreč že več nesreč, ko so brezobzirni kolesarji podrli mirno idoče pešce. Na obeh konceh steze sta sedaj postavljena svarilni deski. Sraeti na pasante. Po Prešernovi ulici okrog osme ure zjutraj ni prav priporočljivo hoditi. Ne samo, da tedaj pred vsemi trgovinam pometajo prag, ne oziraje se na mimoidoče ljudi, ampak so lahko pripeti, da se vsuje na človeka kup smeti. Ta način snaženju prakti-cirajo v neki hiši blizu tam, kjer Prešernova ulica prehaja proti Mestnemu trgu. Tu način snaženja priporočamo vsem našim gospodinjami „Kino „šmartinski dom" praznuje dvelctni-co obstoja s predvajanjem naslednjih kvalitetnih filmov: JDonjuanke", ..Marija Antonietta" in „Poročhik indijske brigade". Predstave se vrše v petek, soboto, nedeljo, ponedeljek in torek. V nedeljo 18. VIII. 1940 na prigrizek in dobro kapljico v gostilni »Planina« Vsi vljudno vabljeni 1 Se priporočata Marte in Marjan Pollak. Seja okrajne JRZ se je vršila pretekli ponedeljek v prostorih hotela „Jelen". Bila je zelo dobro obiskana in je pokazala razumevanja naših pristašev za vsa politična vprašanja. O zunanjem in notranjem političnem položaju je poročal zelo izčrpno gradbeni minister g. dr. Miha Krek. Za vsa njegova izvajanja so mu bili udeleženci močno hvaležni. Na drž. realni gimnaziji v Kranju se vrše popravni izpiti dne 26., 27. in 28. avgusta. Sprejemni izpit pa 26. avgusta. Natančen razpored je obešen na oglasni deski gimnazije. ŠKOFJA LOKA 20-letnico obstoja praznuje letos mestna u božnica. Je to jubilej tihega in požrtovalnega karitativnega dela. Pred 20 leti je takratni kaplan g. FiU;» Terčel uvidel nujnost, da se organizira pri ..as lepo urejena ubožnicu. Od leta 1930 — 1958 so ubožnico oskrbovale čč. šolske sestre iz Maribora Od tedaj naprej pa jo oskrbujejo čč. sestre Čudodelne svetinje-Ubožnica je uživala zlasti podporo občine, Vtn-cencijeve konference, bivšega župana Hafnerja ilt sedanjega Ziherla. Posebno pa so s« zanjo zanimali njeni ..očetje'*- Planina Lovro, Luznar Mihael in sedanji Krek Luka V ubožnici se je 'ekora let že ogromno preuredilo in izboljšalo, kar smo deloma že sproti poročali. Mestni ubožnici želimo, da bi se pod požrtvovalnem vodstvom čč. sester razvila v nadaljnih 20 letih tako, da bi še vse bolj služila najbed-nejšim v korist. Smrtna kosa. Na Poljanski cesti je umrla go-stibiičarku in trgovka Marija Kovač. V Starem Dvoru, pa je preminul za pljučnico g-Henrik Božič, vpokojeni železničar. Naj v miru počivata! Nesreča. V soboto sta se peljala z motorjem v Kranj brata Anton in Valentin Kržišnik. Vozila sta z veliko brzino. Na nekem ovinku v Stražišču jima je privozil nasproti tovorni avtomobil s. Antona Ravniharja iz Škofje Loke, katerega je vodil Janez Novine pravilno po desni strani. Kržišnikova sta se v avto tako silno zaletela, da sta se močno potolkla po telesu in inuata zlasti hude poškodbe nu nogah, katere jima je večkrat zlomilo. Prepeljali so ju takoj v ljubljansko bolnišnico. Srečo je imel. V Novem predmestju grudi podjetje Curk iz Ljubljane veliko vilo za g-dr. Viktorja Kocijančiča. Pri tem delu je zaposlen tudi delavec Vinko Novine, katerega večkrat vrže božjast. Oni dan se je nahajal v višini okoli osem metrov nad zemljo, ko ga je zopet vrglo. Padel je v globočino, a imel je srečo v nesreči. Potolkel se je le nekoliko po glavi in ni dobil hujših poškodb. Elektrika ga je oplazila. Pri HeinrJharju na kolodvoru je imel opravka z elektriko J- Jenko po domače ..Košnikov". Nenadoma se je vod odtrgal in ga oplazil po eni strani po dolžini vsega telesa. Dobil je hude opekline, vendar je upanje da bo okreval. PREDOSLJE Zahvala. Podpisani Doihar Franc se tem potom v imenu sorodstva najtopleje zahvaljujem za vse izraze sožnlja izrečene ob smrti našega predragega očeta in za obilno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem Bog plačaj. Doihar Franc. Predoslje 40. SV. JOšT Na Sv. Joštu bo v nedeljo, dne 18. avgusta cerkveno proščenje. Zato do služba božja ob 6 in poli 10 uri. KRIŽE Tujski promet. Seznam letoviščarjev na občini kaže, da je za dobo do konca julija letos vpisanih 28 gostov, dočini je bilo za isti čas v letu 1939 priglašenih 39 oseb, tako da. je bilo laui v času do konca julija 11 gostov več kakor pa letos. Upati je, da bo boljše v drugi I polovici sezone, to je v avgustu mescu in pa v posezoni. Vidi se, kako nujna je za občino Križe ustanovitev „Tujsko-plrometnega društva", ki naj bi uvedlo smotrno organizacijo letovi-ščarstva. O delovanju in programu društva je bilo letos spomladi obširno pisano v „Gorenjcu" v članku: „Naj se organizira tujski promet v občini Križe''. Uspehi ne bodo izostali, če se bo delalo res po načrtu za poživitev tujskega prometa pri nas. Največja izbira oblek iu plaščev za šolarje pri Jazbecu v Kranju. - Cene zmerne. Priporoča se ALBIN JAZBEC v KRANJU. TRSTENIK Prostovoljna gasilska četa na Trsteniku priredi v nedeljo dne 25. avgusta veliko vrtno veselico. Prireditev Se vrši na vrtu in v prostorih tovariša Franca Koširja, po domače pri Fendotu. V slučaju slabega vremena se preloži na nedeljo 1. septembra. Vsa okoliška društva prosimo, da na ta dan i ne prirejajo svojih prireditev. Vse prijatelje ! gasilstva od blizu in daleč pa vljudno vabimo, ! dase prav v obilnem številu udeleže naše pri-i red i t ve. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0"50. Najmanjši znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali št. 5. (v hiši g. Šipi ca) Kolesa nova ali rabljena kupite po neverjetno nizkih cenah samo pri tvrdki Julij Zevnik, Stražišče. Več stavbnih parcel imam v bližini mlekarske šole v Čirčičah ob novi banovinski cesti naprodaj, ki bi jih po zelo ugodni ceni prodal: naslov pove uprava lista. Lipo, javor, bukev itd, v hlodih, deskah kupuje Audr Cufer, Jesenice. Prazno sobo oddam, Gorenja Sara 8. Iščem prijatelja, da bi mi posodil 15.000.— din za dograditev hiše, ki bi bil« dovršena vredna 80.000— din. Za jamstvo mu je gozd v ploščini 54.000 kv. m. Prodal hi pa po ugodni ceni tudi samo gozd. Točnejše informacije pri: GrudUar Vinko, Priinskovo 144. Hišo na Primskovem prodani pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi. Eno ali dvosobno stanovanje, parketirane sobe po 24 m2, en« s posebnim vhodom z vsemi pritiklinami oddam. Kokriško predmestje 9 (poleg mostu). Stanovanje 2 sob in kuhinje se išče v mestu ali blizu postaje. Naslov v upravi ..Gorenjca". Izgubila se je zlata ženska zapestna ura, dne 8. avgusta 1940 v mestu Krunj oziroma na cesti, ki vodi Ho novega kopališča. — Pošten 'najditelj se prosi, da jo vrne na upravi lista proti nagradi din 100.—. Dve dijakinji se sprejemeta na stanovanje in brano, odnosno samo na stanovanje. Naslov v upravi ..Gorenjca". Dvo ali trosobno stanovanje z vsemi pritiklinami in sončno teraso se odda takoj. Poizve se v upravi lista. n Zračno opremljeno sobo s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice oddam pri novem mostu za župno cerkvijo. Naslov v upravi lista. Rabim 2 pomočnika za finejša dela takoj. Pollak, mizarstvo, Kranj. PREKLIC. Podpisana Tomažin Frančiška, delavčeva žena, Britof, tem potom preklietijem svoje izjave, češ da Jeraj Franc, izdelovatclj cementnih izdelkov v Britofu zato ne more prodati posest-stva, ker ima vse posestvo v rokah sodnija. Obenem preklicujem vse ostale izrečene izjave kot neresnične. Tomažin Frančiška. Elektrovarlene štedilnike, kakor tudi vsa ostala ključavničarska dela Izvršuje v strokovni izdelavi R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ Joža Herfort: 15 SIN ČRNIH GORA Ko jo je zavil v lastno srajco, se ni niti preveč branila, obnemogla od sončne pripeke in gladu. Nekako z lažjim srcem je stopal proti domu, ni še zgubil upanja, da bodo v Črnih gorah le še kdaj kraljevale te ponosne, mogočne ptice. Pod noč je bil doma, ves veeel, neugnan, toliko, da ni pel. Pozabil je na mladiča, ni bil več hud na r reda, saj je bil sam kriv, da je oni vzel iz gnezda mladiča, saj mu je sam povedal, da ve za mlade orle in ga sam vabil v Črne gore. Orlico je poslej negoval, kot nebogljeno dete. Hada je jedla in tudi perot je ni bogvekaj bolela, videlo se je vsaj tako. Markov obraz je žarel od dne do dne bolj. Že je štel dneve, kdaj jo bo nesel do sedla pod jezerom in jo spustil. Toda zmotil se je v svojih računih! Perot je postajala od dne do dne slabša, inekala je in ko je Marko že mislil, da jo bo spustil in šel v mesto, je žalostno pod vila glavo, negibno obstalu in nehala dihati. Pri njej je bil poslednje ure, v naročju jo je držal in ji gladil lepo sveteče se temnorjavo perje. Ko pa je ugasnil v temnih očeh svit, ko je poslednjič nasršila perje, se tresla in negibno obležala, je zajokal. Venomer jo je gladil in ljubkoval, kot bi hotel vrniti v ponosno telo življenje, nato pa je položil mrtvega ptiča kraj sebe, vstal, glcboko zajel sapo in iz močnih prs se mu je iztrgalo kot sodba: „Moje uboge gore, moji orli — z Bogom!" Na jesen je šel še h Črnemu jezeru nad slapom in tiho hodil okrog skal. Poslavljal se je od rodnih gora. Na zimo ga je spet vzelo mesto. * Alma je strmela skozi vlakov o okno v noč. Enakomerno udarjanje koles ji je tako prijetno delo. zakaj dogodki poslednjega dne, rop orla in obnašanje obeh tovarišev jo je vznemirjalo. Ko je vse že skoro pozabila, je spet tiho, komaj slišno zacvilil orlic in spet je mislila, na Marku in njegove preteče, temne oči, na plezanje po spolzkih, mokrih, temnih skalah in na vožnjo po divji utesnjeni reki. Fred pa je bil brezskrben, vesel, da je imel orlica, ki ga bo ukrotil in mu delal družbo. Kmalu je bil sit vsegu. sicer je pa bil tudi utrujen in zadremal je. Drugo jutro ju je sprejelo mesto s svojim hrupom in nemirom. Kar na urno sta se ločila, da naj ga pride obiskat, je dejal in krenil proti domu. * Orlica je krstil, postal je Aga. Urno je rastel in lepo se je razvijal. Popolnoma krotek je postal. Kmalu je sedel na stolu v Fredovi delavnici, prav nič ga niso motili svetli predmeti in bleščeče Fredovo orodje. Mirno je sedel in s pa-incliiim očesom gledal in zasledoval vsako gospodarjevo kretnjo, le včasih je zaklikal z zateglim. glasnim kiii. Prav spoprijateljila sta se pa z Almo. Vzela si ga je lahko na roko, ga božala, on pa se ji je naslonil na ramo ali lice in se igral z njenimi kodri. Ko je odhajala, jo je vedno klical in šel nerodno se gugaje za njo. Kmalu mu je obleka zrafitla in krila so postala mogočna, velika kraljevska. Sedaj je zle-tel na okno, gledal na vrt ali cesto in se izpre-hajal na vrtu, vedno, prav vedno pa se je glasil z dolgim kiii, ni bil zaman kričavi orel. Fiedova delavnica mu je bila stalen dom, tam je posedal ob deževnih dneh in prav nikogar ni motil. Aga je postal lep orel, vsi so mislili, da je orel, toda bila je orlica. Dobro, da tega Marko niti slutil ni. Redko ga je prišel obiskat, raje je govoril ali se sprehajal « Fredom po mestu. Ni hotel videti in gledati orlica, ki ga je izdal in zasužnjil sam, čeprav mu ni tega nihče dejal ali očital, očitalo mu je to srce, polno ljubezni do narave in njenih lepot. Sestanki s Fredom so postajali redkejši, Fred je poslajal vedno bolj molčeč in sam svoj. Alma je bledela, njeno lice je postajalo od dne do dne prosojnejše. K orliču je še hodila, j