OBČINSKA UPRAVA Glasilo Županske zveze za Slovenijo. Stev. 8._-™1 Mesečna prilaga »Domoljubu". —— Leto I. Občni zbor »Županske zveze za Slovenijo" Do v nedeljo, dne 22. mm 1922 v Ljubljani, v knjižnični dvorani Jugoslovanske tiskarne, III. nadstropje. — Pričetek točno ob polu enajsti uri dopoldne. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo blagajnika. 4. Sprememba pravil. 5. Določitev članarine. 6. Županski tečaji in njihove prireditve v naslednjem poslovnem letu. 7. Proračuni in davčna politika občin. 8. Novi davki in naše stališče. 9. Občinske tiskovine. 10. Slučajnosti. Po § 10 dr. pravil sklepa občni zbor veljavno, če je navzočih 40 vpisanih članov. Če občni zbor na dan sklicanja ob določeni url ne bi bil sklepčen, se zvrSi pol ure kasneje občni zbor, ki bo sklepčen ne glede na število udeležencev. ODBOR. Doba občinskih proračunov Za svojo dolžnost smatramo, da opozorimo županstva na sledeče: Pravočasna sestava in iz tega sledeča pravočasna rešitev proračuna je predpogoj za redno občinsko go-s po d ar s t v o. Pri tem opozarjamo županstva na te-le važne okolnosti, In sicer: 1. Kakor znano, pobirajo za občine doklade na direktne davke davčni uradi. Da morejo ti pravočasno izvršiti razdelitev doklad na neposredne davke (tkzv. reparacijo), morajo pravočasno zvedeti tudi od občin sklenjene dokladne odstotke. Če se to ne zgodi, to se pravi, če občine ne ugo-tove pravočasno in ne rešijo proračunov — kakor je predpisano — še pred potekom koledarskega leta ( t. J. do 31. dec.), pridejo občine lahko v nevarnost, da davčni uradi odnosno finančna oblastva sploh odklonijo pobira-njeobčinskihdoklad. V takih primerih bi morale potem pobirati doklade občine same. A za to in pa za napravo davčnih izkazov bi gotovo morale najemati posebne in izvežbane ljudi, ter jih tudi dobro plačati. Kdo naj plača te stroške? In ali je treba, da bi prišlo do njih? Torej — takoj na delo s sestavo proračunov! 2. Posebno važno pa je, da se pravočasno rešijo proračuni zaradi pobiranja občinskih doklad na državno užitnino (trošarino) od vina In vinskega mošta. (Mimogrede omenjamo, da mi pač priporočamo vsem občinam, naj uvedejo to vseskoz pravično in upravičeno davščino.) Kakor smo se informirali, se v prihodnjem letu pobiranje te vrste občinskih doklad za nazaj ne bo več dovoljevalo, ampak šele od tistega dne nadalje, ko dobi županstvo odlok o dovolitvi. Ravno to velja tudi osamostojnih občinskih nakladah na meso (klavno živino), in druge alkoholne pijače, kakor: pivo, vseh vrst žganje, sadjevec. Če torej občine ne sklenejo pravočasno teh davščin, zgubetolikodohod-kov, kolikor poteče časa od začetka proračunskega leta (t. j. od 1. januarja nadalje) po do dneva dovolitve. 3. Vobče se je v letošnjem letu napak tolmačila neka okrožnica oddelka za notranje zadeve glede višinskega odstotka za doklado na vino in vinski mošt. Mislilo se je namreč večinoma, da je v tej okrožnici navedeni 25odstotni znesek najvišji, ki se normalno lahko dovoli. To je napačno t V naredbi v »Uradnem Listu« ste lahko čitali, da se je dovolila doklada na vino in v. mošt posameznim občinam tudi do 100 odstotkov, v nekaterih primerih celo čez (143 odstotkov); Tudi v tem pogledu smo se informirali in dognali, da se bo ta dokladni odstotek na užitnino znatno zvišal in se bo dovoljevalo občinam pobirati doklade na vino in vinski mošt do 80 odstotkov brez vseh ovir; v slučajih dokazane potrebe pa tudi višje. — Ravnotako se bo dovoljevala samostojna občinska naklada na pivo do 50 K od hektolitra (100 litrov). Občinam je torej dana možnost, da v precejšnji meri pokrivajo svoje potrebščine že s temi do-kladami. Doklade na direktne davke se bodo sicer lahko sklepale v neomejeni višini in tudi dovoljevale, seveda sorazmerno potrebščinam in primanjkljajem. Vendar pa priporočamo ml, da naj občine vsepovsod uvedejo najvišje doklade na opojne pijače, to pa zato, ker se nam obetajo prav ogromni poviški direktnih davkov, vsled tega tudi višje občinske doklade kot naravna posledica davčnega poviška. Naj tisti, ki poženejo po grlu marši* kak debel požir na račun siromaka — ini ti siromaki so pač gotovo vsi srednji kmetje, prispevajo v prvi vrsti k pokritju občinskih potrebščin ln v korist splošne javv nosti. «5. 4. Ker smo že pri proračunih in nujnosti njih reševanja, naj omenimo še, kaj posebno ovira končno odočbo in dovolitev pobiranja raznih davščin. Da je treba za pobiranje raznih občinskih davščin posebnega dovoljenja nadzorstvenega oblastva, ki je (izvzemši bivšo Štajersko, kjer imajo del teh pravic tudi okrajni zastopi) sedaj oddelek za notranje zadeve pokrajinsko uprave za Slovenijo, to mora biti znano, vsakomur. To nadzarstveno oblastvo pa boi v stanu takoj odločevati le tedaj, če bo ob« činski proračun v resnici vestno in pravile no sestavljen. Znano nam je, da je v temi pogledu še dokaij pomanjkljivega, četudi imajo županstva pri rokah skoro vsako let-to ponavljajoča se uradna navodila, okrožnice itd. Tudi mi smo že opetovano dajali raafr na pojasnila; na županskih shodih se je| razpravljalo o proračunih, dajala so se plan mena pojasnila; a še ne dovolj. Zato opoH zarjamo na sledeče, da odpadejo v prihodi nje vzroki zakasnitev. a) Prvo je: Proračun sestavi župan sporazumno z občinskimi svetim valci, — to je, sestavi naj ga občinsko stai« rešinstvo. Za sestavo proračuna ni treba sklicevati občinskega odbora. Tudi se pri sestavljanju ne smejo določiti doklade za pokritje primanjkljaja. To stori še le olji činski odbor potem, ko ugotovi vse dohodke in določi ter dovoli izdatke. b) Od župana sestavljeni proračun najl se razpoloži na vpogled občanom najmanj 14 dni, da je vsakomur dana prilika vlagati svoje ugovore. Razpoložitev se mora po* pred javno razglasiti na način, ki je v kra« ju običajen. c) Župan naj gleda na to, da skliče takoj po preteku teh 14 dni odbor k seji. Vi tej seji še-le odbor ugotovi dohodke 1x8 sklene s potrditvijo izdatkov, kako naj M le-ti pokrijejo. Občinski odboii sklenetorej davščine (doklade in naklade), ki smo jih preje navedli. — Če so bile vložene proti proračunu kake pritožbe, jih mora v tej seji rešiti občinski odbor. č) Občinski odbor je torej ugotovil in rešil proračun ter sklenil te in te doklade I. t. d. — Tedaj mora župan ta sklep z navedbo vsake posamezne sklenjene davščin ne in njene višine takoj zopet javno razglasiti, in v razglasu natančno navesti pouk o pritožbeni pravici. Po preteku 14 dnevne pritožbene dobe naj županstvo brez odlašanja predloži proračun z vsemi potrebni* ml in pravilno izpolnjenimi prilogami viš- emu oblastvu. Če bo bile vložene pri-žbe, Jih je treba priložiti proračunu. Navedli smo to, kar je bistvene važnosti nele za županstva sama, marveč tudi za širšo javnost, ki naj se nikoli ne izključuje od sodelovanja pri občinskem gospodarstvu. Ni je pametneje stvari, nego kontrola. ___ Organizacija. OBČNI ZBOR Inpanske iveze (podružnice) ia okraj Črnomelj Bo v nedeljo, dne 8. oktobra 1922 ob 8. url dopoldne v Črnomlju (v prostorih gosp. M. Skubica). Spored: 1. Poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika. 8. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega načelnika. B. Slučajnosti. Vsi člani se nujno vabijo tem potom Srez drugega vabila, da se občnega zbora gotovo in polnoštevilno udeleže. Udeleže naj se občnega zbora tudi oni, ki še niso člani, pa imajo pravico, da postanejo. Zato se vabijo člani, da pripeljejo še veliko novo pristopivših članov, ki se sprejmejo v zvezo na dan občnega zbora, le da se popred pravočasno pri-glase. Občine, prispevajte i doneski »Županski zvezi«! Znano nam je, da Je večje število ob- t činskih odborov sklenilo večje ali manjše podpore za osrednjo »Župansko zvezo«, — ki pa od nekaterih občin teh podpor ali prispevkov doslej še ni prejela. Prosimo torej vsa županstva, ki še niso izvršila tozadevnih sklepov občinskih odborov in dovoljenih prispevkov še niso izplačala, da to po možnosti store še tekom tega meseca. Pa tudi občinske odbore, one namreč, ki doslej še niso sklenili nobenega prispevka »Županski zvezi«, — prosimo, da dovolijo iz tekočih sredstev primerne prispevke zvezi, saj bodo imele od skupnih uspehov dobiček vse občine, ne le posamezni odbori. Te pravice, dovoljevati podpore tudi izven proračuna, zlasti pa v svrho lastnih koristi, ne more občinskim odborom ni-kdo kratiti. In končno še to: Čas je tu, ko se bo sklepalo o letnih proračunih za leto 1923. Naj ne bo občine, ki bi se ne spomnila s primernim zneskom tudi naše »Županske zveze«. — iZveza ima za prihodnje leto — II. leto svojega delovanja po vojni — obširen program, načrt, o katerem se bo razpravljalo na občnem zberu dne 22. t. m. — Da bo pa mogoče načrt uresničiti in nameravano prganizatorično in poučno elelo res izvesti, za to je treba predvsem sredstev, Je treba denarja. Nič ne pomaga: povsod Je treba denarja, kjerkoli se hoče kaj delati! Zato pa kličemo občinam, občinskim odborom, žuoanstvom: Ne bodite ozkosrčni in ne štedite s par stotaki za »Župansko zvezo«! Saj bo vsak prispevek prav dobro in plodonosno naložen, in bo le vam samim donašal obilo dobička in sadu. Mrliški ogled. Stroški in občinske takse. Po zakonu je občina dolžna izvrševati ogledovanje mrličev. Taksna naredba določa za ta posel občinsko takso, ki jo sme pobirati občina, a do koje imajo pravico mrliški ogledniki. — Z utemeljitvijo, da ponekod ti nočejo izvrševati ogledniških poslov za nizko odškodnino 10 kron, se je vložil od neke strani predlog na mero-dajno oblastvo, da naj bi se omenjena taksa primerno zvišala.. Taksna tarifa določa namreč za mrliške oglede najvišjo pristojbino 10 kron. Vsled dotične vloge je bila izdana uradna rešitev, ki jo priobčujemo v sledečem v vednost vsem občinam in županstvom, ker velja enako za vse. Glasi se: V tarifi k; taksni naredbi z dne 1. aprila 1920 št. 177, »Uradni list« št. 49, določena občinska taksa za ogledovanje mrličev se n e more zvišati, ker je dobila ta naredba moč zakona s tem, da je bila predložena zakonodajnemu odboru. Spremeniti se da torej le z novim zakonom. Po § 4., lit. c) državnega sanitetnega Kakona z dne 30. aprila 1870 drž. zak. št. 68 spada ogledovanje mrličev med one zakonite dolžnosti, ki jih mora izvrševati občina v prenešenem delokrogu. Iz tega sledi, da mora občina tudi skrbeti za stroške izvrševanja tozadevnih poslov. Občini torej ne preostaja drugega, kakor da poskrbi za pokritje višjih izdatkov nego pričakuje dohodkov od postavno določenih občinskih taks, v rednem letnem proračunu. Občinam pa je dana možnost, da postavijo v zmislu § 48. občinskega reda za Štajersko (ali § 52. za Kranjsko) za vsak posamezen del občine za izvrševanje kra-jevnopolicijskih in drugih poslov ondi stanujoče občane, torej tudi za izvrševanje mrliških ogledov. Na ta način vsekako ne bo težko dobiti oglednikov, ki bi tudi za ceno občinske takse izvrševali ogled mrličev, ker bi to ne bilo združeno z nikakimi stroški za nje. Globa vsled odpovedi župana. Vprašanje župana M. S.: Nameraval sem odložiti županstvo. Okrajno glavarstvo pa je zavrnilo mojo vlogo, češ da niso dani pogoji po obč. redu. V rešitvi pravi okrajno glavarstvo, da »zapadem v denarno globo 4000 kron, če bi se branil nadalje voditi občinske posle«. — Ali je glavarstvo res upravičeno, naložiti mi globo v tej visočlni, kakor je označena v dopisu? Odgovor odnosno pojasnila v splofi-nem Se enkrat, ker smo o predmetu že pisali i Rešitev okrajnega glavarstva je pravilna glede globe v toliko, da je naložitev globe v tej višini — do 4000 kron — mogoča in dopustna po naredbi, o kateri smo tudi že pisali. Dopustna je globa v 20 krat-nem iznosu v § 17. občinskega reda (za Štajersko) določenega zneska. — Pač pa okrajno glavarstvo pri določanju, odmeri ali nalaganju te vrste globe nima nikake besede. Kajti § 17. občinskega reda za Štajersko določa izrecno, da sme visokost te globe do navedenega zneska odmeriti 1 e občinski zastop. Ta lahko odmeri globo tudi v najnižjem znesku izpod 200 kron, če hoče lahko le 20 kron. A tudi o morebitnih prizivih proti te vrste globam ne odločuje okrajno glavarstvo, marveč le oddelek za notranje zadeve pokrajinske uprave kot nadzorstveno oblastvo in naslednik deželnega odbora. (Op. Občinski red za bivšo Kranjsko določa v tej zadevi v § 20., da globo odmeri dež. odbor, ako ga" občinski zastop naprosi. To se pravi: občinski odbor napravi sklep, a ta sklep kot predlog sporoči oddelku za notranje zadeve kot nasledniku deželnega odbora z vlogo, v kateri ga prosi, da odmeri globo.) V vašem slučaju pa v odloku okrajnega glavarstva omenjena globa ni drugega nego navadna opozoritev na njo od strani tega oblastva, ne da bi bilo poklicano jo izreči. Seveda morajo biti za odložitev županstva me rod a j ni in tudi dani pogoji in postavni razlogi, ki jih navaja občinski red v § 17. za bivšo štajersko, alf § 20. za bivšo' Kranjsko. Pri tej priliki pa bodi ponovno omenjeno, da je po določbah sedaj veljavnega občinskega volivnega reda kot posledica in kazen za neopravičeno odložitev mandata občinskega zastopnika tudi še izguba mandata in pasivne volivne pravice za nadaljna tri leta. To naj velja kot izpopolnilo k pojasnilu na slično vprašanje v »Občinski Upravi« priloženi 26. številki Domoljuba z dne 28. junija 1922. — Ondi navedena pojasnila veljajo za vsak — torej tudi za Vaš slučaj. Toliko bodi še pripomnjeno, da je povišek globe nad 200 K mogoč vsled naredbe deželne vlade štev. 809 z dne 16. decembra 1919, razglašene v Uradnem listu št. 182, z dne 22. decembra 1919. Vsaj prakticira se sedaj tako. Kdo pa ve, če ne bo ta praksa doživela temeljit preokret, ko dobimo zopet samoupravna, v resnici avtonomna nadzorstvena oblastva nad občinami in končno še — upravno sodišče. Vojaška evidenča pri občinah. Dokler morda ne sklene naš bodoči centralni parlament (državni zbor ali narodna skupščina) novega vojnega ali bram-bnega zakona, so prešli vsi posli v vojaških zadevah v delokrog občin odnosno občinskih uradov ali županstev. Mi smo že večkrat razpravljali in pisali o tem, in z zadevo se je pečala večkrat tudi »Županska zveza.« — Eno je danes gotovo: Tem poslom se županstva nikakor ne morejo upirati in morajo računati z dejstvom, kakržno ie. — Gotovo le. da bo vse to no- Blovanje v vojaških zadevah dalo županstvom premnogo posla, a predrugačiti se to ne da. Te dni prejmejo županstva okrožnico, ki jo priobčujemo v sledečem, iz katere naj razvidi tudi širša javnost, koliko posla bodo imela naša županstva z vojaško evidenco, ker bodo morala voditi nebroj zapiskov in seznamov. Če priobčimo to okrožnico, je vsekako dobro tudi zato, da se bodo vedeli ravnati zaradi zglaševanja vsi oni, ki bo še v letih vojaške obveznosti. Za županstva pa nastane gotovo važno vprašanje: Kdo bo plačal stroške za vse Bpiske, sezname, knjige? Žal, da na to vprašanje mi ne vemo odgovora. Po našem skromnem mnenju in prepričanju bi bila dolžnost vojaške uprave, da dostavi občinam vse potrebne tiskovine. Omenjena okrožnica se glasi: 6t. 84.431. Ljubljana, 22. sept. 1922. Vojaški spiski, ki jih imajo voditi občine. Vsem političnim oblaslnom I. stopnje. Po zakonu o ustrojstvu vojske ln po pravilu o rekrutovanju, vpisu, izpisu in premeščanju v rezervo, je prešla dolžnost, voditi vojaško razvidnost, od o'krajiih glavarstev na občinske predstojnike oziroma županske urade. Ta 30 dolžna, da redno vsakega leta za potrebe rekrutovanja sestavljajo in izgotavljajo predpisane spiske (sezname) in sicer: 1. Duhovnikov spisek mladeničev (čl. 6 pravila o rekrutovanju) ; 2. Občinski spisek mladeničev (čl. toč. 4. n čl. 13. pravila o rekrutovanju); 3. Rekrutni spisek mladeničev (čl. 16. pravila o rekrutovanju). 4. Spisek vseh začasno nesposobnih rekrutov prošlih let, do dovršenega 24. leta, kakor tudi onih, začasno nesposobnih, ki v tem letu dovrše 31. leto starosti (čl. 8, toč. 7. pravila o rekrutovanju). 5. Spisek vseh onih, ki uživajo Invalidsko podporo (čl. 8, toč. 8, pravila o rekrutovanju). 6. Spisek vseh onih obveznikov redne ln obeh pozivov narodne vojske, ki bi se čutili nesposobnim za daljno osebno vojaško službo (čl. 8., toč. 9. pravila o rekrutovanju). 7. Spisek vseh obveznikov-komordžij (trenskih voznikov in vodnikov) in dajalcev komore, ki ne morejo dalje dajati komore (čl. 8., toč. 10, pravila o rekrutovanju). 8. Spisek rezervnih oficirjev, ki niso uradniki v državni službi, a bi želeli, da še dalje ostanejo v pozivu, a bi jih bilo po letih starosti treba premestiti v starejši poziv (čl. 8., toč. 11, pravila o rekrutovanju). 9. Spisek vseh stalno izseljenih obveznikov od rekrutacije prošlega leta do dne ponovnega rekrutovanja z naznačbo, kam so se izselili (£1. 8., toč. 12, pravila o rekrutovanju). 10. Spisek priseljenih obveznikov od rekrutovanja prejšnjega leta (čl. 8., toč. 13, pravila o rekrutovanju). 11. Spisek obsojenih obveznikov od rekrutacije prejšnjega leta z označbo kazni Itd. (čl. 8., toč. 14, pravila o rekrutovanju). 12. Spisek poprej obsojenih obveznikov, ki so ali kazen prestali ali so poml-loSčeni ln kateri bo izgubili državljansko čast itd. (čl. 8., toč. 15, pravila o rekrutovanju). 13. Spisek v občini nepoznanih obveznikov (čl. 8., toč. 16, pravila o rekrutovanju). 14. Spisek v naše državljanstvo sprejetih (čl. 8., toč. 17, pravila o rekrutovanju). 15. Spisek oseb, ki so prešle v tuje državljanstvo (čl. 8., toč. 18, pravila o rekrutovanju). Vrhu tega je osnovati in redno nadaljevati: 1. Spisek vseh obveznikov redne vojske, obeh pozivov narodne vojske in poslednje obrambe (čl. 114, pravila o rekrutovanju). 2. Spisek onih odslužencev stalnega kadra, katerim komandanti niso mogli v izkaznicah zabeležiti jedinice in rednega broja jediničnega spiska, kjer so v I. pozivu narodne vojske zapisani (čl. 154, pravila o rekrutovanju). 3. Prijavno knjigo, v katero se vpiše vsak obveznik, kadar ide iz kraja svojega stalnega bivališča ln čas, kdaj se povrne' (čl. 166, pravila o rekrutovanju). 4. Abecedni imenik v prijavni -knjigi V to svrho, da se z njega pomočjo lažje najde, in ustanovi, kje se poedini obveznik nahaja. Okrajno glavarstvo se pozivlje, da vsa podrejena občinska oblastva navaja in nadzoruje, da čimpreje urede vojaško razvidnost v zmislu zdaj veljavnih zakonitih do ločil in zlasti v zmislu prednje okrožnice, v; kolikor tega že niso storila, potem to razvidnost stalno vodijo dalje, da ne bode ni-kakega povoda za kake pritožbe od nobene strani, zlasti tudi ne od vojaških oblastev. Ker spada urejena in točna vojaška razvidnost med najvažnejše grane javne uprave, se bo pokrajinska uprava kot w hovna nadzorstvena oblast o priliki občini skih revizij po svojih organih prepričala! tudi, v koliko je zadoščeno tej okrožnici ta se bodo pri tej priliki pojasnjevala event nerazumevanja. Zastopnik pokrajinskega namestnika: Baltič s. r. ? GHZELH* }* nem mam k a. V dobrem letu pa se je radi svoje kakovosti (ako apeljala, da se dobi povsod In jo 7&htevajo 7se gospodinje. SUHE GOBE kapi FRAN POGAČNIK v Ljubljani, Dunajska ce-«ta 36, trgov, z žitom, moko, semeni in dež. pridelki Kdor teli kupiti slovensko. nemško, hroma-tiSko harmoniko, Jo lahko naroči pri r F. KUCLEH, izdelo-vatelj harmonik, Cel. po-, staja Drenov grli, p, .ubasove harmoniko, —'i Vrhnika. Imam tudi Lubasove harmoniko. Za odgovor priložite znamko. ZASTONJ se ne dobi nikjer, vendar ce kupiš v trgovini F, in j. Mar, „M Mi", Ljubljano, Sv. Petra cesto &29 si gotovo prihraniš denar. Velika izbira zimskega blaga za moške in ženske obleke od K 200— dalje, dobra bela ln pisana kotenina............ od K 68'— » različni barhenti.................. od K 80-— „ svileni robci v najfinejših vzorcih........ . . od K 260'— „ ter veiiUn zaloga odej, cvilha, platna za rjuhe ln namizne prte, svile za oblek« v vseh barvah, zimskih jopic in hlač, pletov, ogrinjalk in razne narejene obleke po najnižjih cenah. Največje transportno podjetje sveta Samo 4 dni na odprtem morju EVROPA-CANADA-AMERKA NajhllrejSa ln najbolja zveza preko HAMBURGA, ANTWERPNA In CHBtt-BOURGA c glaao vitimi .JIMPRESS" parobrodl na dvojn« vijak*. — Odhod VMK teden. *n DalnJ« vpralanja Hlada voznih cen, odhoda, potniškega vizum«, Rftljag«, predpl*. tisel je vanja v Canado ln Zjed. drilave daj« Bgentura CANADIAN PACIFIC, Zagreb, JurlSIčcvh til. 30. 8t#lr. 8 NA VELIKO IN MALO I '(9C najboljše šivalne stroje S rodbinsko In obrtno rabo. potorcbiiine » IMU*. SBT«S ffi. Z JSH. ANTON KUNSTEK LJUBLJANA h Kopitarjeva ulica 4, priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo._____ BERITE »1HJPRIIO predno kupite uro, ilu-strovani katalog tvrdke H, SUTTNEB (Imetnik Henrl Mniro) v Ljubljani $t 1. - Ta Vas obvaruje Škode in jeze, katero povzročajo slabe, bazarske ure, In Vam kaie, kako se zamore dobro in zraven ceno kupiti. Ta katalog Vam svetuje resnično dobre ure, Speci-jalne znamke „1K0" iz lastne tvornice v Svlcl, kakor tudi druge dobre --žepne ure, sapestne ure, svetilne in stenske ure, verižice prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in birmanska darila in vso drugo elatnino ini srebr-nino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. S«, note, britve, lasestrižne ln brivske »troje, »tekioreze, 'doze z k tobak, svalCice n smodke naJ.igačo in denarnice kupite dobro in ceno pri tinllii: H. SUTTNER (imetnih Henri Malre) v Ljubljani it. 1. popolnoma oarno naložite soo| denar o Vzajemni posojilnici v Ljubljani r. z. z o. z. sedal poleg nnnsbe cerkoe,, 1.1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela »Union« Hranilne vloge se obrestujejo po SVIo brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5 Hranilno vloge vezane na dobo pol leta po S %, Ko prejmete denar iz Amerike poiiljk, ki jih VaJi sorodniki poiiljajo »kozi draga pod|Ct,a,pU«« £voj in « PH pošiljanju denarja v naSe poKljke najbolj zanesljivo postrežbo.— L|ud«ka poso|i^ca y Mudi, £ato,!|klh mojS| zato j« Banžni zavod EDINOST . _. n.!..«« Illlnnia. II S. 1849-West 22 nd Street, Chicago, Illinois, U. S. A. -o Zadružna gospodarska banka d. d. f^UZI 1