Vestnik. C. kr. dež. Sol. sretu v Ljubljani, v katerem sede po večini strašno katoliški možje, ki morajo vendar poznati tisti veliki smrtni greh, ki se glasi BDeIavcem in najenmikom plačilo zadrževati ali utrgovati" — bodi povedano na uho, da niti učitelji, ki so poučevali mladino v kmetijstvu — končali so pouk 8 1. apr. 1909 — niti učiteljice ženskih ročnih del, ki so pouk končale 15. julija 1909, še do danes niso dobili in dobile nobenega vinarja nagrade, ki je že itak tako sramotno nizko odmerjena, da bi se je vsak rokodelski pomočnik sramoval. Ven s tistimi kronicami! Sereda disciplinirati siromaka je lahko za gospodo pri polnih mizah, saj discipliniranje ne velja — nič. Okrajni šolskl sret eeljskl je v svoji seji z dne 30. sept. t. 1. rzel na znanje, da se je absol. učit. kand. H. Sadnikora namestila kot suplentinja v Št. Pavlu na mesto svojega očeta, ki je dobil večmesečni dopust, da Konfidentijeva ostane še nadalje suplentinja v Petrovčah ter nadomestuje obolelo Valentinčičevo, da se istotako v Petrovčah namesti Giril Pregl, da nadomešča obolelega učit. Mithansa in da se na okoliški šoli v Gelju namesti absolvirani učit. kandidat Zagar namesto svojega brata, ki je dobil daljši dopust r svrho nadaljnih študij; obolelemu nadučitelju okoliške šole celjske A. Gradišuikn je dovolil štiritedenski dopust; odobril je stavbeno osnovo in osnutek kupne pogodbe za stavišče nove šole y Libojah ter vzel na znanje plodonosno naložite? večjega preostanka krajnega šol. zaklada na tej šoli; imenoval nadučitelja teharskega. Lovro Šaha, za kraj. šol. ogledo v Ljubečni, Jurija Goriška pa za krajno šol. ogledo v Grižah; vzel na znanje poročilo o letošnji krajni učit. konferenci; razpravljal disciplinarne zadeve; priporočal poddlitev službenih doklad ; odobril proračune krajuih šolskih zaklad za bodoče leto itd. Umrl je v Neunkirchnu upokojeni nadučitelj Julij P1 h a k. Služboval je okrog 40 let na šoli v Toplici-Zagorje ob Savi. Vsa zagorska dolina žaluje po njem, zakaj mnogo njegovih učencev je dospelo do odličnih mest in dobrih služb. Vrlemu pokojniku — blag spomin! Bazpisane podpore In štipendije. Deželni odbor goriški razpisuje štiri dež. podpore po 400 E za dijake iz Goriške, ki so dovršili srednje in so vstopili t visoke šole. Podpore dobita dva slovenska in dva italijanska dijaka. Prošnje je vlagati do 31. oktobra pri deželnem odboru in jim je priložiti izpričevala zrelosti, uboštva in vpisa v kako visoko šolo. — Eazpisane so dalje tudi tri deželue štipendije po 600 kron. Prošnje naj se vlože do 31. oktobra t. I., ki jim je priložiti krstni list, domoTnico, ubožni list ter potrdilo učilišča. V slorenski kmetljskl šoli v Št. Juriju ob j. ž. bo prostora za 25 učencev. Pouk se prične z norembrom t. 1. Pokrarjena mladina. Ljubljansko sodišče ima sedaj opravka z afero, ki odpira prav žalosten razgled po nravnih razmerah v nekaterih ljubljanskih slojib. BTa debu Pepe" je eden junakov te afere. Fant še niti 14 let ni star pa je imel opravka že z mnogimi dekiicami v starost 11 in 12 let. In deklice se niso nič ustavljale njegovim zahtevam in če se je z eno zabaval, so druge mirno gledale. BTa debu Pepe" je imel seveda svoje prijatelje, ki so njegov zgled posnemali. Ti otroei so uprizarjali cele orgije. BTa debu Pepe" si je zgradil pod Sv. Jakoba mostom celo svoj Trianon, sereda iz samih vej, in se tam cele popoldneve Bzabaval". Prizadeti pri tej aferi pa niso samo otroci, nego tudi baje neki odrasli človek, čigar krirdo bo pa šele sodna preiskava dognala. Starši teh otrok si z delom služijo kruh in jim ni mogoče nadzororati svoje otroke tako, kakor bi bilo treba. Staršem v svarilo smo prijavili te vrste. — Krive so temu naše žalostne socialne razmere. Poročll se je g. Fran E o s ra a n n , veletrgovec v Trstu z gdč. Miro P i ž o n o v o učiteljieo v Škednju. — Bilo srečno! Plemenlt dar. Posestnik vurberške in ptujske grašžine grof Herberstein pl. Pro8kovski je daroval za ptujske reveže 1000 K in malo prej 1000 kron društru za rarstvo otrok. Za okoliško šolo v Celju se že zaTzema tudi BArbeiterwille". Primerja BDeutsches Haus" v njegovi krasoti in praznoti, ker ga nihče ne poseča, z okoliško šolo, ki je nizka in neznatna, v katere neidravih prostorib, pa se rkljub temu podnčuje na stotine otrok tudi iz ubožnih delavskib slojev. Priporoča Oeljanom, da odpravijo ta škandal. Naše obmejno šolstro Cirll-Metodore dražbe. Slovenski razred na samostanski dekliški Ijudski šoli v Mariboru šteje 56 učenk. — V dvorazrednico na Muti je vpisanih 62 otrok. — Na družbenih šolah v Trstu je vpisanih letos 1123 otrok. Vneborpijoče šolske kriTice. Na okoliški Ijudski šoli t Oelju sta že zopet zaprta dva razreda. In zakaj? V mišjih luknjah te šole ni prostora za vzporednice. Zato sta bili dre vzporednici v privatni hiši. V tej hiši, ki je za šolo tudi nesposobna, je neka ženska dobila grižo; in zaradi te griže sta zaprta dva razredal Eo bi vlada dovolila zidati novo šolsko poslopje, za katerega je občina že stavbišče kupila, bi kaj takega ne bilo mogoče. Kriviea, ki se godi v tem slučaju SIoveneem od strani ?lade, presega že Tse meje. Drugje vlada občine sili, da morajo zidati uepotrebne šole. Tu pa okoliška občina hoče zidati novo šolo, pa vlada zavlačuje zidanje, da s tem spravi reč otrok v nemške šole. Geljska okoliška šola bo morala priti na dnevni red, ki preko njega ne sme iti nobena vlada več. Potrpežljivosti je dorolj. Slovenski starši hočejo nuditi svoji deci šolsko izobrazbo, pa jo vlada onemogočuje. Ali ni to Tnebovpijoča krivica?! Danllo FaJgelJ, slovenski skladatelj, spisal Janko L e b a n. Ta študija je začela izhajati v oktobrski številki BDom in Sveta". Na škrlaticl je obolelo v Dragi na Kočevskem in v bližnjih vaseh 27 otrok in en mož. Šolo t Dragi 60 zaprli. Grozdni sok. Nele desetletja, temveč sto in Bto, da, tisočletja je dokazano, da ima sok grozdja osvežujočo in krepilno moč za čloreka, da daje novo moč in svežost življenju. Grozdje vsebuje namreč snori, kakor grozdni sladkor, razne redilne soli, beljakovine, kisline i. dr., ki osrežujejo in krepijo telo, in torej so grozdje čislali že od nekdaj in še daadanes ga vsak rad zoblje. Bogataš ima grozdje na mizi malodane vse leto ter ga, ko ga ni pri nas, za drag denar kupuje iz daljnih krajev. Naradni ljudje si moremo privoščiti grozdje le t jeseni ia še tedaj le par tednor, ker se grozdje, žal, ne da konservirati. Konservirati pa se da svež presen grozdni sok, in vsakdo si lahko privošči osvežujoče krepilne snori grozdja vsak čas v obliki konserviranega, t. j. očiščenega ia steriliziranega grozdnega soka, ki ostane srež leta in leta. Grozdni sok je sam ali pomešan z nararno ali kislo vodo izvrstna osvežujoča in krepilna, jako okusna pijača za bolne in zdrave, otroke in odrasle ljudi. Tak sok nadomešča tudi druge drage sokove, n. pr. malinovec i. dr. ter je mnogo bolji in ceneji. Grozdni sok je pa tudi izborno dietetično sredstvo, ker pitje soka popolnoma nadomestuje toli hvaljeno zdravljenje z uživanjem grozdja (Tr&ubenkur) in ima velike prednoati: 1. je sok jako poceni in 2. se sok lahko rabi vsak čas doma in ni treba iti v oddaljena draga zdravilišča. Eo pride učitelj ali učiteljica izmučea iz šole, je najbolja kupica grozdnega soka, ki daje novo moč in svežost. Nadučitelji, učitelji in učiteljice, naročite zase in za svojce grozdni sok ter ga priporočite tudi znankam in znancem! Opozarjamo na tozadevni inserat v dauašnji števUki! Po8tojin8ko učiteljsko draStro je odkrilo po svojem zastopniku tovarišu Antonu S k a 1 a v nedeljo, dne 3. oktobra t. 1., n a grobni spominek rajnkemu tovarišu in društvenemu članu Antonu B e z g u , bivšemu učitelju na Gočah pri Vipavi. Navzočih je bilo pri tem činu pietete nekaj bližnjih tovarišev in tovarišic, iz vipavskega trga pa vsi, za kar jim bodi izrečena topla zahvala. Poleg tega je bilo navzočega precej ljudstva. Odkritje se je izvršilo po običajnem vzporedu: pevsko društvo BNanos" je zapelo dve nagrobnici, g. kurat je blagoslovil kamen in grob, konfino pa je izpregovoril tov. Skala nekaj v srce segajočih besed v slovo blagemu rajnkemu. S tem se je mše učit. društro oddolžilo svojemu bivšemu članu, ki naj počiva t miru! E spomeniku je prispevalo 80 E sklepom ob6. zbora; prav toliko je dalo gospe vdovi rajnkega našega tovariša Ljudevita E r a n j c a, čigar truplo počiva na ljublj. pokopališču pri Sv. Erižu. NjegoT nagrobni spomenik se primerno odkrije obenem z onim rajnke gospe tovarišice E o b a I o v e , najbrže 1. novembra t. 1., kar praročasno objavimo. Nec quod snmusre — faimusre, cras erlmns", trdi Ovid, a vendar je moral vsakteri priznati, kdor je nas učiteljske maturante iz leta 1879. 4. oktobra letos videl v Mariboru, da smo se po veliki večini dobro ohranili. Snišli smo se že predvečer pri BMeranu", kjer smo v živahnem razgovoru o smešnih dogodkih dijaških let do pozne in trudne ure presedeli. — Največje veselje pa nam je delala narzočnost g. prof. Lavtarja, ki nam je kot bivši naš štiriletni razrednik tudi tokrat zvest ostal. Cast takemu kremenitemu značaju, tako očetovsko dobremu vzgojitelju vzgojiteljev. On ni le bil, onfje in bo ostal vzor svojim vzgojencem, osobito maturantom iz I. 1879., kakor mu je nj«gov gojenec G. Vodušek tako prekrasno napil. — Namržen Jupiter Plurij nam je sicer prskal v obraz, — a pomlajena vnetost tovariške ljubezni nam je razgrevala srea in duše, da se za \ihrarost fremena niti zmenili nismo. Tov. Marinu gre čast, da nam je oskrbel prenočišča, vzorno postrežbo in neizčrpljiv vzpored. Po »cesarski sveti maši" smo obiskali grobove bivših naših ranjcev profesorjev, obiakali deželno vinorejsko šolo, c. kr. učiteljišče in druge interne zavode. Kosilo pa smo užili v domačih prostorih ,Narodnega doma", prav dobro in tino postreženi. Le prekmalu je došla ura razstanka, a obljubili smo si, da se po petih letih zopet sestanemo še v popolnejem številu in še s spopolnjenejenim vzporedom. — Na veselo snidenje! — 1879 šek. —