Izhajajo 1. in 15. vsKcegn meseca. Ctsua jim je sa celo Eđor žolí kako osoanilo v „Dolenjske Norice" sa-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tdaniti dati, plaSa dvofltopno petit-vrsto 8 kr. za Bprcjeina J. Kr&IflC v Novsin mestu.	eukratj dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Fran Josip L, naš presvitli cesar, nastopil je vlado pred 40 leti. Ta praznik se bode po Avstriji večinoma le mimo in tiho praznoral. Kako neki to? Vsaj Avstrijci že niso mogli dočakati tega veselega dne! Vsaj so že celo leto poprej slavili ta dan! Yeaj so že sleherno mesto, sleherna vas in trg praznovali ta zgodoviusko imenitni prazniki Ali mar ni že bila skoro povsodi ta slavBOSt? Ali mar že ni sleherno diuštvo se tega cesarskega praznika spominjalo? „Ali niso bile v ta spomin postavljene hiše, zidane šole, cerkve in drngi razni zavodi ? Ali se niso v ta spomin prirejale razstave, ntemďjile ustanove ? Bile so v ta namen prirejene veselice, spisale se knjižice, izdale raznovrstne podobe! Vse to in drugo, česar našteti ne moremo, priča o veliki Ijnbezni avstrijskih domoljubov do presvetlega vladarja. —
Tuđi Slovenci imamo povodov dovolj, veseliti se tega praznika. Pred 40 leti niamo bili to, kar smo danes. Nismo imeli še sborej prav nikakoršnega slovstva, nismo imeli še svojih knjig, ne slovenskih šol, slovenskih društev.
V teku poslednjih 40 let, v dobi sedanjega presvetlega vladaija okrepčali smo se kolikor toliko že, kolikor je paČ malema narodu pri mnogih ovirah mogoče bilo ; vstvarili smo si svojo knjigo, svoje časopisje, pridobili nekaj šol, pridobili slovenščini nekaj prostora v uradu in nekaj svojih rojakov nastavili na uradniška mesta. Ker smo do teh piavie in teh pridobitev doSU še le pod sedanjim vladarjem, zato se bodo Slovenci njega vedno hvaležno spominjali; zato Slovenci 2. decembra hvaležno kličejo : Slava presvetlemu vladarju Franu Josipu I.
Pravila rokodelskih zadrug.
Pravila obrtnih zadrug so sicer izdana v slovenskem jeziku, vendar niso posebno jasna. Težko jih je umeti izobraženemu človeku, áe težje na-viidncmu rokodelcu, ki nima časa premišljevati in prftrtisovati jih. Obsegajo postavne določbe in opirajo se na obrtno postavo; zato ni lehko njih jeâro Bp02nati tistemu, kateri tega zakona ne pozna. Vrh tega so pravila obrtnih zadrug sestavljena v precej zamotani slovenščini. Ker je med našimi bralci veliko rokodelcev in drugih obrt-
nikov, zato hočemo povedati poglavitnejše določbe iz pravil rokodelskih zadrug.
Najprvo moramo poudarjati, da je sleherni rokodelec in obrtnik že sam po sebi ad ali čian ene ali druge zadruge. V to ga veže že postav»; nijeden rokodelec se temu ne more in ne sme odtegniti. Sleherni rokodelec bode moral torej v eno ali drugo obrtno zadrugo nekaj plačevati. Koliko? to določijo pravila, katera se morejo pa poljubno izpremeJiiti. Pri nekaterih zadrugah je n. pr. določeno, da mora sleherni obrtnik plačati e n goldinar pristopnine enkrat za vselej, potem
pa ěe Tsako leto toliko, kolikor se sklene pri občnem zbora, t. j., kedar se vsi rokodelci, vsi udje Mdmge k posvetOTaDji izberejo. Pri teh letnih doneskih pa naj ne bodo tsÍ družabniki enako obloženi, ampak ta letni donesek naj se ravná n. pr. po davku (patenta), ki ga obrtnik plačuje, recimo 10 odstotkov od patenta. Rokodelski mojster torej, ki plačuje davka 8 glđ. od svojega obrta, plačeval naj bi tedaj na leto v zadrugo po 80 kr. Po obrtni postavi naj bi tudi pomočniki rokodelski nekaj plačevali, recimo po 3 kr. od prislužene^a goldiuarja. Tudi učenci naj bi do-naŠali v blagajnico rokodelske zadruge, in sicer naj bi nekaj vplačali, kedar v nauk stopijo in kedar iz nauka izstopijo.
Namen zadrug Je torej nabirati nekaj denarja T zadružno kaso. Gemu pa bode ta nabrani denar? Porabi naj ae v prvi vrsti v to, da se bodo ž njim podpirali oboleli rokodelBki pomočniki in učenci. Drug hvalevreden namen rokodelskih zadrug je ta, da ee napravijo prenočiSČa za potujoče rokodelce. V večjih mestili imajo že od nekdaj taka prenočišča (Herberge), zato naj jih novo oživljene zadruge v smislu svojih pravil napravijo še v majhnih mestih. Tudi v njih naj bodo gostilne določene in plačane od zadruge, da bodo v njih dobili potujoči rokodelci brezplačno ležišče ali ëe morebiti kako drugo podporo.
Naloga zadrug bode tudi v tem, da se bode pazilo na mojstre, kako učé svoje učence in kako gledajo na njih obnaSanje. Zadruga sama bode imela vse zapiaano, koliko učencev in pomočnikov ima mojster. Ona bode pazila, da bodo učenci v èolo Iiodili, pazila in zapisovala, kdaj je učenec stopil k mojstru v nauk, in zapisala, kako sta se uienec (njegovi starisi) in mojster zagtran učenja pogodila. Kedar bode se izučil fant, prepričala m bode zadruga o tem, in dala z njegovim mojstrom vred fantu. t. j. pomočniku izučno pismo. Ako bode zadruga zapazila velik nered pri tem ali onem mojstru, smela bode tudi ka?e.n nalagati na korist zadružni kasi. Pri izterjevanji kazni bode zadruga na pomoč naprosila c. kr, okrajno glavarstvo. Zadruga bode tudi lehko pazila, da ne bodo obrti izvrševali taki, ki niso udje zadruge, torej taki ljudje, kateri niti davka ne plačujejo.
Sleherno preraembo pri obrti ti;eba bode zadrugi naznaniti ; reciaio ako kdo pomočnika odpusti ali pomočnika dohi, vse to mora zadruga vedeti. Ona bode pazila tuđi na to, da bi kateri mojrter ne imel preveč učencev,, katerih hi ne mogel radi tega dobro naučiti. Zapisovala bode pa zadruga tudi vee one pomočnike in. delavce, kateri bodo dela iskali, in gospodarje, ki bodo po delavcih povpraSevali.
Dolžnost zadruge bode tudi ta, podpisovati delavske knjižice rokodelskih delavcflv, kar je do
zdaj delalo le občinsko predstojništvo. Načelnik zadruge bode moral enkrat v letu sklicati vse ude, vse njemu izročene rokodelce, da se bodo posvetovali o teh in druzih zadevah, katere spadajo k obrtnim koristim. Možje pa, kateri so voljeni v odbor ali starejšinstvo, moral bode pa načelnik večkrat med letom vabiti k malim sejam.
Načelniku zadružnemu bode dalo to sicer dosta posla, a on je dolžan to izpolnjevati; to dolnost mu ne nalaga samo njegova čast, ampak tudi postava, katero pomaga izvrševati v korist svojim tovarišem, rokodelcem, ki so v zadružnem obsegu.	1.
Kaj jo novega po avstrijskem cesarstvu?
Gre skozi les, pa ne vidi dreves, — Taka se nam skorej godi danes, ko imamo pisati novice. Listi pišejo in pišejo toiiko, da človek skoraj ne vé, kaj bi bral; ali če prašaš, kaj je gotovega — skoraj vse zgine.
Nesrečna vožnja ruskega cesarja, ko seje vlak razbil, Še sedaj ne da počivati ljudem, vedno ugibljejo in obdolžujejo, kedo je kriv. Nobeden pa ne vidi božjega augelja, ki je kronanim glavam tako čudno obvaroval življenje.
Italija in Francija se gledate vedno boij pisano. Pač ne vemo, kaj vtegne priti Še mej vročekrvnimi Italijani in pa med ponosnimi Francozi?
Na Francoskem čudno vre. Velike goljufije velicih gospodov so dokazane; general Bulanžó še vedno vganja svojo igro ter ima mnogo pristašev ; kaj lahko se zgodi v kratkem velik preobrat
ItalijanCi so potrdili zloglasni kazenski zakon, s katerim hočejo preprečiti vsako katoliško prizadevanje v korist rimskemu papežu. Slišali bomo pač kmalo gotovo, da zaperajo Škofe in duhovne, ali svojega namena ne bodo dosegli : struna poči, ako se preveč napne!
V Afriki se sudanski vstajniki zopet bolj kažejo ob gornjem Egiptu. Oblegajo mesto Sua-kim. Eden angleški polk z nekaterimi konjiki je hitel tjekaj Egipčanom v pomoč.
Evropci — prav za prav kattdiki — si bolj in bolj prizadevajo, zaprečiti v Afriki kupčijo s Bušnji, kmalo bode odrinil tjekaj vojni oddelek, da se vojskuje z grdimi baraotači s človeškim mesom.
Nemški cesar je imel prestolni govor^ v katerem kaže res z odločno besedo, kako želi vsestransko miru. Zato je s tem govorom vse zadovoljno. Tudi mi želimo miru; toda ako bode moralo Se dolgo ta Ijubeznjivi mir varovati toliko vojakov, bodemo aamih dobrot poginili — lakote. Današnje armade stanejo toliko, da dolgo to veČ ne bode mogoče.
Kaj je novega po širokem svetu?
Presvitli cesar so sicer prepovedali za 2. dec., ko bode ravno 40 let, kar so nastopili \Iado, vsako posebno slavnost; ali zvesti narodi avstrijski — zlasti že mi Slovenci — si ne dajo vzeti veselja, da ne bi pokazali, kako ljubijo svojega vladarja. Povsod se vrëe slovesnosti — in kar je še najvazniSe — ustanovljajo se blago-dejoe naprave od občin in posameznih Ijadi.
Slovani đobi\amo vedno veÊ pravic pri sod-nijab gledć našega jezika. Velik korak v tem pomenu se je zgodil y Šleziji. Tu hoče gospodariti le liberalni Nemec — Poljakom in Čehom, ki tudi stanujejo v deželi niso hoteli dati pravic — tudi sodnije so reševale vse le nemâko. A sedaj 80 dobile oster ukaz, da morajo rešiti vsako tožbo T jeziku T katerem se uloži — toraj tudi češki ali poljski. —
NajhujSi med vsemi nemiaiji so pa gotovo Korošci — ker nočejo sliSati, da na Koroškem fitumije 120.000 Slovencev. Ko so pa radnji ías Slovenci večkrat pokazali, da so Slovenci, poaebno tudi zadnjič, ko je druStvo sv. Cirila in Metoda v Celovcu obhajalo cesarjevo 401etnico — so Ti nemfurji tako zdivjali, da dolže Slovence, da ti DÍSO zvesti cesarju. Volk je tndi dejal, da mu ovca kali vodo, dasi je ta niže potoka pila !
Žalostne razmere so v hrvatskem deželnem zboru ; večina Hrvatov se je tako udala Mažar-jem, da stori vse, kar ti hočejo. Bridko bodo ge žalovali, ali bode prepolno.
Vedno se dobé še ljudje — grduni — ki kupčujejo z ljudmi — pa ne morda samo kje sredi Afrike — né I pri nas v ljubej Avstriji. V Galiciji so zaprli dva taka tiiïka, ki sta z različnimi pretvezami vabila mlade dekleta — Poljakinje — jih spravila na tuje — in Turkom prodala !
Državni zbor pridno deluje. Obravnava pred TSem novo voja.sko postavo in pa dedno pravo pri večih kmetijah. O tej reči smo uže zadnjič nekoliko opomnili ; ko bode postava potrjena, ^bodemo kaj več o njej povedali.
Celjski okrajni zastop je bil razpuščen. Zakaj ? Zato ker so zoper pravico nekateri celjski hišni posestniki volili z velicimi posestniki, ako-ravno nimajo nič zemljiškega posestva. Ker utegnejo sedaj morda Slovenci zmagati — te nem-čurje grozno jezil
Fláe se nam: Iz PreČIne. — Četrtek 26. oktobra bil je za našo faro kaj slovesen dan, Prišli so naš novi župnik preč. gosp. A. Šmidovnik iz Žužemperka. Več odličnih mož je šlo do kouca fare g. župniku naproti, kjer je bil čez ceeto prvi slavolok. Ob
4.	uri je naznanil pri farni cerkvi strel, da so gosp, Župuik stopili v našo faro, V Prečim pri lepem slavoloku so jih čakali fantje in dekleta; tu jih je pozdravila gospodičina hčerka gospoda brajtenauškega v imenu vseh deklet ter jim izročila šopek cvetlic. Gosp. župnik so se v prelepih besedah zahvalili vsem za tako slovesen sprejem,
V nedeljo je bilo slovesuo vmcSČenje novega g. župnika. Prišlo je zopet več Č. g. duhovnoT in na stotine ljudstva. Prostor pred cerkvijo in farovžem je bU okrašen z mlf^i în zastavami. Hvala bodi vsem, kateri so kaj pripomogli k slavnosti! Novega g, župnika pa ohrani Bog nam prav dolgo časa zdravega in čvrstega, da bi za-mogli mnogo storiti Bogu v čast in našim dušam v zveličanje.	I. Š.
Šempeter prt Novomestu. — Tudi naša vas je stopila dostojno v kolo druzih krajev po-slavljajočih 401etmco cesarjevo. Slavnostni odbor, kojemu so bile duĚc gg. : Bojane st. in ml., nad-uČitelj I. Franke in ufttelj Miroslav Jazbec, dosegel je najlepši vspeh. Šolarji so donašali zelenih vejic za okraSenje šolske sobe in podobe presvit-lega cesarja ; mládenči so stavili mlaje, raz katerih vihrajo cesarske zastave in trobojuice. Da se vse veseli, pričali so na predvečer mnogi kresovi, pokanje možuarjev in lepo uvršteno potrkavanje.
Dragi dan t. j. v nedeljo 25. nov. korakala je šolska mladina z učiteljema, spremljajoča jo novomeška godba v farno cerkev. Po sv. maši in pridigi, pri kateri je gosp. P. Izidor Normali v lepem govoru razlagal Življenje cesarjevo, katerega naj Bog obrani še mnogo let, zapeli so otroci cesarsko pesem in se potem zopet vračali v šolo. Tukaj je nagovoril g. učitelj mladino s primernim govorom, kojemu je sledilo petje in deklamovanje od strani šolarjev. Slednjič je bila vsa šolska mladina pogoščena. Med pogoščenjem igrala ji je zopet novomeška godba.
Po eni uri popoludne bil je skupni obed pri županu Bojancu, pri katerem nas je tudi počastil gosp. vladni svetovalec J. Bkel.
Iz Sent Jerneja. — St. Jemejska občina in fara ste slavnost 401etnice vladanja presvitlega cesarja Franc Jožefa L in blagoslovljenje novo postavljenega farovža po naslednjem programu praznovali: 10. nov. ob 3. uri popoldan so mož-narji zagromeli in zvonovi zapeli h prazniku. Ob
5.	uri zopet zvonenje in streljanje, ko so došli visoko častiti gosp, Zamejic, korar iz Ljubljane. Ob pol sedmi uri se prične obhod uže pri popolni razsvitljavi vs^a Št. Jerneja: požarna bramba z bakljami in novomeško godbo; ko pridejo do šole, pred katero je bila podoba presvitlega cesarja Franc Jožef I. prekrasno ovenčana in fllavolok z napisom : Bog ohrani nam cesarja ř'ranc Jožefa I., zaigra godba cesarsko pesen, po kateri od ljudstva
zagromi 3 kratni klic „živioI" Dalje pred cerkvijo je bil Blavoiok z napisom: Katoliška cerkev spcStuje svojega zavetnika I Pred novim farovžera pa: Ljubljanska škofija je udana svojemu cesarja! Pri g. župnikovi liiši pa: Št. Jernejaka Župnija ljubi svojega vladarja) Tu se je tuđi požarna brans ba ustavila in godba zaigrala cesarsko pesem, po kateri zopet sledi trikratni „Živio' ! Sladilo je èe: Pokanje možnaijev in zvonenje. Dospěvši nazaj pred g. Županovo hiĚo, pred katero je bila tudi podoba presvitlega cosaija razpostavljena in ovenčana, zaigra naposled godba cesarsko pesem, pri kateri sledijo zopet gromoviti „živioklici".
11. nov. je bila zjutraj budnica, ob tri četrt Da 10. blagoslovljenje novega farovža, potem v cerkvi primerna pridiga, pri kateri so vis. č. g. dekan dr. Sterbenc pomen svežanosti prav temeljito razložili in v srca položili zvestobo in Ijube-aen do presvitlega cesarja. Potem je bila svečana peta Bv. maSa z zahvalno pesnijo. Ob 2. uri popoldan je bil obed pri vis. č. gosp. župnika, pri katerem so se svečanosti primerne napitnice vrnile.
Iz Retja pri V. LašIČah. — Kar sem Četkom leta pisal v „Dol. Nov." o naŠi lipi, se mnogim res nemogoiie in neverjetno zdi. A pisal sem samo resnico, rekoč, da je bila lipa pred 200 leti tabo otla, da je bližnji sosed svoj voziček v votlini shranjeval. Polagoma se je začela odprtina zaraščati, pred 20. leti bila je lukinja še 25om široka, danes se pa komaj pozna, l^e je bUa zijavka. S tem pa nikakor ne trdim, da bi ne bila lipa na sredi debla še dandanes otla ; morebiti še bolj kakor nekdaj, da se je pa odprtina res zarasla, temu je mnogo prič. Fr. Gruden.
Iz St. Vida pri Zati&ini. — Malokdaj Vam, drage mi „Dol. Nov." dojde iz našega kraja kakovi dopis, ali tudi danea Vam niČ veselega sporočati ne morem, zgubili smo 5. nov. močno ljubljenega g. beneficijata Fr. GroJinika. Službovali so pri nas 6 let in več. Od prvega govora, ki so ga imeli, pridši T našo iaro do slovesa bili so izvrsten oznanovalec božje besede in najboljši učenik „krščanskega nauka". Posebno so je pokazala ljubezen njihovih ovčic 4. t. m. pri slovesu, ko je malo oči suhih ostalo.
Težko bodemo pogrešali tako ljubljenega dušnega pastirja; Vam pa faraoi Zagorjanski, vošimo in želimo, da bi imeli v svoji sredi še dolgo dolgo let tega moža. (Prosimo, še veókrat kaj. Vr.)
Iz Kariovca meseca vinotoka.*) — Dne 1. oznanile so „Dol. Nov.", da slavi mnogospošto-vani, velečastni o. Gilbert Gravi, najstarejši vredni član karlovškege samostana in provincije, po letih drugi, redki slovesnosti: SOletnioo svojega redov-ništva, TOletnico svoje starosti in svojega krstnega
*) Zaradi pomanjkanja prostora smo morali tStUijiC odložit L
imena sv. Frančiška Ser&fa. Gotovo bode zanimalo njegove stare prijatelje, kolege, znance in čestilce njegove zvedeti, kako so se vršile te slovesnosti, katere se spodobi v naŠe ,Not." vvrstiti, ker je on pred ustopom v Frančiškanski red leta 1838 v Novem Mestu celi takratni 6 razredni gimnazij dovršil,
Vršilo se je pa tako : Prva slavnost imela je seveda le samostanski značaj ; razvila se je le v krogu bratov v samostanskem zidovji. Drugn slavnost pa bila je slavljena od stotine Karlovča-nov, katerim je bil ljubki starček nekdaj k&tehet in učitelj. Ta slovesnost bila je občna, zares srčna. la kako ne? Saj bo najodličnejái možje in družinski očetje karlovškega grada njeg)vi učenci. Ti njegovi dijaki pred mnogo in mnogo leti — še danes gojijo ljubezen v srcu in ču?a]o hvaležnost proti možu, ki jim je prvo seme plemenitih naukov sadil v njihova mala, nežna srca. Zato se je vse žurilo, snovalo in govorilo Že osem dni preje po Karlovcn, kako bi se dala ta redka, spomina vredaa slovesnost nekoliko dostojnsje, lepše, slavneje in veseljeje obhajati. —
Dne 2. vinotoka služil je ob 10. uri vele-Čaatni jubilar slovesno bv. mašo. Popeval jo je s mladeuiškim, Čistim, krepkim glasom, da se je vse čudilo in govorilo, da skoro ni verjetno, biti tako čvrstim in Čilim pri tolikih letih. Mej sv. mašo popevalo je na kora pevsko društvo „Zora" tako lepo, da je bilo slušati zares milota in krasota. Folua je bila samostanska farna cerkev sv. Trojice odličnega občinstva obodvojega spola. Okolu altarja pa so obkrožili starčeka celebranta njegovi nekdanji učenci kot neka častna garda ; zamislili so se bili brez dvoma ti odrasli s sivimi lasmi možje in gospodje nazaj za celih 40 let, v lepa mladostna leta, ko so nekdaj sedeli v Šolskih klopeh ter zrli v milo, vedro, poSteno lice ljubljenega jim patra, učitelja in kateheta. Gotovo BO jim srca bila polna tople zahvale do Stvarnika, da jim je dovoljeno videti svojega gospoda v takej starosti pred altarjem Gospodovim darovati sv. daritev za njih blagor in za mir in pokoj ranjcih odmrlih sošolcev, —
Po sv. maši opravi g. svečar svojo predpisano mašno zahvalnico, potem gre v obednico, da bi se okrepčal z malim zajutrekora, a cela množina precej ponižno postopa za njim. Vse je bilo ginjeno do solz, ko se je videlo, kako ostopajo bivši učeuci svojega nekdajnega učitelja, kakor pohlevne ovce za pastirjem, in ko stopi najstarejši izmej njih do Častitljivega starčeka, ter mu v iskrenih, toplih in krepkih besedah izrazi svojo in svojih tovarišev ljubezen in vdanost, izraža veselje in radost; ki jo občutijo vsi danes, slika njegov« zasluge, in mu vošči v imenu vseh Še „mnoga leta", ter mu poda v znak hvaležnosti lepo, sre-
beruo, znotraj pozlačeno tabaklro z napisom : „Uspomena 70godt§njice od zahvalnih djaka", —
S solznimi očmi, ginjen do srca, ao to zahvali stariek v dovršenem govoru z ginljivo, prepriÊeyalno beaedo za častitanje želeč, da hi se Tsi ravnali po naukih, katere jim je sadil v srcaj v svojo časno in večno srečo.
Po dovršenim tem govoru vai navzoČni enoglasno od Brca vskliknejo : „Živio na§ nSitelj, na§ katehet ! Ži?io naŠ vredni starček ! Žtvio naS oèe ! Tam na strani v refektorjn pa je bila s krasnimi cvetlicami nakinčana, prostrta miza obložena z vsakovrstno pekarijo in sladkarijo in z izvanrednim starim vinonij kar vse so hvaležni nekdanji učenci na Bvoje stroSke preskrbeli in s tem svojega starega bivĚega učitelja navdaSeno nazdravljali. Za opolndao da O. gvardijan Robert v večjo proslavo redke slovemosti pripraviti obilneji obed, h kateremu so bili povabljeni nekateri od č, g. da-hovnikoT, učiteljev, odličnejših meSčanov in trojica iz mej bivžih jubilantovih dijakov, Ssveda se je ta napivalo, pelo in veielilo, saj so take slovesnosti redke in bodo Še redkejše. — Po obedu Čakala je že pred samostanom okoli 4. ure lepa paradna kočija, da odpelje svečarja ia v. č. O. gvardijana v Dobovec, pol ure od Karlovca, v go Btilno Sáletnega poStenjaka Maretiča, kjer so bra-ležni učenci na svoje stroške priredili lep, vesel banket, kjer je bilo polno veselja, navdušenosti, lepih govorov, posebno slavite^a se dotikajočih, in krasnih zahvalnic do 10. ure zvečer. — S tem se je dovršil v najlepši slogi ta prekrasni, sveča-nostni dan, nepozabljiv čaatitemu starčeku, nepo-zabljiv vsem njegovim čestilcem. —
Zakaj sem vse to tako obširno popisal? — Iz radosti, iz navdulenja, da znajo naši bratje mejaši tako ceniti svojega uSitelja, da znajo toliko zahvalnosti i v veku danaSnjem, v katerem je sicer „uehvaležnost plačilo dobrotam". Naj se nauči naša mladina iz tega vzgleda spoštovati, ceniti in hvaležna biti — svojim učiteljem! Za Bogom in Btariši so oni nam prvi. Učitelj nam je tretji oče. Velečastitemu starini slavitelju, mnogovredaemu O. Gilbertu G-ravlu pa vskliknemo vsi gromovito : ,Živio ga Bog že na mnoga in mnoga leta". —
Z Dunaja, —■ Ze mnogokrat poudarjalo se se je v naSi dniSbi, kako potrebno in važno bi bilo, da se osnuje podporno đru?5tvo za alovenjke velikošolce na Dunaju, in storili so se tudi potrebni koraki, da se obistini ta namen.
Slovenski klub na Dunaju je po našega vladarja prevzvišenih mislih skusil uresničiti ta na-mén o priliki Štiridesetletnice njegovega vladanja, slovenski klub izdelal je pravila, katera so tudi že potrjena.
Ni treba natanjčneje opisovati nujnosti in važnosti tacega društva, vsaj je znauo vsakemu,
kako hudo se pogosto godi našim velikošolcetn, ki nimajo od doma ni podpore ni vspešnih priporočil.
Ne samo da s» izpe>dkopavajo zdravje, da morajo duševno delati na vae pretege, da s tem izgubljajo mo^ in čaj učenje; odrivajo se tndi na pota, ki jih vjdijo od poklica, določenega jim po dovršenih naukih ter odtezajo na tak način narodnemu defu.
Temu naj opomore naše drultvo, varuje naj velikošolci prvi ča) b vanju na Diioaji reve in gladu, daje uaj mu priložno'jt pridobiti si kako postransko opravilo, ki mu ne jemlje vse delavnosti in vsega časa.
Zavest, da smo b tem ustvarili preblago, na-šej narodnosti jako vgod.io in nujno potrebno ustanovo, ta zavest osrčuje nas, da stopimo pred Vas, Prosimo Vas tedaj, da pristopite skoro in obilo temu draštvu kot ustanovniki ali kot rtdai ud.e, ali podporniki in da pošljete — uvažuje da društvo počne dťliti podporo o Štirideseti etnici Nj. Veli'^austva — Čim preje Vam bode moči svoje doneske pod nadpi^om: df'uštvenemu blagajniku, gosp R Puklu, odvetniškemu koncipijentu VII. Zieglergřisse 65 na Dunaju,
Ustanovniki ptačao po 50 gold, enkrat za vselej; pra?ne osnbe {občine, društva itd.) po 100 gl,, redili udje, to ao oni, kateri bivajo na Dunaju in v njegovi okolici vsaj po 3 gl, na leto, podporniki p», in to je lahko vsak, vsa» po 5 gl. Za odbor: Iř. Navratil m. p. Jos. C-perle m. p.
Domafie vesti.
(Uradniške premembe). Gjsp. višji davčni nidzornik Fl. Jerman v Krškem gre na enako mesto v Ljubljano. Na njegovo mesto pride g. Lončar iz Radovljice, V Radovljico gre začasno gsp. davčni kontrolor Kalan iz Krškega. Gip. davčni višji midaornk Tratnik v Novem Mvistu je šel v pokoj. V Novo Mesto pride g Tavčar iz Postojme kot viSji d. nadïoniik, v Kočevje gre d. uadziriiik g. Zajec iz Ljubljane. '
(Umrl) je v Krškem gsp. Ivan Jazbec, kr. ogerski brzojavni kontrolor v pok., v 62. letu svoje starosti. Pokojni je bil blag narodnjak, rodom štajeralii Sl jvenec.
(Dol. Pevsko Društvo) priredi dne L decembra 1888 v prostorih „Narodnega doma" v Novem mestu „Preširnov večer" a naslednjim programom: 1. Dr. B. Ipavťc: Nazaj v planinski raj, mešan zbor; 2. Deklamacija; 3. A Fôpster: Naše g ire, meSan zbor s Čveterospevom ; 4. Klara Schumann : V nejasnih ian)ah, samospev spremljan s klavirjem; 5, A, Forater: Stava Slovencem, možki zbor; 6 Kari Langer: Potpouri, igra novomeška godba, Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina za ude prosta; za neude: z
obiteljo 1 gld., ia posamezDika 50 kr. — Do-maii droštveniki plačujejo t družtveuo blagajnico, ie pristopijo samo za svojo osobo, po 30 kr., če pa pristopijo s fiTojo rodbino, po 50 kr. na me-oec; CTunanji pa po 1 gl. na leto.
(Dolenjski Sokol) priredi 5. dec. t. 1. Kvečer \ gostilm g. Makeo Brunnerja „Miklavžev Tečer". Na programu bode obisk sv. Miklavža, petje, tombola íq prosta zabava.
(Meščanska garda) je povodom cesarje 40IetDÍce T svojem občnem zborn sklenila osnovati blagajnico za svoje bolnike. Todi častni ttdje so k tej udeležitvi povabljeni, in se veak znesek hvaležno sprejme.
(V Kandiji pri Novem Meetn) so obhajali cesarjevo slavnost 16. in 17. nov. âkoda, da nam pomaojkuje prostora, sicer bi hoteli slavnost natančneje popisati, kakor je tudi zaslužila. Godilo se je sicer večinoma vse kakor drugod — & bilo je res prisrčno. Novomeška godba, strel mogočnih možnarjev, krasno ozaljSanje Kandije z mlaji, venci, zastavami i transparenti jo pričalo navdušenje Kandijanov za milega vladarja. Šolarji so bili pogoščeni pri g. Wiudischerju, deklice pa v samostann šolskih sester. Slavni banket pri g, županu, katerega se je vdeležilo Čez 50 oseb je slavnost primerno skltnil. Navdušenost je bila velika, medsebojno občevanje vzgleđno ljubko, prisrčno.
(V Kostanjevici) bi nekateri posestniki radi osnovati kmetijsko podružnico.
(Posojilnica v Krškem) pošilja na vse strani svoje „prejemne in položne" listke e. kr. poštno-hranilnega urada brezplačno. S temi listki pošlje lehko slehern hranilničarjev brez vseh poštnih stroškov denarje v shrambo tej posojilnici. Ona naredi hranilno knjižico in mu jo pošlje ; ali jo pa hrani, ako namerava dotični večkrat vlagati. (Za potrdilo mu služijo vselej od dotične pošte podpisani prejemni listi.) Ked&r pa želi kdo denar dvigniti, zadostuje, da piše posojilnici karto, in ta mu pošlje zopet na svoje stroške novce na «iželjeno pošto. — Pri tej priliki vabi ona še domoljube v bližini krški, da se pridružijo kot ndje našemu zavodu. — Družabniki pUČajo 1 gl. pristopnine in Še 12 gld. deleža (tudi v obrokih lehko), od katerega dobé 4% obresti. Ti imajo pravico do posojil in so deležni zadružnega dobička.
(Obrtne strokovne Šole v Ljubljani) Be prične 3. dec. Upisavati se je možno vsako đopoludne od 9—12. ure. Učenci (učenke) naj ee oglase s svojimi stariši aU pa ž njihovimi namestniki T pisarni strokovnih šol (Virantova hiša, Zvezdarske ulice, I. nadstropje) ter naj prineso »eboj spričevalo o dovršeni ljudski Soli in dokaz, da BO spolnili 14. leto. Vnanjim učencem in nSenkam je vodstvo pripravljeno dajati nasvetov
za dobro in primerno stanovanje. — Kakor se nam poroča, se bode otvorenje obeh zavodov slovesno vršilo ter ima biti jedna točka programa, po katerem bode Ljubljansko mesto praznovalo 40letnico vladanja Nj. Velečaastva.
(Izkaz) razstavnikoT, odlikovanih na deŽ. sadni razstavi, katero je priredila c. kr. kmetijska družba kranjska v proslavo vladarske 401etnice presvet, cesarja Frana Josipa L v Ljubljani od 18. do 21. oktobra 1. 1888.
Y	I. skupini: Sveže sadje. (Producenti.) Na Dolenjskem: s sreberno svetinjo; Alojzij Bajer v Križi pri Litiji, oskrbništvo graščine Bo-štanjske, Josipina Hotschever na Krškem, Stefao Jaklič v Sent Vidu pri ZatiČini, pl. J. & Ph, Lenk na Raki, dr, J. NamorŠ v Jesenicah ob Savi, Feliks Reya pl. Casteletto v Nemški vasi. — S bronasto svetinjo : Grofinja Valesca Barbo, Fran Ber-davs v Vidmu, Karol Hofer na Čateži, dr. Avg, Kulavic v Toplicah, Mihael Klun v Podsteaah, Ignacij Maiikovec na Jančem, Ivan Pezdirec v DrašiČah, Peter ReŽek v Starem trgu, Josip vitez Savinscbegg v Metliki, Ivan Šustersič v Semiči, Matija Verderber na Kočevski reki, Anton Zavrl v Svibnjem, Janez Zadnik v Podstenjah. — S priznanjslto diplomo: Fran Andoljšek v Vel. Poljanah, Fran Audoljšek v Vel. Poljanah h. Št. 9, Iv. Čampa v Zapotoku, Mat. Eisenzopf v St. Logu, Mart. Gornik v Gabrovci, Henrik baron Gagem v Mokricah, Jak, Kalan v Morovci, Fran pl. Langer v Prežeku, Ivan Lapajne na Krškem, Peter Lesar v Zapotoku, Mart. Lovšin v Zapotoku, Fr. Lunder na Raki, oskrbništvo graščine Impolske, Ivan Petek v Kresnicah, Pavel PoTŠe v Pristavi, Jos. Samida v Koč. reki, Fran Schweiger v Ra-dovici, Martin Skubic v Ribnici, Ivan Sašelj v Adlešičah, Ignacij Vraočič v Zagradci, Alojzij Vidovič v DolSčaku.
V	I. skupini: Sveže sadje. (Razatavniki nabranih zbirk). Častna darila v denarji so dobili z Dolenjskega : Dež. darilo v znesku 5 cski-nov kmet. podružnica v Ratečah ; po 1 ali 2 cekina: Lav. Abratn v Kostanjevici, Jurij Adlešič v Šniartinn, Jos. Erker v Stari cerkvi, Kristijan Eiigelman v St. trgu, Mat, Iludovernik v Dobre-poliah, Josip Frauke v Sent Petru, Fran Koncilja v Žužemberku, Janez Saje v Šent Jerneji, Alojzij Jerše v Trebnjem. — Presojevalni odbor je polu-letno žrebe, katero je dal gosp. R. pl. Obraczay za najboljšega dol. razstavnika kmetskega stanu, prisodil gosp. Antonu Planincu, predstojniku kmetijske podružnice v Boštanji.
II. Skupina: Sadni izdelki. Z Dolenjskega; a) s sreberno svetinjo: Dr, Namorš v Jesenicah, opravništvo grajSčine Impolske. b) Z bronasto svetinjo; Gustav Delcot v Kostanjevici, Franc Dolinar v Veliki Dolini, kmet. podružnica
T Boëtanji, Jakob ia Srečko pL Lenk m Raki, Ivan Šašelj v Adlešičah. c) S priznanjsko diplomo: Grofinja Valesca Barbo v liadelci, Jos. Erker v St. vasi, Franc vitez Langer v Bršlinu, kmet. podmSnica v Radečah.
III. Skupina: Drevesnični izdelki. S srebrno svetinjo: Bar. Henrik Gagern v Mokricah.
èolako vrtnarstvo: a) častno diplomo, podpisano od gosp. dež. predsed. kot prvomestoika c. kr. dež. šol. sveta, srebrno sadjarsko svetinjo in častno darilo v denarji: Vojteh Ribnikar, nad-nfiitelj v Dol. Logatci; Janko Žirovnik, nadučitelj v Zg. Gorjah; Fran Lavrič, nadučitelj v èkoci-janu. b) Bronasto svetinjo s častnim darilom: Viljem Gebauor, učitelj v Tržišči, c) Bronasto svetinjo: Lav. Abrara, nadučitelj v Kostanjevici; Jos. Čerin, učitelj v Toplicah; Jos. Franke, naduČ. v Sent Petru ; Mat. Germ, učitelj v Adlešičah ; Mat. Iludovernik, nađuč. v Dohrepoljah ; Fr. Kli-nar, uČ. v Spod. Hrušici. d) Priznanjako diplomo : Jurij AdleSič, nađuč. v Šmartnu pri Litiji ; Mart. GerČar, nadnč. na Mirni; Fran Koncilja, naduč. v Žužemberka; Ljudevit Vagaja, učitelj v Pirničah.
Vinska pokušnja: a) častno diplomo kot največo odliko: Baron R. Apfaltrem, grajSčak v Krupi, h) srebrno svetinjo: Dež. kmet., vinarska in sadjarska šola v Grmu, Henrik baron Gagern v Mokricah. c) bronasto svetinjo; Viljem Pfeifer na Krgkem, Florijan Zorko v Družinski vasi. d) Priznanjsko diplomo je dobilo še 15 drugih razstavnikov.
(Zbranih spisov Dr. Valent. Zamika) I. zvezek je izišel v lepi obliki, in je res vsega priporočila vreden. Opozarjamo častite bralce na dotično naznanilo na zadnji strani današnjega lista.
(rtVenček slovenskih pesem") zložil za možki zbor Fr. Hladnik. S tem naslovom j« na svitlo prišla zbirka lepih pesmi, katere se dobivajo v katoliški bukvami v Ljubljani. Cena jim je 40 kr.
Loterijske srečke. Trst 17- uovembra 58 59 75 60 37 firadec 24 „	61 37 59 64 69
Za popravu hiáe katoliike družba rokodelskih po-močnllcov v Rudolfovam so darovali:
Og.; Oreftor Jakelj S gt., Wohinz 2 gl., Neimt^uovaa iupDlk 20 gl, Iran Debelak ô gl., Biai Petrih 2 Porko 1 gl. 55 kr,, Agaiii 5 Pintnr 30 gL, Jakob	S gatđ.)
Mot 5 gl., Ml. kiioTsoSkof Stepiauhueg^ 18 gl., DreUe v Ljabljani 17 gl, W kr., Franc Krogar 2 gl, J. Kapaa 3 gl., J. Gollmayp 6 gl.. Viti. Eriiuti 4 gl., lup. Boaoni 1 gl., îaptiitc Autoa ámi-áoTDÍk lO gt, íujmik Teran ii gl., Jakob Dolenc župnik 5 gl. Mortin BarUa 1 gl. Martin PoS 2 gl.
Objava.
Javljam, da stim svojo noUreko ptsarao odpri v ZatiČiúi due 11 novembra t. 1, ia da poslujem v vseh ueprepirnni in prepiruih zadevali, kakor tudi v kazeuakih zadevah kot hrauitelj ali -^agovoruik.
Stanko Pirnat,
Lies]
C. kr. ELUtar v Zatlélal
Išče se
spretna perica,
iz mesta ali okolice za cerkveno in domače perilo. Plača pa dogovoru. — Kje pove iz prijazaoati vred-ništvo „Dol. Noric".	[iG5—il
V najem na 3 do G let
se dá grajsici vnlin, Več o tem poFó graisko oskrbniàtvo na Rsdaici, posta liuÁkcLf kjor je tudi 100 motorskih centov jabelk na prodaj. [171]
[165—t]
Išée se
zanesljiv hlapec,
ki bi posebuo veselje za vrtnarstvo imel. Plaâa primerna, — Več pove vred. „Dol. Nov.".
Listnica uredništva.
G. Pâinik: Znnimivo, ali zopet premalo prostorA.
Sejmovi na JOolenJslcem :
v decembru: 3. v Novem Mosta, Martinji vasi, Boštanju; 4. v Novem Mesta; 6. v Zužemperkti ; 10, v Mokrouoga in Litiji; 11. v Metliki; 17. v Kostanjevici in Vilnjigori ; 18. v Crnoralji ; 20. v Skocjani ; ?7. v KadcČali; 29. v MirnipeĆi ; v Zagorji (^a Savo).
za leto 1889,
sloveoski in nemški, je izišol v tiskarni J. Krajca v Novem mesto.
Cona 25 krajcarjev, "^èîS
2 fïieterska centa lepega prediva
je eenó na prodaj v grajâÈinl Otočca, posta Št. Peter pri Rudolfovem. — Već so izvé ravno řatn.
Žitna cena v Novem mestu 26. novembra 1888.
DomaĎe psemoe mernik 2 gld. — kr., Dobelače (koruzo) 1 gld. 30 kr., Soršice 1 gld. 60 kr., Rži i gld. 50 kr., Ježmena 1 gld. 40 kr., Ajde 1 gld. 85 kr., Ovsa 70 kr., Krompirja 75 kr.
L
G\n papirji in podobice za jaslice pri J. Krajcu v Jiovem mostu.
T IJnbljnni, InrijiD trg ^t. S, Konceeiionirani gt&TBi agent za potûike
V Ameriko.
Fn>daja toždj« karte g polno garancijo od I^nliljeno po najbliinji poti in naravnotit do Tgnkoritiega kraja v Ajmuriko, ,po uajniiji ceni îd ponteni poĚtr«íbi. „Cena od Ljabtjfiae do Aniurike od 60 gld. n^proj".
Kdor želi po ceoi, dobro, hitro in areíoo potoTati, DŮ^j 30 eancttljivo obrne name in naj pazi, da se nn puati tujim »g^ontriui it)p&ljati.
Za Kranjce, Bpodnje átajorco in Hrvate je pot ioz Ljubljano in Qor«ujako nnjboijiii, najbttrojSa in uajcunojSa, kor tu itaajo le moji potaiki mnogo zui^ano voiuo ceao iu moji urad-jiiii sprujemajo » varstvo potnik'.) na vsaki yeújí poítaji in jim puiuagitjo zopot naprej.
Z natanĚneJim poukoia se radovoljuo bIuíí. [132 —6J
Moji potniki SO še vsi srečno dosegli svoj namen.
'•W
SS^ 0(1 Ljubljane do Amerike le 13 dui.
ILUSTROVÁN
za leto 1889.
TTrcdil, izdř.l in aaloi'1 DRAGOTIN HRIBAR.
Dobiva oe v „Narudul Tlskurnl" in v buUunii J. tiidnlioijcTl T Ijubljuni. — Cona 10 kr., po jjoSti íá kr.
T«6b!na: P<:palen kalcrdarij, koiedár, bíiteremn ao pridejara tudi slovant-ha Sn^Kiia, in ctrhtotii koledar. jKtideJje: Ooiioalogija cenarfske hiSe. Sedanji vludarjl evropski. SploSiio (ioioiibe o. kr. poŠte. Br^ujavni conik, Lf'Bt'vicB zet pristojbiue kolfkor. Sejmi na Eranjitkeni. — Zblnivni del; ŠMrideKt^tletnioa vloúanja cesarja Frana Josipa I. řiflii zahluiiii nioijo. lioija peta BIotohcov, Na H-voti TciSer. SmoĚBico, — NuKufiniln.
Lepo stanovanje milTvÀtîi
trçh Boh, knhinie, »Lramb» in vrtom, se lakoj dobi 7
liiSi àt v Novem mestu	[les]
_
»
J »
«
» •
/ /
/
^
t ^
e
I I
ZBHANI SFZSI. {
Dr. VALENTINA ZARNIKA
J- X-vi^xelt •
PRIPOVEDNI SPISI.
Ifradil
Ivan Železni kar.
Vsthitia: Životopiii dr. Vnlontinn Znrnika. — Ura bije, človek« pa «il — MaSitvanje usodo, — Razni spiai: Is ârÎBviK ga ïbora. — Pi.^oia slovenskega taiista.
Eiijižica jo jftko elegantno, po nfynovojàem nsîorci in res kritsno rosutia. Utísnoca je nn Hpreduji stri^ni podoba dr, Zamikoma v ilatii in pridoiao ttidi njegovlaatnortiĚon podpi«. Cena knjiíici jo 1 j^lil., s poâto 5 lir. vo£. Dobiti jo T „NARODIÍI TISKAlíJil" v Ljobliani. fl70—1]

Jože Sti'ZfIba v L^nbljani
kttpult« vedno po BaJvIS|i ceni:
čeSminjevo Ijubje, jeteniili, Cmeriko (teloh), Ëjladke ali šentjaiižove koreninice, arnikové rožice in razna druga zelišča.
OV v Novem meatu sprejema Wage la prijaznosti gosja Marija Rohrmann. -ytâ [12—141
Pri druâtvu užitninskega zakupa v Novem Mestu se takoj sprejmó
proti miifleéni plaĚi od 30 do 85 gld. — Kdor zámoro
kaj JamĚarino uložiti ima prednost. [164]	Za društvenega uačelnikal
Fi'iderih Schwarz, V NoTeni mestu št. 167 se takoj odda
lepo stanoTanje
8 3 aobumi ia potrebcim drugim prostorom, ako bi kdo žele!, tudi velik kos vrta. [1G71


i IsLiaovljena i 1. 1837.
a beroep
lUïUnottJmo i I. IS3T.
(J. C. GERBER) v IJubljaui
priporoča
svojo hogato in raznovnino zahgo
p slovenskih molitvenili knjiga
'fta	pO }ako uizkih cenah in razlíĚno vezaiiib, na
i®	primér v papirju, v pol nanj i pozlačeue, pt>-
^	puloonia v UBijji z zlato obrez», v rujavem uanji okovane, dalje vezano v slonovi koati,
^	v ponarejenem kristalu, v žametu in ylián, z
^^	pozlačenimi vogli in a podobo v arcdi. Izde-
^	Inje pa jili tudi, kakorkoli zahtevajo Častiti :
h

naročniki.
Kdor vzame večje število knjižic, dovolim nm primerno anižanje cene (rabat).
Častite naročnike proeim, da naj se kar naravnost na mć obračajo.
Ccnilnik pošljem na zabtev&nje brea-plačno in fraako.
Dalje opozarjam svoje p. u. naročnike in kiipovalûe, da se že nekoliko iasa prodajajo in žirijo med ljudstvom slovenski molitveniki,
«
á á
^ ki niso «a Kraujakem prišli na evitlo, katorih 5 j [ ni spisat kaki gospod duhovnik in ki tadi ni- ^ I ^ majo knczoškoáiskega potr jenja. Na teb kuji- ^ i '-j, gab 86 daljo nahajajo tudi taki napisi, kakor jih imajo kitjig^o, ki so v moji zalogi in so colo i J tiije ntzlični najfisi, med tem ko je vsebina pri vseh knjigah ouaku.	(142-4]
Dobivajo se po vseh knjigarnah, "IB^g
OdgoTiumii methiiit, isdnjatelj In *álo±»Ík 1, Krajoo.
ISToTomeiito. — Saílsnil J. Krajoo.