IJKEDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, frančiškanska ulica St. 8 tiskarna l nadstr.). Uradne ure za 6tranke so od 10. do 11. io poldne in od 5. do 6. popoldne veak dan razen nedelj in Orazuikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne *. . sprejemajo. : : J JlAROCNINA: celoletna po po&ti ali s poSiljanjem na dom za «vntro-Oiirnko iu Bosno K 21 *tW), polletna K 10 80, četrtletna H 6'40, mesežna K 1’80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : : ’ ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86—-. : Posamezne številke po 8 vin. 'LAMA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ *. . OPRAVNISTVO «e nahaja v Selenburpovi nlid itev. (J, n., i< tusduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od 3. do 7. z veto literati: enoetopna petitvrstica 30 vin., popojen prostor, poslani ::: in reklame 40 vin. — Jnserate sprejema upravuifitvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo Reklamacije lista bo po&tnine proste. .......................— Štev. 806. V Ljubljani, v petek dne 13. februarja 1914. Volilna reforma. Kranjski deželni zbor snuje izpremembo deželnega in volilnega reda, Izvoli! je že pose-t>en odsek v ta namen. Predlog ]e podal deželni odbornik dr. Lampe, ki je nagJaša). da je naš Volilni red zastarel. Dr. Lampe je uganil resnico. Deželni volilni red }e zastarel, kajti letos piše pratika številko 1914, in četudi ni Kranjska prva med nadrednimi deželami, vendar njeno prebivalstvo ni prespalo zadnjih desetletij in vidi, da se naše politične oblike niso razvile tako kakor naše razmere in kakor je napredoval Čas. Leto 1914. pišemo, s seboj pa vlačimo še politična bremena iz šestdesetih let in celo še starejša. Deželni volilni red je bil parkrat reformiran, zadnjič leta 1908. Kljub temu Je — kakor pravi dr. Lampe — zastarel. To se pravi, da tudi zadnja reforma ni prilagodila volilnega reda potrebam časa. Iz tega sledi, da je treba temeljile reforme, take, ki odpravi vse zastarelosti in ustvari zakon, ki lahko velja za naše dni. če hoče dežeinl zbor odpraviti zastarelosti iz volilnega reda, ne sme predestiliratl par paragrafov, temveč mora zavihati rokave In se lotiti dela z obema rokama. Krpanja je bilo dovolj. Večina in manjšina vidita, da vse to ni pomagalo; vsi prišivki in našivki niso mogli iz predpotopnega zakona napraviti tega, kar potrebuje prebivalstvo in deželni zbor sam. Z vsemi reformami se to ne doseže, ker ]e podlaga našega volilnega reda zgrešena. Klerikalno stranko dražijo volitve v mestnih in trških občinah. Liberalci menijo, da bi morali v tej kuriji voliti le meščani; klerikalci pa zahtevajo, da naj glasujejo vsi, ki pripadajo dotični krajevni občini, torej tudi kmetje. Volilni red se lahko razlaga na ta in na oni način. Ali recimo, da je tako, kakor trdijo klerikalci. Tedaj morarno vprašati: Čemu je sploh ločena kmečka kurija od mestne? Zakaj so kmetje v svoji kuriji nekaj druzega, kakor v mestni? Zakaj ie glas onega kmeta, ki bo volil v Kranju ali v Novem mestu, več vreden kakor glas onega, ki voli v Brezovici ali v Gorjah? Razdelitev v kurije — pravijo — je imela namen poskrbeti raznim Interesom primerno zastopstvo. To se pa z našimi volilnimi razredi v nobenem oziru ne doseže. Takrat, ko so •ie porodili deželni'zbori, so mislili na stanov-»ke interese. Tako bi imeli veleposestniki svoje Interese, meščani svole, pa kmetje tudi svoje. Toda po naših mestih in trgih se povsod dobe tudi kmetje, po vaseh pa stanujejo tudi ljudje, katerih ni mogoče na noben način prišteti kmečkemu stanu Če so hoteli napraviti tako »interesno zastopstvo«, kakršno so nameravali, bi bili morali ustanoviti neteritorialne kmečke kurile; vsi meščani, brej obzira na bivališče: bi morali voliti skupal. vsi kmetje pa tudi skupaj, ločeni od meščanov. Tudi census, ki je različen v mestni in kmečki kuriji, kaže, da je sedanja razdelitev v razrede nezmiselna. Toda kako naj bi se napravile volilne kurije po stanovih, ko v mnogih slučajih ne bi bilo mogoče določiti, kateremu stanu naj se prišteje ta ali oni volilec? Saj človek lahko obdeluje zemljo, pa se poleg tega enako intenzivno bavi s kakšnim duševnim delom. Ali ie tedaj krnet ali meščan? Kam prišteti delavce, ki plačujejo za volilno pravico predpisani davek, pa niso ne kmetje ne meščani? Ali gravitirajo interesi vaškega trgovca boli na stran kmetov, s katerimi živi in kupčuje, ali bolj na stran meščanstva, kateremu se prisoja po svojem poklicu? Nobena kurialna razdelitev ne more biti taka. da bi zbrala enake interese. Saj ni take enotnosti ne na kmetih ne v mestih. Trgovec Je meščan kakor uradnik; ali ta kot konsument nikakor nima enakih interesov s trgovcem: interesi malega in bogatega kmeta si v marsičem prav močno nasprotujejo. Zato morajo vsi kurialni poizkusi ostati brezuspešni in nobena reforma, ki se naslanja na razredni sistem, ne more biti zadovoljiva. V deželnem zboru so interesi vseli deželanov enaki. Tam mora veljati delavec toliko kolikor veleposestnik, pisar toliko kolikor fabrikant. Razlika interesov se pa ne Izraža v kurijah, temveč v političnih strankah, ki se zbirajo po spoznanju svojih pristašev, ne pa po diktiranih razredih. Edina volilna reforma, ki odpravi zastarelosti in privede volilni red v sklad s potrebami časa, je torej splošna in enaka volilna pravica s proporčnim sistemom. In če hoče deželni zbor resnično reformirati, mora skleniti tako volilno pravico. Priznavamo, da se bodo pojavila nasprotja. Veleposestniki bodo ugovarjali, vlada bo imela svoje stare pomisleke. Toda kal naj to pomeni proti volji vse dežele? Stranke, ki nastopijo za splošno in enako volilno pravico, se lahko zavedajo, da imajo za sabo vse prebivalstvo in to jim mora dati moč, ki premaga vse zapreke. Za splošno in enako volilno pravico ni treba danes v deželnem zboru nič drugega kakor poguma 1 Tega je imela deželnozborska večina, ko je šlo za slabše reči;> torej ga mora.tudi imeti, če gre za tako Važno načelo, za podlago deželne avtonomlle, za prvo in najvažnejšo zahtevo demokracije. Poguma! Če le treba, naj pokliče deželni zbor ljudstvo na noge in pokazalo se bo, da ni bilo še v nobenem vprašanju med prebivalstvom takega edinstva kakor v vprašanju volilne pravice. Klerikalna stranka kaj lahko pritrdi tej zahtevi, ker ne more nič Izgubiti; večino dobi tudi s splošno in enako volilno pravico, poleg tega pa ima moralno zadoščenje, da ji tedaj nobena stranka ne more očitati, da vlada po krivici, če pa pride zopet s kakšno krparijo, se bo lahko reklo, da se boji poštene, temeljite reforme. Dnevne beležke. — Kam pes taco moli, se je pokazalo hitreje, nego bi bil človek pričakoval. Odsek ea deželno volilno reformo je imel takoj po Izvolitv5 sejo, in tukaj Je prišlo na dan, kakšne famozne namene da ima klerikalna večina. Splošno in enako volilno pravico? — Kaj šel Vsaj nekoliko pravice brezpravnim? — Niti v sanjah ne! Asikuracijo za klerikalno večino — to Je vse. Mandate v kmečkih občinah ho-Cejo pomnožiti, industrijske kraje hočejo pometati iz kmečkih občin, in tako zagotoviti klerikalcem večino tudi tedaj, če se mišljenje med ljudstvom še kaj izprenieni. Seveda stoje klerikalci načeloma vekomaj na stališču splošne in enake volilne pravice. Ni je sile na svetu, ki bi Jih premaknila s tega stališča. Le praktično ne pripuste svojemu načelu do zmage. Pa znajo lo modro napeljati, da bi Jih svet smatral še za žrtve njihovega demokratičnega prepričanja. Dr. Šušteršič vpraša veleposestnike, če bi se sporazumeli s plošno in enako volilno pravico; grof Barbo pravi seveda »ne«! Dr. Šušteršič vpraša visoko vlado, če bi pritrdila splošni in enaki volilni pravici; baron Schwarz odgovarja seveda »ne«! Tega dr. Snsteršič kajpada ni pričakoval. Kako bi mu moglo priti na misel kaj druzega, kakor da mu planeta Barbo in Schwarz okoli vratu pa ga Jameta stiskati in poljubovati: »Hvalabogu da ste naposled prišli S splošno in enako volilno pravico! Komaj, komaj smo čakali na to. I kajpada! Le hitro Jo vpeljite!« In dr. Šušteršič Je bil ves razočaran, da se ni zgodilo to. Seveda, če Schwarz in Barbo pravita, da ne, tedaj tudi Šušteršič ne more reči nič druzega kakor »ne«! In pri tem vzdihniti iz globočine svojih pluč ... Odurna komedija Je to, nedostojna stranke, ki hoče nositi zastavo dežele in voditi njeno **odo. Vsak otrok pozna stališče veleposestni-un»i,n v,ade’ Pa vc< da more splošna in enaka Pravica zmagtl Je proti njima. Zatorej a* Pl Y0,Jlni reformi za vprašanje, če ima lezelni zbor korajže za boj, ali če Je nima. če * nima, tedaj njegova volja za splošno in ena-jto volilno pravico sploh ni resna. In vse, kar lo klerikalci kdaj govorili o tem. Je bila navadna farbarija, ker so morali od nekdaj vedetJ, da more splošna in enaka volilna pravica zmagati Ie proti vladi in veleposestnikom, nikdar pa ne z njimi. — Grof Barbo se vede v deželnem zboru-tako kakor njegov poveljnik. »To dovolimo, tega ne dovolimo« — tak Je njegov govor. In mž ima prav. Zakaj bi ne izrabljal moči, katero mu prostovoljno izročajo oni, ki bi jo sami lahko imeli? Veleposestniki zastopajo v deželnem zboru 49, reči devetinštirideset volilcev. Toliko je bilo dne 22. decembra v veleposestniški kuriji oddanih glasov. Na grofa Barbota torej pride nekaj manj kot pet volilcev. Drugi poslanci Jih morajo imeti po par tisoč, ali pa vsaj po par sto. Ampak zato ima grof Barbo vendar prvo besedo, kadar gre za najvažnejše reči; preden se odsek za volilno reformo pripravi za debato, vpraša deželni glavar grofa Barbota, na kakšni podlagi blagovoli' njegova milost dovoliti razpravo, in če pravi presvetli gospod grof in zastopnik 4:9 privilegiranih volilcev, da Je vsaka reforma, ki bi imela za podlago splošno in enako volilno pravico, izključena, tedaj Je izključena. Če pravi grof Barbo, da ne mara proporčnega sistema, tedaj se ne govori o pro-porčnem sistemu. V »demokratični« večini deželnega zbora se pa živ krst ne spomni, da bi vprašal njegovo visokorodje, na kaj se pravzaprav opira njegova prevzetnost. Veleposestniki dele milost in nemilost v deželnem zboru, pa prezirajo, da sede sami le po milosti prepo-trpfežljivega ljudstva v tej zbornici. Ta večina, ki je sicer ošabna, kakor da jo Je Bog ustvaril iz posebnega testa, pokleka pred veleposestniki in Jim poljubuje roke in Jih prosi za dovoljenje, kakor da bi bilo pol miljona volilcev za to peščico aristokratov, ki so za gospodarsko in politično življenje na Kranjskem absolutno brez pomena. Tako mora tem veleposestnikom brez veleposesti rasti greben; njih prevzetnost pa bi skopnela kakor aprilski sneg, če bi se poslanci, ki imajo res kaj volilcev za sabo, zavedali svoje veljave. —- »Slovenska ljudska stranka« imenujejo klerikalci svojo politično organizacijo. V deželnem zboru se upirajo veleposestniki in zastopniki vlade vpeljavi splošne in enake volilne pravice, ki je najprvotnejša, najeiementarnejša ljudska zahteva. Poslanci »ljudske« stranke nimajo v deželnem zboru dovolj moči, da bi zlomili odpor veleposestnikov in vlade. Kaj sledi iz tega, če so res zastopniki ljudstva? Prevzeli so nalogo, da izposlujejo ljudstvu njegove pravice. V deželnem zboru se Jim delajo zapreke; torej morajo iz deželnega zbora apelirati na tisto ljudstvo, od katerega so dobili pooblastila, iz katerega črpajo svojo moč. Enkrat se mora odločiti vprašanje splošne in enake volilne pravice. Dokler pa bodo mogli veleposestniki ugovarjati, bodo ugovarjali. In dokler bo deželni zbor vpraševal vlado, jo bo vlada odklanjala. Zapreke se morajo odstraniti, da se pride do splošne in enake volilne pravice; če se pa z močmi deželnega zbora samega ne morejo odstraniti, mora priti pomoč od zunaj, od ljudstva, in deželnozborska večina, ki se imenuje »ljudsko«, ima v prvi vrsti dolžnost, da pokliče ljudske sile na plan. Enkrat se mora izvršiti ta boj, zakaj same od sebe ne izginejo zapreke, čimprej se izvrši, temprej bo deželni zbor usposobljen za druge naloge. — Devetinštirideset veleposestnikov ima v deželnem zboru kranjskem deset poslancev. Vse socialno demokratično organizirano delavstvo nima ne enega zastopnika. Menda se ne bo nihče upal trditi, da ni na Kranjskem 49 socialno demokratičnih volilcev ali pa da jih ni toliko, kolikor jih je treba za en mandat. Gospod grof Barbo utegne sicer misliti, da tisoč, organiziranih delavcev ni toliko vrednih kolikor en veleposestnik; ali mnenje gospoda grofa vendar še ni edino merodajno na svetu in nobena reč ne potrjuje tako Jasno kričeče krivičnosti sedanjega volilnega reda, kakor deset veleposestniških mandatov napram nobenemu delavskemu. S stališča privilegirane gospode je že razumljivo, če pravi Barbo, da se smejo »regulirati« samo detalji; s stališča ljudstva pa Je vsaka krparija le pesek v oči, in le reforma podlage more ustvariti zdrave razmere. — Proces zaradi nadporočnikovega samomora. Lani meseca junija se je v Kološvaru ustrelil domobranski nadporočnik Barabas. Neki lokalni list je pisal, da so šikane polkovnika Latzena iu majorja Ugraya pognale nadporočnika v smrt. Oba gospoda sta zaradi tega tožila urednika Nagya, ki je prišel predvčerajnjem pred poroto. Dejal je, da je dobil podatke od policijskega uradnika Gurata, ki je to potrdil pod prisego. Nadporočnikovi sorodniki so kot priče izjavili, da se je pokojnik vedno pritoževal, kako slabo da z njim ravnajo, ter dejal, da ne bo dolgo izdržal teh sekatur. Urednik je bil oproščen. Komentarja ni treba. — Podkupljeno časopisje. Afera ogrske »Prometne družbe«, kateri je moral Tisza vrniti 1,700.000 K, ki Jih je bil Lukacs sprejel, da bi bil dovolil ustanovitev igralnice na Marjetinem otoku, še ni utihnila, temveč prinaša še nova presenečenja. Grof Tisza je na zadnji seji ogrskega državnega zbora odgovoril na neko interpelacijo, o kateri smo svoičas poročali. Potrdil je, da Je omenjena družija izdala 775.000 kron za razne intervencije, razun tega pa 365.000 kron za udeležbe raznih oseb pri »kupčiji«. 505.000 kron Je plačala vrhutega časopisju, in sicer odpada od te svote 176.000 na inozemsko in avstrijsko časopisje. V tem, kar Je znal grof Tisza povedati o pavšalih, honorarjih in kakor so se že glasili čedni naslovi za nečedni posel, je veliko zanimivega. Ali zanimivo ie tudi to. da le ogrska družba posegla v Avstrijo in tudi tukaj trosila denar, da bi Časopisi ne napadali hazardnih bank, ki Jih Je mislila ustanoviti v Budimpešti in po raznih kopališčih. Jasno ie. da so morali biti teh dobrot v prvi vrsti deležni dunajski časopisi; zakaj za napade v provincialnih listih se te igralnice ne bi veliko zmenile. »Merodaini« časopisi pa bi že lahko postali nevarni, kajti promet Je bil zasnovan internacionalno. Lagal se Tisza gotovo ni. Zanimivo pa bi bilo izvedeti, kateri listi so se dali od plemenitih bečarov plačati za to, da molče o organiziranem ropu. Dunajska »Arbei-terzeitung« poziva časnikarsko društvo »Con-cordia«, naj zahteva od gr. Tisze seznam vseh onih avstrijskih časopisov, ki so sprejeli podkupnino. Ne glede na posamezna Imena Je pa tudi zanimivo, kako se razvija kapitalistična kupčija. Kier ie denar na kupu, hrepeni po obrestih. In velike naj bodo obresti! Če se 6& z železnicami kaj zaslužiti — dobro. Če Je pri železu dobiček večji — tem bolje, če pa hazardna igralnica Še več nese — nai bo pa hazardna igralnica. Morala Je pri tem postranska reč. — Brezposelni delavci v Lvovu so uprizorili razne izgrede. Kruha bi radi imeli. Zaslužiti ga ne morejo, ker Jim nihče ne dA dela. Hvalabogu da ima Lvov preče} policije: imela je sicer dosti opravka, naposled Je pa vendar razgnala demonstrante. Nekatere Je tudi aretirala. Tl so najsrečneiši. kajti arestantska hrana Je še vedno boljša kakor nobena. Vendar pa niso bili dovoli previdni. Hoteli so kruha za svoje otroke, tem pa ne morejo pošiljati svo-lega ričeta iz zapora. Poskrbeti bi bili morali, da bi jih bili aretf jM z družinami vred . . . Postavili Jih bodo n .1 sodišče in obsodili. In koliko Jih Je. ki. pr e naga Jo ta spomin, kadar se vrnelo iz zapora? Koliko lih najde potem še pot v redno življenje? Večina lih propade v capinskem proletariatu, kier Jih alkohol tako dolgo tolaži, da Jih ne umoH. Dr? .a pa nima časa, da bJ se bavila s problemoi . ezposelnosti! Leto IV. — Železničarji obeh železnic In vseh kategorij pozor! Vabimo vas na Javen društveni shod, ki bo v pondeljek, dne 16. t. m., ob 8. zvečer v salonu gostilne »pri Levu« na Marije Terezije cesti. Dnevni red: Poročilo o poslovanju zavarovalnice proti nezgodam avstrijskih železnic. Poročevalec sodr. Jos. Hondi z Dunaja — Odbor. — Pogrebno in podporno društvo železniških In državnih uslužbencev v Ljubljani. V zmislu § 9 društvenih pravil sklicujemo tem potom redni zbor društvenih članov vseh skupin in podskupin, ki bo v torek, dne 17. februarja 1914 ob 8. zvečer v steklenem salonu južno-železniške restavracije (Schrev). Dnevni red J Poročila: a) predsednika, b) blagajnika, c) revizorjev. Na polnoštevilno udeležbo vabi načelstvo. — Cenjene članice in člane opozarjamo na okolnost, da se v tekočem letu v zmislu pravil ne vrši redni občni zbor in se torej tudi ne bodo izdala tiskana poročila. Kdor pa se zanima za društveno upravo, temu so potrebni podatki na razpolago v društveni pisarni Komenskega ulica št. 34 in sicer ob uradnih urah, to je: Vsak dan od 9. zjutraj do 12. opoldne in. od 2. do 7. zvečer. — Socialno demokracijo uničuje zopet nemški kancelar Betlimann Hollweg. Na banketu kmetijskega sveta, konservativne korporacije veleposestnikov, je spustil govoranco o notranjem položaju Nemčije, ter je dejal: V eni točki smo vsekakor vsi edini. To je z velikimi volilnimi uspehi povečana prevzetnost stranke, katere stremljenje gre za tem, da Izpodruje temefje države in naše monarhije. Z njo ni nobenega paktiranja, ampak le oster boj. Gospodje junkerji so seveda pritrjevali kancelarju, ki je napadal tudi demokratične uredbe države. Betlimann HoIlweg je kancelar. S tem pa vendar ni rečeno, da je velik mož, tudi če je dolge figure. Bismark je bil nekoliko večji. In je tudi uničeval socialno demokracijo. Pa je bil uničen, ko Je socialna demokracija rastla. Tudi Bethmannov cesarski gospod Viljem je napovedoval socialni demokraciji, da jo bo »zerschmettern« pa »niederreiten«. Nato je prišla socialna demokracija s 110 mandati v parlament. Bethmann Hollweg naj ji še neka časa obljubuje oster boj. pa pride 150 rdečkar^ jev v državni zbor. — Zdravstveno stanie mestne občine lianske. Od 1. februarja do 7. februarja je bilo^ 19 novorojenih, umrlo jih je 15, izmed teh 10 domačinov. Uinrji. so 3 za jetiko (2 tujca), 1! vsled mrtvouda in 11 za različnimi boleznimi. Obolela sta 2 za ošpicami in 2 za vratico. — Umrli so v LJublianl: Marija Kosec, žena usnjarskega delavca, 75 let. — Stanko Šegatin, čevljarjev sin, 4 mesece. — Marija Selan, rejenka. 2 leti. — Iz Šiške. Nov mesar ie začel v Favavevi hiši; cene mesa je nastavil K 1:28 za blage prve vrste, K 1:20 za ono II. vrste. Prav tako!* Kaj pa občina pravi nato? Občinski odbornici — odgovorite. — V sredo popoldne ie bilo videti čuden prizor v Kolodvorski ulici v šiški Delavci župana Seidla so gnali 3 bike na kolodvor. Vsled opolzlosti ceste Je vodnik prvega bika padel na tla. kar ie bika preplašilo, da Je zdivjal in butal ob hiše z glavo. Pri Borštnar-jevi hiši pa se ie obrni in skočil v nasprotno hišo in butnil z vso silo v izložno okno šišenske prodajalne konsumtiega društva, tako da je vse razdrobil. Skoda ie znatna. — Biki so bili tudi premalo skrbno zavarovani. — Valborga SvSrdstromova v koncertu »Glasbene Matice« dne 19. februarja 1914 v dvorani hotela »Union« ob polu 8. zvečer bo izvajala sledeči velezanimiv spored: 1. Dčlibes? Arija »Zvončki v gozdu« iz opere »Lakme«. 2. a) A. F. Lindblad: En vardag — Pomladni dan, b) E. Orfeg: Margaretlefn — Marjetica, c) A. JUrnefelt: Titania, č) E. Grieg: Kiilingdans — Ples kozličkov. 3. a) A. Backer-Gr8ndahl:| BjSrken berflttar — Breza pripoveduje... b) A. Neuport: Syng mej lijem — Ponesite me s pesmijo domov, c) Lange-Mflller: Efteraar — V poznem poletju, č) A. F. Lindblad: Skjuts-gossen p£ hemwagen — Mladi voznik na poti domov. 4. a)S6derman: Kung Helmer och Aslfig — Kralj Heimer in Asltig, b) Petterson-Berger: Mor Britta — Mati Britta, c) Norsk fJSnsang — Norveški spev na planinah iz repertoarja Jenny Lind. — Cene prostorom: Sedeži po 5, 4, 3. 2 K, stojišča po 1 K 40 v, za dijake in dijakinje deljeno po 60 v. Vstopnice so v predprodaji gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulici. Besedilo istotam po 20 vin. — Veliko predpustno veselico orlrede združene socialistične organlzaclie v Idrill v nedeljo. dne 15. svečana v oivarni pri »Črnem orlu« v IdriU. Spored: L Blaznica v prvem nadstropju. Veseloigra v enem dejanju. Spisal F. F. Sam-bert. Oesebe; Jaroslav, zdravnik; Olga, njegova soproga; Vladimir, njegov prijatelj; Tinka, hišina; Ivan. sluga. 2. Godba in ples. Igra društveni tamburaški zbor. 3. Šaljiva pošta. 4. SreČolov. Vstopnina 30 vin. za osebo. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Kdor se Mče po domače v delavskih krogih zabavati, ne bo te prilike zamudil. Sodruoi in prijatelji, pridite vsi in pripeljite žene in znance s seboj. — Drevo «a Je ubilo. V VišelnJcI pri Gorjah je delal hlapec Anton ToneJc v gozdu. Med delom se Je sprožilo bukovo deblo in zadelo To* jiejca. Toncje je vsled poškodb prihodnji dan umrl. Posledico alkohola. Pri zgradbi belokranjske železnice zaposleni delavec Stefan Čolnar iz Severina na Hrvaškem se jc pred nekaj dnevi vračal močno pijan domov v Uznrje. Vsled piianosti je padel ob potu in je zmrznil. — Smrtna nezeoda orl delu. Iz Novega mesta poročajo: V tozdu pri Radohi sta pripravljala posestnika Draginc in Hudoklin les za žago. Ko sta žagala neko bukev, ie zadel del debla Dragitica tako močno, da se je nezavesten zgrudil. Prepeljali so ga v bolnišnico v Kandijo, kjer je umrl. — Preden kupite čevlie si oglejte veliko zalogo čevljev v prodajalni tvrdke Peter Ko-zina & Ko. v Ljubljani na Bregu št. 20 v CoJ-zovi hiši poleg Šentjakobskega mostu. Čevlji so prav dobro, solidno in trpežno izdelani in se prodajajo tudi na drobno po tovarniški ceni. — »Naguenie srca«, krasna indijska drama v 4 delili, ki se predvaja jutri v soboto v kinematografu > ldcal« in ki ie uprizorjena od Cines-to varne, bo imela gotovo sijajen uspeh. Da je •»lika res mojstrsko uprizorjena, nam jamči že ime tovarne, ki je ista. katera je uprizorila ■ Ouo vadiš?« in >Kleopatra«. Danes se predvaja zadnji dan velezanimiva slika iz krvave in grozne vojne med Grki in Bolgari »S fotogra-fičnim aparatom na bojišču«. — Prihodnji torek »Brez domovine*, krasna ginljiva ljudska drama v šestih delih. Poleg tega »Čigava ie žena«, gluuia v dveh dejanjih, v glavni vlogi Moric Prince. — Za tiskovni sklad jugoslovanske socialno demokrat, stranke so poslali organizirani celovški konsumenti 40 K. Nai jim slede še drugod. Naš delavski tisk sodrugi vse premalo upoštevajo in podpirajo. Sedem dni križevega pota. (Dopis iz Novega mesta.) Svetopisemska pravljica pripoveduje, da ]e Rog v šestih dneh ustvaril svet, sedmi dan je pa počival. In ta pravljica ve natanko povedati, kaj je Bog storil prvi in drugi, kaj tretji dan in tako naprej. Na to svetopisemsko legendo nas nehote opominja razsodba tukajšnjega okrajnega sodišča za civilne zadeve v neki za delavstvo Jako vazni zadevi. Stvar je bila sledeča: Ivan Skoitr jc bil kot delavec zaposlen pri železniškem podjetju Biedermann z dnevno plačo po 3 K 60 v. Dne 6. julija p. 1. pa Je svoje mesto zapustil.Pri tej priliki je zahteval svojo delavsko knjižico. V podjetniški pisarni v Semiču pa mu jc niso hoteli izročiti, češ. da ie ne dobi poprej, dokler ne prinese od akordanta potrdilo, da je vse svoje dolgove poplačal. (?!) Akordant Curt pa mu tega potrdila zato ni hotel dati. ker ie trdil, da mu Skour dolguje še velikansko svoto v znesku 80 viuarjevll Nasprotno pa je tudi Skour trdil, da mu je akordant tudi dolžan, zato mu tistih 80 vin. ne dft poprele. dokler akordant svoje obveznosti ne poravna. Ko-itec tega prepira je bil, da delavec knjižice ni ' dobil. Hodil Je okrog, pa iskal dela. Ali brez delavske knjižice ga ni hotel nihče sprejeti v službo. (Ker so koraki, ki jih je delavec zdaj storil v dosego svoje pravice, važni z ozirom na razsodbo. opozarjamo nanje, da jih ne bo treba potem še enkrat ponavljati ter jih primerjat! z razlogi razsodbe.) Ko je Skour uvidel, da brez delavske knjižice ne dobi dela. je šel k županstvu v Semič ter tam zaprosil za novo knjižico. A ker, ie Skour Italijan, tuj državljan, ga ie županstvo zavrnilo. Potem je tožil akordanta v Črnomlju in sicer šele potem, ko ie vnovič brezuspešno zaprosil, naj mu izroče knjižico. Tožbo ie vložil koncem juliia. Pri sodišču so tnti tožbo zavrnili. Moral bi bil tožiti delovodjo, inženirja lirocka. Torej ie pa še tega tožil pri sodišču v Metliki. Pri razpravi dne 28. avgusta je dobil Šele knjižico nazaj. Ali treba je bilo plačati tudi »dškodnino za čas. ko vsled pomanjkanja knjižice ni mogel dobiti dela. O tem pa Biederman-iovo podietje ni hotelo nič slišati. Pa tudi so-lišče v Metliki se je postavilo na stran kapitalistov. pa ie delavcu izdalo razsodbo, v kateri zavrača brez vsakega komentarja in brez vsakega pruvno utemeljenega razloga tožbenf zahtevek v znesku 100 K. Gospodje so mu porogljivo dejali, da mu drugače ne plačajo, razen ie jih prisili k plačilu potom sodišča. Skour Jih }e ubogal, pa je svojo srečo Se enkrat poizkusil v Novem mestu. Tu ie tožbo naperil proti pod- i.i ij...;:adalo Mladi«. Pravilo jc, da pobira vrženo rokavico in da se hoče z vso silo boriti proti nezdravim naukom, ki zastrupljajo zdravega, bujnega duha mladine, ki izpreminjajo vesele mladeniče v puste stavce, pridigajoče absolutno čistost. >.Mladi" se je sklicevalo na historična fakta, da bi dokazalo, kako veselo in bujno }c v vseh časih od starega veka pa do naših dob živela mladina, ne da bi se bil kdo spodtikal nad tem. Sedaj pa naj se to, kar je bilo popreje znak bodrih mladeniških let, naenkrat postavlja na sramotni oder in poveličuje naj se prenapeti, bolehni asketizem? In le spustite uzdo takemu strastnemu puritanizmul Precej boste imeli za vsakim voglom skrčenega, zasledujočega vohuna, kateri bo štel vaše. korake, zapisaval vašo besede, odmerjal grižljeje. In danes se onemogočite. ker ste imeli radi deklico, katere se radi spominjate in katera sc rada spominja vas, in jutri vam bodo očitali, da ste izpili steklenica piva več. Začne «e splošno vohunstvo, jetju samem, in sicer v znesku 180 K, ki nai odgovarja odškodnini za brezposelnost za čas 45 dni po 4 K dnevne mezde. Zdaj izvemo nekaj novega, -zanimivega. Podjetje Biedermann sc je namreč pri razpravi po svojem zastopniku zagovarjalo, da je od c. kr. okrajnega glavarstva v Črnomlju dobilo ukaz. da morajo delavci svoje knjižice imeti spravljene v stavbni pisarni v Semiču. Tudi je od iste oblasti prišel odlok, da podjetnik, oziroma pisarna, ob izstopu delavcev ne sme prei knjižice vrniti, dokler dotičnl delavec ne poplača vseh svoiih dolgov, kar mora akordant potrditi. Sodnik v Novem mestu je izdal sledečo zanimivo razsodbo: Tožbeni zahtevek je deloma opravičen. Podjetje bi tožniku moralo tako! izročiti knjižico ne glede na to. ali je vse dolgove poplačal ali ne. Taka manipulacija z delavskimi knjižicami je protlpostavua. Odlok okrajnega glavarstva v Črnomlju, ki pravi, da se smejo knjižice vračati šele, če je delavec poplačal svoje dolgove, toženkinega postopanja ne more opravičiti, ker odloki okrajnega glavarstva niso merodajni za civilnopravno razmerje. — Ker toženec ni imel knjižice, ni tnogcl dobiti dela in zaslužka ter ie trpel občutno škodo. Ali večino te Škode je zakrivil tožnik sam. ker je predolgo časa porabil, da je toženko (podjetje) prisilil, da mu je izročila knjižico. Porabil je zato 45 dni. (Zdaj pridejo svetopisemski sedmi dnevi. Op. dop.) Po mnenju sodišča bi bil to dosegel v sedmih dneh. In sicer: Prvi dan je imel dovolj časa. da bi v pisarni zahteval knjižico in pri akordantu dotično potrdilo. (Vse to je tožnik tudi storil.) Drugi dan bi bil porabil, da se je zglasil pri županstvu v Semiču in zahteval novo knjižico. Da jc tožnik prosil pri županstvu za knjižico, mu sodišče veruje, in tudi da je ni dobil, zlasti ker je tuj podanik. (No, torej!) Treti dan naj bi šel h glavarstvu ali sodišču v Črnomelj. Kjer bi bil zvedel, naj se še enkrat poda v pisarno po knjižico in če bi je še nc dobil. pa bi šel na sodišče v Novo mesto. Četrti dan bi bil porabil za pot v Novo mesto. Peti dan. če bi tudi pri vodstvu podjetja v Novem mestu brezuspešno svojo pravico zahteval, naj bi bil proti podjetju samemu vložil tožbo na izdajo knjižice in povračilo odškodnine. (Sesti dan naj bi najbrže brez jela in dela počival v Novem mestu.) Na sedmi dan pa bi se bila razpisala razprava, pri kateri bi tožnik dobil svojo knjižico. Ker pa tega ni storil in je čakal 45 dni (kakor smo zgoraj videli, se to ne vjema, ker je še tisti mesec po izstopu vložil prvo tožbo v Črnomlju), se višji zahtevek (180 K) odkloni, prisodi pa znesek 23 K 40 vin. Štajersko. — Samomor. Iz Ljubua poročajo: V sredo dopoldne so dobili v bližnjem gozdu 481etnega kamnoseka Jožefa Grilca iz Lesc na Kranjskem na klopi mrtvega. Grilc se je ustrelil, in sicer je oddal štiri strele proti sebi. Vzrok samomora je neznan. Grilc je bil zelo miren in delaven človek. Prepeljali so ga v mrtvašnico. — Smrt vsled zastnipijenja s plinom. Iz Ptuja poročajo: 14mesečni otrok tukajšnjega mestnega upravnika je umrl vsled zastruplje-nja s plinom. Tudi pestunja, ki jc varovala otroka, je težko obolela vsled zastrupljenja. Kdo je kriv teh nezgod, še ni doslej dognano. — Nepoštena prljatelHca. Iz Celja poročajo: Kuharica Ana Zabukovnikova je dala shraniti svojo hranilnično knjižico prodajalki v neki celjski tobakarni Mariji Kosovi. Pred nekaj dnevi je zahtevala Zabukovnikova knjižico. na kateri je bilo vloženih 488 K. Kako pa je bila presenečena, ko je zapazila, da je vloženih le Se 28 K. Vse drugo le dvignila Kosova in zapravila. Kosovo so izročili okrožnemu so-diSču. ______ Koroško. — Bol z divjimi lovci. Iz Malniče poročajo r Okrajni lovec Janez Pucher iz Dossena ie zasačil v nedeljo dva divja lovca v gorah, ko sta ravno razkosavala mlado divjo kozo. Nameril je na oba puško in zahteval, da mu izročita svoji puški. Divja lovca sta se navidezno udala. Ko pa sta zapazila, da spravlja Pucher svojo puško, sta planila nanj in ga pričela daviti. Vnel se je hud boj. Med bojem se je enemu od divjih lovcev sprožila puška in strel ga je zadel v stegno; drugega je pa Pucher ranil z lovskim nožem. Tudi Pucher je precej poškodovan. Divja lovca ste sedaj v beljaški bolnišnici. n~- v-‘t-' '*-f * ‘*“ denunciranje, splošna negotovost, kjer se nihče ne sme prikazati brez krinke in kjer igrajo hinavci prim. Vi mladi, postarani avgurjil Otrite si oči in ozrite se! Preprosto, brez naočnikov izposojenega pesimizma in brez te groteskne, naučene resnobe, s katero tako radi koketirate in katera se vam tako malo poda. Vrzite od sebe za trenotek stiskajoči vas modrc, ki vam muči telo in jemlje sapo. Zleknite se, odsopite sel In videli boste, da sc vam povrne zopet smehljaj; da v tl solzni dolini vendar najdete marsikaj, kar je vredno življenja; da ni tu vse tako umazano, črno, hudobno; da je tu, če že ne sreča, vendar le dokaj radosti. In naučili se boste ljubiti življenje in ceniti radosti življenja. Zopet boste častili smeh in nc zaničevali veselja^ Vrzite s sebe zoprne toge moralistov in reformatorjev in boste zavriskali, za veselili se v mladosti! Če pa hočete vendarle biti puritanski pridigarji, ali ne mislite, da bi se vam podalo bolje, če bi se zadovoljili samo s svojim zatajevanjem in nc prodajali svojih prenapetih idej? Samo da je bržkone tu boleča rana vašega uio-rallstnega farizejstva. Za druge kujete ukore, ne pa da bi rale sebe bičali. Vi veleprebrisatii, velemodri flagelanti, katerih udarce odnašajo tuji hrbti! Kako pa je to, da ste se iz svojih filozofij naučili samo pridigarskih pravljic o morali, pa nič, prav nič druzega ? Kako. da ne veste nič o tistem kamnu, katerega ne smemo pobirati in o mrvi v očesu in o ljubezni in odpu- Kavnatelj Ficiiier umorjen. T r s t, 12. februarja. Danes okrog 9. dopoldne je bil ravnatelj tukajšnjega tehničnega zavoda pri Sv. Andreju nenadoma ustreljen. Ta vest ie povzročila po vsem mestu veliko senzacijo in je, kakor vsi taki kriminalni slučaji, zbudila radovednost občinstva: Kaj? Kako? Zakaj? itd. V zavodu je bila radovednost manjša; tudi ko delavstvo ni vedelo, kdo je morilec in kakšen je bil neposredni povod atentata, je poznalo ravnatelja Pichlerja in njegov sistem, pa je takoj ugenilo, da je najbrže postal žrtev svojega tiranskega postopanja. Dve leti je tega, kar jc prišel inženir Pich-ler, rodom Nemec s Štajerskega, za tovarniškega voditelja v tehnični zavod. Že takrat je bilo slišati, da ima novi ravnatelj namen vpeljati »moderne; razmere v zavodu, to se pravi poskrbeti, da nc bodo znašale dividende akcio-narjev 17, 23, ampak vsaj 30 odstotkov. V tistem času so se uredile nove delavnice, nabavili so se novi dragi stroji iz Anglije. Pichler ju pa je bilo poskrbeti, da se investirani kapital čimprej povrne in čim više obrestuje. Svojo spretnost je bil pokazal že prej v neki nižje-avstrijski tovarni, kjer ie pognal nad 2000 delavcev v stavko. Pravijo, da so mu tam postala tla pod nogami prevroča; za tehnični zavod pa je bil tak mož po mnenju glavnih delničarjev ravno prav. Prve tedne se je kazal novi ravnatelj še prav uljudnega. Po delavnicah je hodil s klobukom v roki, ustavljal se ie skoraj pri vsakem delavcu, pa zdaj tega, zdaj onega prijazno nagovoril. Toda ko je mislil, da Je dovolj spoznal položaj, je pokazal svojo pravo barvo. Bilo mu je sicer šele okrog 35 let, ali domišljavosti je imel za 60. Kako je začel »moderno« urejevati zavod, naj pokaže le nekoliko primerov. Za akordna dela, pri katerih so delavci pod vodstvom prejšnjega ravnatelja Hermana zaslužili do 60 odstotkov, je znižal Pichler cene tako, da je bilo težko zaslužiti 40, le v naj-redkejših slučajih do 50 odstotkov. Več se sploh ni smelo zaslužiti; navadno pa je znašal zaslužek 30, 20 odstoktov in pogostoma — 0. Tudi na dnini so včasi delavcem trgali. Povrh tega je vpeljal razne nove šege, ki so jih delavci morali smatrati za šikane. Če je delavec izostal dva dni od dela, mu je dal 14 dni dopusta za kazen, če se je to ponovilo, ga je pa tudi kar odpustil. Delavcev, ki so se vračali od vojaške službe, enostavno ni hotel več sprejemati. K strojem, ozorimo na mesta bolnih delavcev, ki so izostali čez dva tedna, je postavljal vajence, ki so mu morali delati za smešne cene; izučene delavce, ki so se zdravi vrnili, je pa potisnil v kakšen kot, h kakšni stari mašini, na mesta, ki so namenjena vajencem. Njegova iznajdljivost za šikaniranje je bila neizčrpna in preveč prostora bi bila treba, da bi se orisale vse njegove sekantne metode. Kakor se je razvijalo Pichlerjevo tiraniziranje, tako je rastlo ogorčenje delavstva. Že Lani se ie neki delavec tako razburil, da mu je vrgel kos brona v hrbet. Pichler se le takrat zgrudil in nekoliko poškodoval. Dotični delavec je bil odpuščen. Kmalu na to, aprila lanskega leta, so večne šikane tako razjarile delavstva, da je izvolilo deputacijo, ki naj bi mu naznanila, da so delavci do grla siti njegovih sekatur in zahtevajo vpeljavo normalnih razmer. Pichler je kratkomalo odklonil deputacijo. Ta vest je še bolj razburila delavce, pa so kakor en mož zapustil delavnice in uprizorili enodnevno protestno stavko. Ravnateljstvo Je odgovorilo s tem, da je izpilo delavce. Spor jc trajal cele štiri tedne, dokler se ni po posredovanju organizacije pri glavnih delničarjih, Kruppu in drugih, dosegla sprava. Ker pa je večina delavcev v zavodu neorganizirana, je bilo to mogoče le s kompromisom; ravnatelj se jc moral opravičiti, ali trije delavci so bili odpuščeni. Pichlcr se kljub tem izkušnjam ni poboljšal. Morila ga je maščevalnost in postajal je vse krutejši. Bilo je več protestnih shodov, delavsko časopisje ga je venomer pozivalo, naj se spametuje, delavci so ga pri delu upozarjali, naj ne prenapenja strune. Ali vse je bilo bob ob steno. Danes zjutraj je prišel mehanik Zanier na delo. Izostal Je bil dva dni iz doslej neznanega vzroka. Najbrže je že pričakoval, da ga Pichler pokliče in mu napove 14dnevni kazenski dopust. Ni se motil. Okrog polu 9. ga je dal po njegovem delovodji poklicati, Zanier jc takoj stopil z delovodjo Zafarom, ali še pred vhodom ščanju ? Ali naj se nas ne polasti — da, ali nai nas ue prešine naravnost fizični stud, če vemo čisto pozitivno, .da je bil avtor tega puritansko-farizejskega članka tudi nekdaj drugačnih nazorov, da ie nekdaj tudi branil pravo mesa in se tega prava tudi posluževal ? Ali ne bi hotel tedaj i o tem povedati kaj svojim pre-rojevanim čitateljicain. da bi videle boljše, kakšen ie on pravzaprav v negližeiu?« XLVII. Ivan je pobledel nad tem odgovorom. Do zadnjih vrstic se le vedno ali smejal ali jezil nad izbruhi polemike, toda na koncu pa jc ostrmel in čuvstvo potrtosti ie prešinilo njegovo dušo. Nekaj časa ie stal nepremakljivo in zrl v prazno. Nato mu je kri naenkrat zavrela v sencih. »Saj imajo prav, zaslužil sem!« Oprl }e glavo ob roko in sedel dolgo časa potrt. Za hip se Je otresel teh misli, ozrl se po sobi. in smehljaj mu ie skrivil ustni. Razjasnil si je vse. Toda uničujoče čuvstvo ni Izginilo iz njegove notranjosti. Sedel je tu z mračnim, strogim pogledom. Zdelo se mu je, kakor da se mu le zvalil velik kamen na pot življenja: kakor da mora napeti vse sile, da odvali skalo in more svobodno dalje. Toda čuti! je. da pot skozi življenje ne bo solnčna in krasna, da le vobče življenje res žalostno. v ravnateljsko pisarno je vprašal Pichlerja, kal pravzaprav hoče od njega. Ravnatelj ga je upozoril na svojo naredbo in mn kar tam naložil Mdnevno kazen. Nato ie Zanier potegnil bro\vning iz žepa in petkrat ustrelil na Pichlerja. Dve krogil sta ga zadeli. Telefonirali so takoj na zdravniško postajo, ki je nemudoma poslala rešilni voz, da ga prepelje v bolnišnico Pichler pa je že na poti izdihni!. Zanier jc medtem pobegnil. Pichlerja ni več. Toda delavstvo bi se kruto motilo, če bi mislilo, da je bilo to kakšno rešilno delo in da preneha z njegovo smrtjo iz-koriščevalni sistem, ki vlada v tehničnem zavodu. Korenine tega sistema tiče globokeje kakor v duši kakšnega ravnatelja. Tehnični zavod je kapitalistično podjetje, in le toliko se more v njem izmanjšati izkoriščanje, kolikor ga omeji organizirana moč delavstva. Za enim mrtvim Piehlerjem pride drug živi Pichler, atentat pa ne doseže druzega uspeha, kakor da pahne atentatorja v nesrečo. Moč delavstva je edino v njegovi razredni organizaciji. Naj bi delavci tehničnega zavoda že vendar odprli oči in našli sami sebe! Organizaciji ni treba takih obupnih in brezuspešnih sredstev kakor umori; ona se bojuje s poštenim, ampak zanesljivim orožjem. Oklenite se je, pa dosežete tudi v tem zavodu razmere, ki vam omogočijo brez bro\v-ningov dostojno življenje! SLOVENSKI DELAVCI TEHNIČNEGA ZAVODA! Živimo v burni politični dobi. v dobi. v kateri je delavstvo v prvi vrsti poklicano, da povzdigne svoj glas in zakliče sedanjim kolovodjema avstrijskega gospodarstva, da smo tega sistema že do grla siti. Brezposelnost, ki je sedaj na vrhuncu, povzroča neznosno ljudsko bedo. Prizadeti so pri teni v največji meri kovinarski delavci. Število brezposelnih kovinarjev v Avstriji doseza sto-tisoče. Vzroki te pretresljive resnice tiče kakor že rečeno v zgrešeni politiki raznih Berchtol-dov in Sttirgkhov, ki so s svojo blazno balkansko komedijo zabredli v velikanske dolgove, IX)sledlee pa mora nositi delavstvo. Delavstvo vseh avstrijskih narodnosti se je začelo zbujati in prireja velike protestne shode vsepovsod. — Tudi mi sloven. delavci povzdignimo glas in se pridružimo protestu. Zato Vas vabimo, da prihitite v velikem številu na shod, ki bo v torek 17. svečana 1914 ob 8. zvečer v Delavskem domu (zelena dvorana), ulica Madonnitia 15, s sledečim dnevnim redom: 1. Avstrijsko gospodarstvo v zadnjih tridesetih letih In socialnopolitično delo v parlamentu. 2. Raznoterosti. Nihče naj ne manjka!' Sklicatelji. Goriško. — Bajonete namesto kruha. Iz Nabrežine nam pišejo: Zdi se. da bi naši kratkovidni pod-i jetniki za vsako ceno radi izzvali boj. četudi bi Jim moral zdravi razum reči. da je to ravno z njihovega stališča velika neumnost. Delavska organizacija v Nabrežini ima že toliko moči. da je gospodarji ne bodo meni nič tebi nič poteptali. Ali vzemimo, da bi gospodarji, če provocirajo stavko, zmagali — kar se pa ne bo zgodilo! — ali pa da vsaj upajo na zmago: Tedaj bi morali vendar premisliti, kakšne izgube in kakšne žrtve bi jih zadele, preden bi prišli do tega cilja. Če znajo le količka! računati, mo-j rajo razumeti, da ie zanje ne le pošteneje. ampak tudi ceneje, če ugode delavskim zahtevam. Ali delodajalci imajo Ivana Caluirijo na čelu!; Misli tega moža se sučeio na poseben način. Poleg tistega glasovitega sklepa, ki so ga mojstri nabili na delavnice, ie modra glavica izumila še nekaj posebnega. Kot delodajalec izziva gospod Janez delavce na boj. kot župan pa prosi okrajnega glavarja v Sežanf. nai pomnoži orožništvo in naj posije — vojake v Nabrežino. Najbrže misli oče Janez, da se bodo delavci, čim opazijo vojake, tako ustrašili, da bodo namesto boljšega zahtevali slabši tarif. — Zdi se. da le bila tudi glavarju županova zahteva nekoliko »prečudna« in dne 2. februarja je sam prišel v Nabrežino, kjer sc je pri tajniku strokovne organizacije Ivančanu informiral o položaju. Pri tej priliki smo izvedeli tudi nekatere zanimivosti. Gospod glavar le dejal. Il»lll I —— IT ........... ..............“.......... Melanholija se je razlila v njegovi duši, otožne misli, čemu je tako. čemu človeka, in naj sl Ima najboljšo voljo, pehajo nazaj, ponižujejo in ubijajo? Nekaj se je upiralo v njegovi duši in ne-kolikrat je srdito prekorakal sobo. Potem Je znova vse premislil in si razjasnil vsebino odgovora in pravi temelj vsebine. In dasi vest v njegovi duši ni utihnila, dasi se mu jc pojavljal vzbujeni stud nad lastno napačno; preteklostjo, mu ie naenkrat postajalo trudno, in studil sc mu ie odgovor sam. studilo se mu je ozračje in nazori, kateri so ga nakovali-m kateri so odsevali v njem. Seveda ie »'j0 to lostno, si je dejal, da ie sam nekdaj stopil na-: pačuo. da si je Izbral nekdaj res 00' animalnega lii materialnega življenja, da le res nekdaj i bra< nil animalno in materialno življenje —*, toda nc. tu. kjer so stali in od koder so izhajali ti ljudje, kateri so danes odgovarjali na nieirov članek o reformi moških, tu pa »I Wl. ni, ni stal nikoli. »S tako nesramnostjo in s takim cinizmom nisem nikdar govoril in branil svo-4 jega prepričanja.« Pod vplivom svoje nevolie; je delal, da je to že popolna nizkost duha irt vseh nravniii pomislekov in načel, da to ni ve© prepričanje živllensko. ampak žlvljenska ko-modnost, laksnost in pokvarjenost. (Dalle.) '■*aivečja senzacija sedanjosti! 4 dni! Danes S fotografiČKim aparatom zadnji- ■a •( y v Krvavi, strašni in uničujoči boji med Ir i*ca'f’ n 5-1 hOU - Polgar! in Grki. — Posneto v vrstah C«X* JUS &A *$ J * =±t-== bojujočih se armad. tfno uro trajajoče predstave vsak dan ob 3., 4., S., 6., 7„ 8. in 9. Kino Ideal Nekaj glavnih prizorov: infaiitei ijskih loogelj streli v prsi. — S tratne rane, ki jih pov/.ročajo dnin-dum krogijo. — Streli v stegna. — Streli v lekti. — Bajonetu! uhodi. -- Ranjenec, ki ga je ranilo K delov granate. — Del lobanje odstreljen. — Pogreb mrtvih. — Vojni grobovi. — Boj pri Džumajl. — Naskoki. — Srapnelski ogenj. — Naskok kavnierije. — Artilerija strelja. — Kako zadevajo šrapneli in granate. Radi velikih nabavnih stroškov nekoliko zvišane ce»c. - ~------- tla so mu pravili, da hoče nalirežinsko delavstvo stavkati, za kar po njegovem mnenju ne bi bil ugoden čas. Sodrug Ivančan je odgovoril, 'da ne želi delavstvo stavke, ampak mir; zahteve. ki jih ic naznanilo podjetnikom, ic izsilil položaj, katerega delavstvo ni zakrivilo, ki pa je ravno za delavce neznosen. Nato ie izrekel glavar željo, da nai bi delavstvo z ozirom na krizo za sedaj opustilo vsako zahtevo, pa podaljšalo staro tarifno pogodbo za eno leto ali pa vsaj za šest mesecev. Sodrug Ivančan je opomnil, da ni kompetenten za to. Delavstvo ie predložilo gospodarjem svoj tarifni načrt, podjetniki so pa še vedno dolžni odgovor. Na drugo tajnikovo opazko je glavar omenil, da ne posreduje na željo gospodarjev, ampak da je prišel iz lastnega nagiba, ker ga stvar zanima. Slišal pa je, da gospodarji niso dali odgovora, ker ne priznavajo nobene delavske organizacije. Mimogrede je tudi omenil, da so nabrežinski mojstri zelo zadolženi. Naposled ic vprašal, ee ie res položaj tak, da bi bilo treba posebnih varnostnih ukrepov. Ko mu ic sodr. Ivančan pojasnil. da je disciplina v organizaciji izvrstna in da se delavstvo ne zanaša na brahilalno silo, ic glavar zagotovil, da Nabrežina še ne dobi vojaške garnizije ... Če se gospod Caharija ukvarja s takimi skrbmi, sc ni čuditi, da no pride do resnega razmišljanja o zahtevah delavstva. Ali ostali podjetniki bi vendar ž.e lahko odprli oči. da bi spoznali, kam pridejo pod takim vodstvom. Kozle strelia kot župan, kozla bo ustrelil tudi kot voditelj gospodarjev. Bajonetov ni dobit, ampak dolg nos mu gotovo ne izostane. In če so drugi mojstri pametni se bodo pravočasno rešili takega vodstva pa se pobotali z delavstvom, da iim ne bo treba tistega nosu delili z gospodom Janezom. Trst. — K atentatu ua ravnaielia Pichlerja nam niše delavce tehničnega zavoda: Danes okrog d. dopoldne sem bil v svoiem oddelku na delu. tako zaposlen, da nisem mogel niti misliti na nič dnizega. Naenkrat sem zaslišal nekoliko pokov — kakor zamolkle strele. Vlekel sem nekaj časa na ušesa in upozoril svojega tovariša. Ta pa sc ni zmenil in delala sva dalje. Naenkrat priliiti drug tovariš in naju preseneti z no-vicoi »Pichler ie ustreljen! Dve krogli iz brow-ninga sta ga zadeli, ena v trebuh, druga pod srcem. S tretjo kroglo ic bil lahko ranjen delovodja Zafaro. ki je hotel braniti Pichlerja.« Vest se je bliskoma raznesla po vseh delavnicah. Pohitel sem takoj na mesto dejanja in tam sem izvedel, da ic streljal mehanik Zanier, ki je bil iz neznanega vzroka dva dni izostal od dela. pa ga je liotcl Pichler za kazen poslati za 14 dni na dopust — seveda brezplačno. Zanier je ba!e oddal pet strelov. Ko se je ravnateli zgrudil, ic Zanier pohitel proti koncu tovarne in skočil čez neki zid na prosto. Iz zanesljivega vira slišimo, da se ie ob II. sam oglasi! na policiji. — Takoj, ko ie bil Pichler mrtev, ie glavno ravnateljstvo ukazalo, naj se ustavi delo po vsej tovarni, kakor tudi v oddelku tehničnega zavoda San Marco. kjer so zaposleni pod zavod pri Sv. Andreiu snadajoči delavci. Vsi so seveda takoj zapustili tovarno. Zadnje vesti. MORAVSKI DEŽELNI ZBOR. Brno, 13. Deželni zbor je razpravljal o nujnih predlogih posl. N i e 13 n e rj a (nem. soc. d.) in r u s a r j a (češ. soc. d.) zaradi vpeljave splošne in enake volilne pravice za deželni zbor. Rpuček (češ. soc.) je ostro kritiziral sedanji volilni red in dejal, da mora delavstvo z ozirom na svojo pomembnost zahtevati veliko obširneje zastopstvo. Splošna in enaka volilna pravica je važna tudi v interesu deželne avtonomije. N i e B n e r je govoril v enakem zmislu in ostro polemiziral z nemškimi nacio-nalci, vsled česar je prišlo do raznih sporov. F c I z m a n n (nem. agr.) je dejal, da bo iz narodnih in finančnih razlogov glasoval proti predlogu. Večina je odklonila nujnost. Potem je zbornica razpravljala o Stanekovem nujnem predlogu o reformi notranje uprave. Nujnost je bila priznana in predlog odkazau odseku za občinske zadeve. Prihodnja seia je danes. BERCHTOLD IN BALAŠOV. Dunaj, 13. Ruski listi poročajo, da te grof Berchtold sprejel ruskega nacionalističnega poslanca Balašova, ki je spremlja! grofa Bobrin-skega k rusinskemu procesu v Marmaroš-Si-getu. Grof Berchtold je dejal, da se čudi Bo-brinskejevemu potovanju. Na Ruskem so po nepotrebnem vznemirjeni zaradi procesa. Ogrsko sodišče ve, da so obtoženci nevedni ljudje in zato bo sodba gotovo mila. Tukaj potrjujejo, da je Balašov obiskal Berchtolda, katerega pozna iz časa, ko je hi! v Peterburgu poslanik. UMOR V TEHNIČNEM ZAVODU. Trst, 13. O mehaniku Zanieru, ki je ustrelil ravnatelja Pichlerja, še nimajo sledu. Pri hišni preiskavi so baje našli razne anarhistične knjige in časopise. BEDA BREZPOSELNIH. ■ * Lvov, 13. Demonstracije brezposelnih so trajale do pozne noči. Na Krakovskem trgu, kjer se prodajajo živila, so bili vsi dohodi zaprti. Deputacija brezposelnih je biia pri deželnem maršalu Goluchovvskeni s prošnjo, naj poskrbi za delo. Deželni maršal je obljubil, da dobi 300 do 400 delavcev te dni dela pri vodnih regulacijah. Tudi pri namestniku je bila deputacija. Popoldne ie število demonstrantov naraslo na tisoče. Vmešali so se tudi sumljivi elementi. Na velikem trgu je prišlo do takih izgredov, da so morali zapreti vse prodajalne. Mnogo šip je bilo razbitih. Vnel se je boj s policijo. Naposled je policija na konjih razkropila množico. Devetdeset oseb so aretirali. Neka] se ie zgenilo. < Lvov. 13. Z ozirom na cestne demonstracije je trgovska zbornica sklenila prositi vlado, naj pospeši javne stavbe. Vojaštvo na ulici. Lvov, 13. Zvečer so poklicali vojaštvo; kavalerijske patrulje jahajo po ulicah. Ponavljajo se veliki izgredi, katerih pa ne uprizarjajo brezposelni delavci, temveč vsakovrstni sumljivi elementi, ki plenijo po gostilnah, trgovinah in zlasti žganjarijah. Prijeli so stosedemdeset oseb, med njimi 70 takih, ki so bili že često kaznovani. Nekoliko stražnikov je ranjenih. DVAKRATNI MORILEC. Praga, 13. Včeraj so aretirali v Pragi Leopolda Sochorja. ki je, preoblečen v uniformo železniškega sprevodnika, krade! po hotelih. Pri zaslišavanju je priznal Sochor, da ie umoril na Dunaju dve prostitutki, Muhrovo in Schmidtovo. Dragocenosti, ki je ukradel po umoru Schmidtovi, je po postrežčku poslal v zastavljalnico in dobil 300 K. Sochor pa nima na vesti le teh dveh umorov, temveč je kradel po hotelih različnih mest in ropal pri prostitutkah v Kolinu. Kutni liori, Caslavi in drugod. Sochor je rojen leta 1890 na Dunaju. S 14. letom je sel po svetil. \ Ljubljani je bil pri naboru, pa ga zaradi srčne napake niso potrdili. Potem je bil na nekem angleškem parniku natakar. Končno je prišel v Trst. od kjer je odpotoval v Prago. S Schmidtovo se je seznanil 28. junija 1913 na Dunaju. Na potu v hotel sta se že pričela prepirati. Ko je odhaial iz hotela, ga je udarila Schmidtova v lice. To ga je tako raztogotilo, da je izgubil zavest in začel daviti Schmidtovo. Ko ji je pobral denar hi vrednosti, je odšel iz hotela. EVHARISTIČNI KONGRES V PRAGI. Praga, 13. Včeraj se je pričel v samostan Strahov evharistični kongres ob veliki udeleži)! škofov in duhovnikov. Otvoritve se je udeležil tudi predsednik deželne upravne komisije grof SchOnboni. Udeležnikl kongresa so bili zvečer pri Magnerjevi operi »Parsival« v češkem narodnem gledališču. ARM1N PAVIC UMRL. Zagreb, 12. Bivši predstojnik učnega oddelka pri deželni vladi Armin Pavič jc ponoči umrl. KONGRES BALKANSKIH DRŽAV. Peterburg, 13. »Rječ« pravi, da bo v Atenah kmalu nov kongres balkanskih držav, katerega se udeleži tudi Crna Gora. BOLGARSKE VOLITVE. Sofija, 13. Minister za notranje zadeve ie izdal naredbo, ki prepoveduje prirejati shode pod milim nebom brez oblastnega dovoljenja in nositi orožje. Opozicija je izdala manifest, ki poziva ljudstvo, naj se ne ozira na naredbe, ker vlada ni izvoljena od sobranja, ampak Imenovana od kralja, torej nepostavna, MINISTRSKI PROCES. Sofija, 13. Državno sodišče, ki bi bilo imelo soditi o obtožbi zoper stambulovske ministre, se je odgodilo na nedoločen čas. TURSKA SPIONAŽA. Sofija. 13. Tukaj so prijeli nekega preoblečenega turškega častnika zaradi špionaže. SUFRAZETKE. Birinanghan, 13. Vratar v hiši rajnega Chamberlaina je našel s smodnikom napolnjeno stekleno cevko in trak za vžiganje; v bližini je bila dopisnica adresirana na ministra za notranje zadeve, dozdevno od sufražetk, z opazko, da traja vojno stanje dalje. OGENJ NA PARNIKU. London, 13. Iz New Orleansa poročajo, da je na obrežnem parniku Gem v torek izbruhnil ogenj, ki se je kljub naporu moštva hitro širil. 65Ietni kapitan Brany je vodil ladjo proti obrežju. Dasi se Je razvijal ves gostejši dim. Je vztrajal pri krmilu. Ko je parnik prispel do obale, je kapitan umiral. Moštvo je bilo rešeno. Raznoterosti. Tiger po bruseljskih cestah. Vsled nepazljivosti paznika v menažeriji cirkusa Hagcnbeck, ki ima sedaj svoj šotor na velikem trgu v Bruslju, je ušel iz kletke, ker so bila vrata odprta, tiger in prikorakal na cesto, kjer je bil ravno tedenski semenj. Prodajalcev in kupoval-cev se je polotil velikanski strah, in vse je bežalo. Tigerj e tudi zbežal. Na cestnem ovinku je zapazil odprta vrata v tobakarno in je vstopil. Prodajalka je bila pa v sobi poleg prodajalne. Ko je zaslišala hojo, je mislila, da jo je posetil kupec in je hitro vstopila v prodajalno. Ampak vsa prestrašena je zbežala, ko je zagledala tigra in hitro zaprla duri za seboj. Med tem je prišel že krotilec iz cirkusa, za katerim je potem korakal tiger čisto mirno domov. Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. J LJUBLJANA. • KOMENSKEGA'ULICA- 'i \ SEF-zpRAvi^:iTOmjDRFR.DERGANC Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pare črevljev za K 9*— Zaradi vstavljenja plačil večih velikih fabrik sc ml jc naročilo, da veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno ceno prodam. Prodam torej radi tega vsakomur 8 para moških in 2 para ženskih črevljev, a zbitimi podplati, rujavo ali črno usnje, |ako elegantna najnovejša fasona, velikost po številki Vsi 4 pari stanejo le K 9-—. Razpošilja sc po povzetju. S. URBACH, izvoz čevljev, Krakov, Avstr. št. 62. Zamena dopustna, tud! denar nazaj. Okrajna bolniškabla-gajna v Ljubljani. Pisarna: Turjaški Irg štev. 4, prvo n»d*tropj<*. Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta. Zdravnik blagajne Orrtiniri Stanovanjc. dopol. popol. Dr. Zajec. Ivan splošno zdravljenje 1—3 frančiškanska ul. St. 2, II. nadstr. Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje •Ml ->/sl Turjaški trg št. 4 Dr. Robida lan splošno zdravljenje 11-12 2-3 Dalmatinova ul. št. 3, pritličje Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje 10-12 Mestni trg št. 3, I. nadstropje Dr. Boc Emil očesne In ušesne bolezni 10-12 2-3 | Frančiškanska ul št. 4, pritličje Dr. Demšar Jernej kožne in spolne bolezni 8-V* 10 3-5 ! Prešernova ulic St. 3, III. nadstr Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico ie treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1, popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne. Načelstvo. »naaDi oaaaaaaooaDaaoDDaaanaaanan g Kmečko delavska gospodarska | zadruga V Dobravljahna Goriškem i>; r. z, z o. z. u o Zadruga ima v svojih kleteh veliko mno- § g žino dobrega in naravnega vina svojih za- o a družnikov. Za pristnost od zadruge prodanega g g vina se jamči. :-c g Sn Oddaja se v lastnih sodčkih od 56 litrov naprej v vsaki množini. — Kdor kupi od g nas enkrat, ostane nas stalen odjemalec, g aDDaDaanoaaaaaaDoaaaonaaaaaanoDaanoa fj)\ Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih, Biljardi. ■ — Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napihana je odpravljena, LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani ~l»o.niAUa «iav,.icu 8,000.«,00 kron. , . StritarjeVU UliCU Št©V. 2. * ' 1 - Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podnažnics v Spljetu, OeSbvcu, Trst-u, SaxaJ»wi. Oorloi 1» L Oeljvi. Kercrvni fon <11 okroglo 1,0000 O O kron. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter ::: jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 O Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje " ??? vseh vrst po dnevnem kurzu. Peter Kozina &. Ko. Tovarna čevljev v Tržiču : (Gorenjsko) (najmodernejše podjetje monarhije) Otvoril sem lastno prodajalno LJUBLJANA na drobno Breg 20 na debelo ifantveha znamka. v Cojzovi hiši. ■=== Potniki ===== v severno In južno AMERIKO «e ?«4« Mda| 1» pi immmB «whflAi pragi AVSTR0-AMER1KANA Trst-\ewyork, Baeaes Alres-Rh le Jtaetrt H^oTf^n BTivpra ■ wwi Moncat (vm^nmil fcralttalai knafavM, m taliti j« m wili|» pMki intrtinL *a *>M *a««4 Imb IM* s ih«, «mC krak, M*Nft Občno konsumno društvo v Idriji acman^ i to«, 4 ji r avoji Nji dM t we6uM 1918 s Menilo, da at hranilne *•** fimoa obrestujejo od 1« januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 80 dni je obresti proat. Cer 80 dni do 6 mesecev te imajo računati obresti po f odstotkov r Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer le od 80 dni naprti sx Hranita« vloge sprejema drnttvo vsak dan med uradnimi arami od 8. zjnteaj do 12. dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. -> Odpovedal roki ao pri dndttva najprimemejSi in wmoat vlog najboljte, kajti as varnost garantira premoženjska in blagovna vredno«. Vsak dan naflnfie sanpc avoje priknnke avojemv zavod«. Načelstvo. —■■ r. l z o. L se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderaeje opravljeni tovarni na Glincah pri :: Ljubljani n Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča •a dela. 2 Delo je vedno solidno, točno in prav poceni. Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-:: sem času. :: ■■■■■■■ iz pekarne nnnnnnnn """"l 5 »Konsumnega društva 5 g 5 *® l^jabtjano in okolico" " f « " I S je najboljši in najcenejši. ■ j [ S ■ Hlebi po 1‘75 kg vejjajo 5 3 • S , 5 ««>56 51 | S Jj 86 v vse^ prodajalnah § | S j| i ■ , Konsumnega društva za Ljub- BI S H ■ jjano in okolico*. — Člani, -J ■ »srt*6 P° niem! ■ LJ m ■ ■ m ■■■BBBBBBBBBBBBBflBBflBBflBBBBflBIgBflBBBB Konsumno društvo za Ljubljano .. m okolico —=—■ registrovana zadruga z omejeno zavezo naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva in načelstva z dne 17. januarja 1913 obrestuje odslej hranilne vloge članov po 5y|o % Z S. Dosedanje stanje hranilnih vlog 61000K. Dosedanje stanje deležev 32.000K. Rezervni zaklad 8000 K Denarni promet leta 1912.: 1,487.639 K 18 vin. Pisarna društva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta. : ■■ ^1 ‘‘ •**. ; ' 4 .. ’ ’ 'J. : T. - 3' - J’*J - i. * - ■ r , Prodajalne: v Ljubljani: Sodna ulica, Bohoričeva ulica, Krakovski nasip; ▼ Šiški: Kolodvorska cesta, Celovška cesta; na Viču, v Tržiču, na Jesenicah, na Savi in na Koroški Beli a cesta. Načelstvo. Nadzorstvo.