Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 60 lir S I I SLOVENSKO GLEDALIŠČE GLASBENA MATICA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Priredijo danes ob 16. uri v KULTURNEM DOMU Prešernovo proslavo Spored: • Govor predsednika SKGZ Borisa Raceta • Nastop pevskega zbora «Slavec» iz Ricmanj • Nastop članov Glasbene matice • Nastop članov Slovenskega gledališča Nastop pevskega «Jacobus Gallus» zbora Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni Kulturnega do-*na- Vstopnina 500 lir :::::::::::::: IZJAVE AMERIŠKIH ČASTNIKOV O OFENZIVI OSVOBODILNIH SIL Tudi včeraj so osvobodilne sile nadaljevale vojaške akcije v Sajgonu in v drugih mestih Ameriško poveljstvo je bilo presenečeno nad ofenzivo in ugotavlja njeno učinkovitost - Se vedno ostri spopadi v Hue in močan pritisk na Danang SAJGON, 3. — Funkcionarji ameriškega poslaništva v Sajgonu so na tiskovni konferenci izjavili časnikarjem, da so osvobodilne sile uporabile v preteklih dneh 36.000 mož pri napadih na 35 središč. Izjavili so tudi, da partizani lahko še vedno začnejo novo vrsto napadov proti Sajgonu in drugim južnovietnamskim centrom. V istih krogih trdijo, da so osvobodilne sile utrpele velike izgube, toda zaradi tega se njihova ofenzivna moč ni zrušila in je še vedno učinkovita. Poudarili so, da lahko še vedno začnejo novo vrsto napadov na primer proti Sajgonu. Na področju Saj gona so še vedno. Ameriški funkcionarji so izjavili, da so partizani pokazali taktično spretnost, odločnost in o-strost pri svojih napadih. Pokazali so, da so sposobni izvajati zelo učinkovite vojaške akcije, «čeprav kratkotrajne*. General John Chaison. ki je načelnik urada glavnega štaba za operacije, je izjavil, da je bil obseg ofenzive osvobodilnih sil veliko presenečenje za ameriško poveljstvo. Pripomnil je: «Naše informacijske službe nam niso napovedale. da hi mogla biti pred- l"",,,,,'i"|ii'i“m"|I,111111I"I1M„11"ll,Illlll"llII...■milimi.mmmmmmmmm.immmmmm...mmimmmimimmmmmmmmmi.mmimmmmmi.... pred zaključkom procesa de lorenzo-espresso Poročilo Beolchini v celoti potrjuje znane vesti o spiskih SIFAR “oročilo zelo bremeni generala, da je izkoriščal obveščevalno službo v politič-namene - Spor v senatu okrog pravilnika - Študentske demonstracije v Firencah ju kako velika iluzija je niške volitve z obljubljanjem, lčarDe Washingtona, da se * v viotnomn a v Vietnamu lahko kon-nam ^°iaško zmago. Južnoviet-le ske osvobodilne sile so vdr-obiee Sai§°n, kjer so šest ur bnci5a?č Poslopje ameriškega Zased] tva in §a delno tudi preria e- Istočasno so napadle Sedniško palačo, sedež glav-g0n„, ®taba oboroženih sil saj-stanKe®a režima in poslopja s t6r ,°Vanji ameriških častnikov o etal 'e av.°bodilne sile so po močni ^ilitar! °koli Ke San blizu de_ ,s*a^adšče blizu Saj gona. 0fenzivi SiUtari: JPl°šn° 'iko Yfetnamu. Napadle so ve- ranega pasu začele ofenzivo v vsem Juž- šUj" število večjih ali manj-ja$k est> številna ameriška vo-ti^0 °Porišča in letališča ter R0jj od njih tudi zavzele, jaif vv» Sarnem Sajgonu so tragik dni in prav tako v dru-stib mestih, in v mnogih me-d°vinSe še nadaljujejo. V zgo-bodii Sltem mestu Hue so osvo-dišfip06 sile zavzele utrjeno sre-p0sk ln izjalovili so se številni izgnaiSl nasprotnika, da bi jih h(. sjl' VsaPovsod so osvobodil-iboč 6 na*etelč na aktivno po-Pr6tj brebivalstva in v samih stan0vrtjlh Sai8°na Je bil u' harm Jen Poseben revolucio-Vni °dbor. he sami noči so osvobodil- *'k na6 dale Wasbin§tonu ve' ku, k uk- in to prav v trenut- ijai i? Se Je Pentagon priprav-trenut? 20ostritev vojne, in v Pa8anrf ko Je nmeriška pro-Svet i*a skušala prepričati Poin’0 a so osvobodilne sile po-Vefi s‘aa izčrpane in da niso Janj p0s°bne večjih vojnih de-J0hnsner v trenutku, ko se n Pripravlja, da začne da bo zmagal v Vietnamu. Vietnamskim osvobodilnim silam je zadostovalo le nekaj ur, da so razbile vse iluzije Washingtona, da vojno lahko zaključi z zmago. Hkrati se je znova še očitneje pokazal veliki nesmisel nadaljevanja te napadalne in uničujoče vojne. Uspešni in drzni napadi o-svobodilnih sil so povzročili hudo zaskrbljenost v washington-skih uradnih krogih. Pri tem opozarjajo opazovalci na strategijo in taktiko, s katero je severnovietnamski general Giap svoj čas potolkel francoske sile. Nekateri ameriški poročevalci menijo, da si osvobodilne sile prizadevajo zdaj uporabiti isto taktiko proti Američanom. Poleg tega menijo v Washing-tonu, da so sedanji napadi del zimsko-spomladanske ofenzive osvobodilne vojske. Sliši se tudi razlaga, da hočejo osvobodilne sile s sedanjo ofenzivo prisiliti Washington na pogajanja v ugodnejših okoliščinah za osvobodilno fronto. Znano je, da ZDA odklanjajo neposredna pogajanja prav s tistim, s katerim so v vojni, t. j. z osvobodilno fronto. Sedanja ofenziva pa je jasno o-pozorila VVashington, da je o-svobodilna vojska vedno močnejša in da uživa vsestransko podporo prebivalstva, kar bodo morale ZDA hočeš nočeš upoštevati, če se hočejo rešiti iz sedanje slepe ulice. Kajti druge rešitve ni nego pogajanja ob upoštevanju stvarnosti, t. j. ob upoštevanju dejstva, da hoče biti vietnamsko ljudstvo samo gospodar svoje usode. bi do takega delovanja SIFAR prišlo po navodilih višjih vojaških ali političnih oblasti in zato izključuje vsako odgovornost poveljnikov vojske in ministrov ter daje vso krivdo izključno generalu De Lorenzu, ki je bil poveljnik obveščevalne službe v razdobju 1956-62 in njegovima naslednikoma Viggianiju in Allave-ni, ko se je dejavnost še povečala, ker je De Lorenzo izkoriščal svoj položaj poveljnika karabinjerjev. Odvetniki zasebne stranke so izredno ostro komentirali to poročilo, češ da gre za zadeve, ki niso dokazane, tako da je odv. Crisafulli priše. take daleč, da je javno obtožil ministra za obrambo Tremellonija izkoriščanja javne oblasti. Sledili so seveda prepiri med odvetniki, ki niso običajni na sodisču, tako da je bilo ozračje izredno razgreto. Senat Je včeraj zelo pozno zaključil delo, danes je zasedal ves dan in zasedai bo tudi v nedeljo. Nastal je spor med, komunističnimi in socialističnimi senatorji, ki zahtevajo, da se zaseda tudi ponoči, in to ne oziraje se na število prisotnih, da bi na tak način utrudili liberalce in misine. Predsednik ni tega sprejel in je včeraj prekinil sejo, zaradi česar je prišlo do dokaj raz burljivih prizorov. Končno so se dogovorili za drugačno razlago pravilnika, tako da bodo morali biti od sedaj prisotni vsi podpisniki popravkov v dvorani, kar bo pomenilo, da bo moralo biti prisotnih najmanj po 15 misovcev in liberalcev, ki se ne bodo smeli ganiti iz dvorane. Zapletena bitka okrog pravilnikov pa vendar povsem ne uspeva, saj so do sedaj odobrili komaj šesti člen in so pričeli obravnavati sedmega. V Firencah se razburjenje študentov zaradi policijskega napada na mirno študentsko manifestacijo še vedno ni poleglo. Študenti so zasedli številne fakultete, in sicer filozofsko, pedagoško, arhitekturo in fakulteto za politične vede. Danes je bilo ponovno zborovanje, po katerem so se študenti usmerili v sprevodu skozi mesto do prefekture, kjer so izročili protest in obrazložitev dogodkov. Promet je bil u-stavljen več časa. Avstrijski orožniki so sporočili italijanskim, da so videli sumljivega moškega, ki je prekoračil odlično opremljen mejo v bližini prelaza Flon (Vallona). Izvedli so preiskavo in so našli v neki koči manjše količine eksploziva neznane vrste. Italijanska železarska industrija je dosegla visoko raven. Po proizvodnji jekla in železa je na sedmem mestu na svetu in tretja med državami članicami ev- ropske gospodarske skupnosti. Generalni ravnatelj Finsider dr. Ca-panna je danes izjavil, da se je proizvodnja jekla zvišala od 2,4 milijona ton v letu 1950 na o-krog 16 milijonov ton lani, od česar odpade okiog 60 odst. na podjetja z državno udeležbo. Uslužbenci državnega telefonskega podjetja Italcable stavkajo že ves teden in so danes sklenili, da bodo stavko nadaljevali, kot je bila prvotno napovedana za nedoločen čas. Uslužbenci se upirajo vključitvi podjetja v državno podjetje z državno udeležbo, ker bi s tem izgubili že dosežene sindikalne pravice. Medsindikalir odbor uslužbencev finančnih ministrstev je proglasil od 13. fehruarja dalje stavko za nedoločen čas. Sedaj je v teh ministrstvih 26 različnih plačilnih sistemov in zahtevajo poenotenje, seveda na ravni najvišjega in najugodnejšega sistema, čemur pa se vlada upira. videna ofenziva tako velika in tako posplošena.* Dalje je dejal, da je mogoče, da osvobodilne sile začnejo novo vrsto napadov, toda ameriške sile so sedaj «v boljšem položaju*. Prav tako Kakor general West-moreland je tudi general Chaison mnenja, da bo glavna ofenziva osvobodilnih sil usmerjena proti Ke Sanu in položajem ob demilitariziranem pasu - General je tudi izjavil, da so morali poslati več ameriških enot na področje delte reke Mekong, da okrepijo tamkajšnje poi ižaje in da je bila ofenziva na tem področju mnogo splošnejša kakor v ostalih delih države. Po trditvah ameriških in saj-gonskih vojašKih krogov je v bitki v Sajgonu sodelovalo okoli 3.500 partizanov, 9.000 Američanov, 7.000 sajgonskih vojakov in 34.000 pripadnikov južnovietnam-ske policije. Polkovnik Schroeder, • ki ima nalogo koordinirati dejavnost a-meriških čet v bitki, je izjavil, da so partizani prišli v prestolnico 29. januarja v skupinah po dva ali tri. Dobili so hrano za 48 ur. Dodal je, da so bili vsi ra-zoroženi. Orožje so pripeljali v Sajgon mnogo časa prej in ga skrili v zahodnih predelih mesta, predvsem v Cholonu. Orožje so razdelili partizanom ponoči med 29. in 30. januarjem. Okoli mesta so osvobodilne sile določile 8 glavnih oporišč. V mestu so napadle 18 : objektov: ameriško poslaništvo, predsedniško palačo, radio, področje dirkališča, letališče Tan Son Nut, devet policijskih komisariatov in 4 hotele, kjer stanujejo ameriški vojaki. Najmočnejši napad je bil proti letališču Tan Son Nut, kjer sta razmeščena 2 bataljona sajgonskih padalcev. Poleg tega so tu ameriško letalsko oporišče ter ameriški in vietnamski glavni štab. Po sajgonskih poročilih so partizani izgubili 2.003 vojake, ujetih pa jih je bilo 94. Na vprašanje časnikarjev, ali bo za zaščito velikih središč pred morebitnimi novimi napadi potrebno poklicati ameriške enote z drugih sektorjev, je general Chaison izjavil, da ni izključeno, da bo potrebna nova razmestitev ameriških sil. Značilno je, da je general West-moreland izjavil, da bodo z vsemi ujetimi partizani, ki so bili v uniformi s posebnimi spoznavnimi znaki, ravnali kot z vojnimi ujetniki. Tudi danes so se nadaljevali v predmestnih Saj gona večji ali manjši spopadi. Boji so se nadaljevali tudi v Hue. V Sajgonu se nadaljujejo spopadi blizu letališča Tan Son Nut in v nekaterih drugih predelih mesta. Policijsko uro v mestu so skrajšali na 18 ur. Vendar pa je živ-ljene v mestu še paralizirano m primanjkujejo tudi živila. Preteklo noč so osvobodilne sile streljale z minometalci na električno centralo v predmestju Cholon. V Hue se ameriški vojaki še dalje borijo od hiše do hiše proti partizanom, ki so se zabari kadirali v utrjenem delu mesta. Američani uporabljajo 90-mili-metrske topove proti hišam, v katerih so se zabarikadirali partizani, južnovietnamski bombniki pa bombardirajo ta del mesta. Na tisoče civilistov se je zateklo v katedralo. Po ameriških poroči lih so partizani osvobodili okoli 3.000 političnih jetnikov, ki so bili zaprti v glavnem zaporu v Hue. Ko so Američani zopet zasedli zapor, je bil ta prazen. Pritisk osvobodilnih sil se veča v Danangu. Danes so te sile znova bombardirale oporišče in uničile več letal. Ponoči so osvobodilne sile izvršile nove napade s svežimi vojaki proti petim južnovietnamskim mestom. V Dalatu so ob 3.30 zjutraj napadle postajo, ameriške naprave in eno vladno postojanko. V Xuan Locu, 70 kilometrov severno vzhodno od Sajgona so se ameriški oklepni oddelki spopadli z velikimi skupinami partizanov, ki so zasedli del tega mesta in nekatere vladne vojaške položaje. V Pleiku so davi osvobodilne sile obstreljevale z minometalci tamkajšnje letališče. V Kontu-tnu se nadaljujejo boji med a-meriškimi in osvobodilnimi četami. Na področju delte reke Mekong so svobodilne sile izvršile več napadov na ameriške položaje ter zažgale več skladišč. V mestecu Mi To še vedno delujejo manjše skupine partizanov. V pokrajini Bien Hoa so partizani zasedli včeraj kraj Mo Kat Tudi v Vinh Longu so še vedno osvobodilne sile. Na severu so osvobodilne sile napadle in zasedle glavni štab posebnih ameriško vietnamskih sil v Kam Lo 15 kilometrov od ve likega ameriškega oporišča Dong Ha. Tiskovna agencija osvobodilne vojske poroča, da je ofenziva osvobodilnih sil povzročila uničenje zelo velikega števila ameriških letal in vojaških naprav v vsej državi. V Vinh Longu so osvobodilne sile zasedle urade pokrajinskega guvernerja, sedež informacijske službe in letališče, kjer so uničile 64 ameriških vojaških letal. V Kan To na pod- ročju delte so osvobodilne sile napadle in zasedle radijsko postajo in letališče. Agencija poroča dalje, da so osvobodilne sile za sedle v Danangu poveljstvo 1. juz-novietnamskega armadnega zbora te uničile 70 letal na tamkajšnjem letališču. V Sok Trangu pa so osvobodilne sile napadle naprave ameriške vojske. Tu je veliko število južnovietnamskih vojakov prišlo na stran osvobodilnih sil Sevemovietnamsko vojaško poveljstvo je poslalo borcem osvobodilne vojske v Sajgonu in Hue brzojavko, v kateri poudarja, da so severnovietnamske oborožene sile vsak trenutek pripravljene koordinirati svojo dejavnost z o-svobodilnimi silami. Poveljstvo osvobodilnih sil v Južnem Vietnamu je naslovilo poziv na vse borce. V pozivu je rečeno, da so oborožene sile in ljudstvo v skladu s sklepom centralnega komiteja osvobodilna fronte istočasno napadli na vseh bojiščih ter dosegli velike zmage in zadali sovražniku velike izgube. Osvobodilne sile so prevzele nadzorstvo v številnih krajih in so osvobodile več kmetijskih področij. V mnogih pokrajinah je uprava slamnate vlade zrahljana in vojska se razkraja. Sovražnik je utrpel več porazov ter je zmeden in prisiljen na pasivnost, ali pa se še upira ter se bo zatekel k brutalnosti. Zatem poziva južnovietnamske vojake, naj se pridružijo osvobodilnim silam, ameriške vojake pa poziva, naj se uprejo ukazom washingtonske vlade, da se bodo lahko vrnili v svoje do-_______move. llll«llllllllllllllllMtl||||||l||1|||l|||IIUI|||l|||||||„,lllll„„„lf,lm,|,l,||,||||||||1|llu||||||mi|||||||||||a||llll|||'|' Konferenca HMD NAROČNIKI! BRALCI! Kdor se prvič naroči na Pri morski dnevnik prejme v dar lepo slovensko knjigo. Tudi tisti, ki bo poravnal naročnino za vse leto 1968, dobi lepo slovensko knjigo. Med tiste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. februarja, bo razdeljenih deset prikupnih nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike! Prvega februarja se je začela v Novem Delhiju konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD), ki bo trajala do 25. marca. Pri njenem delu sodelujejo vse države članice Združenih narodov in njih specializiranih u-stanov. Prva taka konferenca je bila leta 1984 v Ženevi in sklicali so jo, Ker je postaio nujno sprejemati sistematične akrepe, da se zmanjša prepad, ki loči razvijajoče se države od razvitih. Naloga druge konference naj bi bila preiti od besed k dejanjem, za kar je podlaga tako imenovana alžirska temeljna listina, ki so jo sprejeli lani na pripravljalnem zasedanju v Alžiru in ki vsebuje konkreten program. Ta temeljna listina opozarja razvijajoče se države, da je ključ gospodarskega napredka v naslonitvi na lastne izvore. Pri tem poudarja, , da gospodarstva ni mogoče uva-j Povečati morajo kmetijsko pro.z-žati, mogoče pa je uvažati vire, vodnjo, da bi zagotovili vsaj mini-in razne oblike mednarodnega so- j mamo prehrano za prebivalstvo delovanja. Vendar pa se ne smejo ki se hitro množi prevreči bremen i mednarodne | Razen s term poglavitnimi razvoj-skupnosti na ramena samih držav nimi problemi se omenjene države v razvoju. Naslonitev na lastne si- — zaposlitev za vse večje število prebivalstva — so vprašanja, ki so v tej zvezi postala vse nujnejša. Po drugi strani pa je ta imperativ vsiljeval tudi ekstenzivnost v gospodarskem razvoju, to je spet nove probleme za svet, ki z največjimi napori prenaša bremena preteklosti. Odpreti je bilo potrebno čim več novin delovnih mest. Da ne bi zmanjševali zo tako in tako nizke produKtivnosti, je bilo potrebno to delati z vse večjim stroškom ob nabavi opreme. Čeprav morajo razvijajoče se arz.ive predvsem same storiti poglavitne ukrepe in prevzeti največje breme svojega razvoja, pa tega ne morejo napraviti brez pomoči razvitejšim Se posebej so omenjene s tein, ker iz Kmetijstva, ki ima zelo niztro stopnjo akumulacije, ne morejo prelivati več sredstev v druge proizvodne panoge: le ne more dati zaželenih uspehov brez mednarodne podpore. Velike razlike v razvoju med ze- svetovnem trgu srečujejo tudi z vse neugodnejšimi pogoji menjave, financiranja njihovih potreb in sploh prihajajo v vedno večjo ne- lo razvitimi industrijskimi država-j enakopravnost glede na razvite dr-rrn sveta m tistimi državami, ki so žave To ie Vl jim ^,7 i zaostale v gospodarski rasti, niso I zr niihova vos v l,^ u nastale čez noč, zato jih seveda I Y ZdTJ*^ ^ P°trebno tudi ni mogoče čez noč odstraniti. | Z alT na ZZr P™ °lajŠa' Premagovanje te razlike ™r« hiti P pov,etu preložimo z nji- hovih ramen. Konference o trgovi- Krvoločnost sajgonskih kolaboracionistov presega včasih krvoločnost samih ameriških napadalcev. Slika kaže načelnika sajgonske policije generala Loana pri ustrelitvi ujetega partizana. Generalu Loanu so dali vzdevek «sajgonski rabelj* Premagovanje te razlike mora biti dolgotrajna in naporna naloga, ki jo je mogoče uspešno končati samo s skupnimi napori vseh držav. Neka zgodovinska naloga postaja vse aktualnejša, še nujnejša za razvijajoče se države. Vendar pa tudi za svet kot celoto. Ne smejo nas samo vznemirjati te velike razlike. Njihovo povečevanje, zastoj v razvoju ah pa celo absolutno poslabšanje razmer v manj razvitem delu sveta so še hujši simptomi sedanjih odnosov. Po razbitju kolonialnih imperijev in začetnih _ samostojnih naporih so bili doseženi prvi uspehi za osamosvojitev. Toda ti so hitreje vplivali na poglavitne pogoje življenja kot pa na sposobnost pospeševanja gospodarske rasti. Prišlo je do zmanjšanja umrljivosti in podaljšanja življenja ljudi, do uspešnega zatiranja nekaterih bolezni, življenjske razmere so se začele zboljševati. Toda pogoji za stalen in vse širši razmah materialnih in proizvajalnih sil, kar so bistvena poroštva vsake samoosvojitve — še niso ustvarjeni in tudi za to še ne delamo dovolj. Ker sposobnost gospodarstva v večini razvijajočih se držav ni zadoščala, da bi dosegli potrebno gospodarsko rast, se je povečevalo tudi nesorazmerje med naraščanjem prebivalstva in povečevanjem proizvodnje (zlasti hrane). Ker je veliko število rojstev spremljala tudi precej manjša umrljivost, hitro raste število prebivalcev in zavzame od časa do časa oblike tako imenovane »eksplozije*, še več, prizadevanja v Indiji in zadnji čas tudi na Kitajskem (in v vrsti drugih držav), da bi zmanjšali nataliteto, da bi se ta prilagodila materialnim spremembam in drugim možnostim družbe, so bila v glavnem zelo malo uspešna. Pospeševanje gospodarske rasti po vsej sili, zagotavljanje hrane in ni in razvoju na,, bi imele prav ta namen. Pospešile naj bi gospodarsko rast in zmanjšale neugodne pogoje na svetovnem irgu. Nezadovoljivi rezultati, ki so bili do sedaj doseženi'm tem področju, so predvsem posledica premajhnega zavzemanja razvitih držav. Toda v nekaterih primerih imamo tudi nezadostno ali neustrezno dejavnost samih razvijajočih se držav; opaziti je nadalje pomanjkanje odurnega političnega gospodarskega sodelovanja med njimi Razvijajoče se države se v tei zvezi bojujejo s številnimi in zelo težavnimi problemi Njihova naloga na konferenci ne bo lahka. Kriza _ monetarnega sistema, ki se izraza zlasti z devalvacijo funta in z nihanjem dolarja. pa tudi dru«e 7. 50 Posilile posamezne razvite držav . da so uvedle nove omejitvene ukrepe, ki praviloma za-devajo prav razvijajoči se svet. To bi lahko oteževalo mednarodno akcijo za enakopravnejše obravnavanje razvijajočih se držav. Ali pa , to iahko vsaj zmanjšalo priprav-ijenost nekaterih najpomembnejših razvitih držav, da se zboljša položaj manj razvitih v trgovini in v mednarodni delitvi dela. Vsako zoževanje področja, na katerem bi uvajali normalnejše od-nose na svetovnem trgu, bi ustvarjalo velike težave. Razvijajoči se svet se ne more zadovoljevati z enostranskimi ukrepi. z nečim, kar se stori na katerem koli ozkem sektorju in se pri tem zanemarjajo širša področja. Npr. pogoji kreditov in posojil se lahko zboljšajo, toda to lahko ne pomeni ničesar če se hkrati poslabša razmerje cen, znižanje carin za uvoz proizvodov iz razvija- (Nadaljevanje na 2. stratii) JOHNSON SE JE ODLOČIL ZA DOLGA POGAJANJA Sestanek ameriških in severnokorejskih častnikov v zvezi z zaplenjeno ladjo «Pueblo» Dva brezuspešna sestanka - Opazovalci menijo, da bodo pogajanja verjetno zelo dolga SEUL, 3. — Ameriški admiral John Smith in severnokorejski general Pak čung Kuk sta se včeraj pogovarjala 4 ure v Pan. mujomu o zaplenjeni ladji «Pueblo». Danes sta se ponovno sestala samo ob navzočnosti tolmačev. Sklenila sta, da se bosta ponovno sestala. Tudi današnji sestanek je bil brezuspešen. Južnokorejski zunanji minister je izjavil, da se njegova vlada ne upira stikom v Panmujomu, toda ZDA «bodo morale paziti, da preprečijo, da bi severni Korejci še dalje izkoriščali te sestanke v propagandne namene«. Predstavnik južnokorejskega zunanjega ministrstva je izjavil, da se njegova vlada posvetuje s 16 dražavami zaveznicami v korejski vojni glede ukrepov proti naraščanju partizanske dejavnosti v Južni Koreji ali kakor pravijo v Seulu »proti infiltracoi s severa« Ameriški poslanik v Seulu Porter 1« sinoči poročal južnokorejskemu zunanjemu ministru o sestanku s severnokorejskim generalom. Južnokorejski zunanji minister je obvestil ameriškega diplomata, da namerava južnokorejska skupščina sprejeti «važne ukrepe«, če bi ZDA pokazale med sedanjimi pogajanji s Severnimi Korejci, «da podcenjujejo skrajno resnost napada, ki so jra izvršili v noči 21. januarja severnokorejski gverilci v Seulu«. V poučenih krogih pravijo, da je •ii 1111111111111111111111(11111 im iiiii mi 111111111111111111 iiiii Konferenca UNCTAD (Nadaljevanje s 1. strani) jočih se držav lahko izgubi ves svoj pomen, če se povečajo druge ovire ali omejitve. Tudi med samimi temi državami so razlike v stopnji razvitosti. Imamo take, ki jim je že uspelo, da so zgradile industrijo in nastopajo na svetovnem trgu kot izvozniki fabri-kantov. Najmanj razvite države navadno izvažajo samo surovine in kmetijske pridelke, m to največkrat nepredelane. Torej so za obe kategoriji potrebni različni ukrepi, ce naj dosežena isti smoter, t. j. zboljšamo njihov položaj. Najmanj razviti imajo večino med razvijajočimi se državami, tiste, ki lahko izvažajo vsaj nekatere industrijske proizvode, pa so še maloštevilne. Konkretne obbke sodelovanja, ki bi resnično pomenile pomoč najmanj razvitim državam, še niso do kraja izdelane. Učinkoviti mednarodni ukrepi v današnjih razmerah zahtevajo precej dobre volje, ki pa je pri razvitih državah še ne opažamo. Poleg problemov na področju gospodarskih grnanj imajo tudi svoje notranje skrbi in vrh tega še politične težave. Vojna v Vietnamu je precej povečala težave za dolar, za gospodarstvo Združenih držav Amerike, za monetarni sistem, toda vse kaže, da vlada ZDA ni pripravljena stopiti na edino pot, ki bi prispevala k temu, da bi našli rešitev za ta nevarni in neznosni položaj. Bombardiranje Severnega Vietnama in akcije, ki vodijo k razširitvi vojne, se nadaljujejo tudi po najnovejših ponudbah hanojske vlade. Enotnost razvijajočih se držav je zato njihovo najpomembnejše orožje, nujno potrebno, da se doseže kakršenkoli napredek pri dolgoročnem procesu r jihovega progresivnega razvoja in osamosvojitev. Dejansko tako enetnosl tudi imamo. Bila je obnovljena in potrjena na ministrskem sestanku v Alžlru. Še več. Na tem sestanku je bila kon kretizirana prav s smotrom, da se zagotovi skupnost akcije na bližnji konferenci. Te enotnosti ni bilo mogoče doseči zlahka; tudi je ne bo lahko ohraniti v Delhiju, ko bodo nastale težave. Toda tisti interesi, t ste sile, tisti arhitekti, ki so v Al-žiru ustvarili skupen program, bodo prav gotovo na konferenci dosegli, da bo usmerjena dejavnost k enotni akciji za reševanje najnujnejših problemov svetovnega gospodarstva. S tem lahko prispevajo južnokorejska vlada zahtevala od ameriške vlade znatno povečanje števila ameriških vojakov na Koreji. Kakor se vidi, se je ameriška vlada odločila počasi reševati sedanji spor v zveza z ladjo «Pueblo». «New York Times« imenuje sedanjo krizo (»korejsko fronto Vietnama«. Vse kaže, da se ameriška vlada zaveda nevarnosti kakršne koli represalije ali drugačnega pritiska na Severno Korejo spričo sedanje ofenzive osvobodilnih sil v Južnem Vietnamu. Sklep o počasni in potrpežljivi akciji za izpustitev ladje in njene posadke je razvidna tudi iz včerajšnje izjave predsednika Johnsona, ki je primerjal sedanji primer z ladjo »Pueblo« s primerom ameriškega letala «RB 47», ki so ga leta 1960 sestrelili nad Sovjetsko zvezo. Bva pilota omenjenega letala je Sovjetska zveza vrnila šele po sedemmesečnih pogajanjih. Ta primerjava pomeni po mnenju opazovalcev, da ZDA ne bodo tako kmalu dosegle izpustitve 83 mož posadke ladje «Pueblo». Poleg tega opozarjajo, da je Hruščov po izpustitvi pilotov izjavil, da je čakal za njih izpustitev izvolitev Kenne-dyja za predsednika, ker se ni hotel sporazumeti z Eisenhower-jem, ker bi to koristilo Nixonu pri volilni kampanji. Opazovalci se sprašujejo, ali ne bodo sedaj tudi severni Korejci čakali do novembrskih predsedniških volitev, preden izpustijo ameriške mornarje. Tito danes o Asuanu ADIS ABEBA, 3. — Predsednik republike maršal Tito se je danes po tridnevnem bivanju v pokrajini Gema Kofa ponovno vrnil v Adis Abebo, kjer so ga pozdravili cesar Halle Selasle in druge osebnosti. Popoldne je predsednik obiskal velik industrijski center, ki ga gradi jugoslovansko podjetje «Union Ingenierlng«, nato pa se je udeležil v gledališču folklorne predstave, prirejene njemu na čast. Maršal Tito bo odšel jutri s soprogo in z ostalimi člani delegacije v Asuan, kjer se bo kot gost predsednika Naserja zadržal dva dni in si bo poleg razgovorov z Naserjem ogledal graditev velikega jezu in hidrocentrale ter kulturne in zgodovinske zanimivosti tega kraja. V torek popoldne bo Tito z Naserjem prispel v Kairo, kamor bosta prispela tudi predsednik vrhovnega sveta Sudana Ismail Al Azhari in sudanski ministrski predsednik. Predvideva se, da bo v Kairu trojni sestanek med predsednikom Jugoslavije, ZAR in Sudana. Obisk predsednika v ZAR se bo končal 8 februarja kada ladij iz Sueškega prekopa samo stranski pomen za Jarringovo poslanstvo. Njegova glavna naloga namreč doseči sporazume med Izraelci in Arabci za trajen mir. Po Ebanovem mnenju ni Jarringovo posredovanje doseglo še take faze, v kateri bi bil že očiten u-speh ali neuspeh. Eban je tudi izjavil, da je Izrael pripravljen pozitivno odgovoriti, če se bo znova postavilo vprašanje odhoda ladij iz Sueškega prekopa. Ponovil pa je, da Izrael nasprotuje, da bi ladje plule proti severu, in pravi, da bi se morali v tem primeru še posebej sporazumeti z Izraelom. Obsodbe v Havani HAVANA, 3. — Havansko revolucionarno sodišče je obsodilo danes Anibala Escalanteja na 15 let zapora. Drugih osen: jih je bilo obsojenih na 12 let zapora, osem na 10 let, šest na 8 let, pet na 4 leta, šest na a leta, eden pa na dve leti. Druga dva vojaka pa sta bila postavljena pred vojaško sodišče. Havanski radio je trdil, da so vsi obtoženci priznali krivdo, se skesali in že prej izjavili, da sprejemajo odločite" sodišča. Upokojitve grških častnikov ATENE, 3. — Upokojili so 46 častnikov vojske, ker so bili soudeleženi pri ponesrečenem kraljevem državnem udaru. 26. januarja so upokojili že 18 generalov ln 15 polkovnikov. Upokojitve se uvajajo na osnovi preiskav petčlanske komisije, ki sedaj pregleduje položaj vseh častnikov. Na Kreti je vojaško sodišče obsodilo predsednika mladinske organizacije zveze centra odv. Phe-busa Ioannidisa na deset let zapora z obtožbo, da je organiziral dva dinamltna napada. Štirje mrtvi pri cestni nesreči TREVISO, 3. — Nocoj se je dogodila na ponte-bski cesti nesreča, pri kateri so zgubile življenje 4 osebe, 8 pa jih je bilo ranjepih. Nesreča se je dogodila en kilometer od mostu pri Prilila. 18-letni Renzo Zoppas je vozil športni avtomobil. v katerem so bile druge 4 osebe. Ko je skušal prehiteti drugi avtomobil, je zadel v kolono avtomobilov. Pri trčenju so zgubili življenje trije moški in ena ženska. Zoppas a ir, drugih sedem o-seb so pripeljali ranjene v bolnišnico PARIZ, 3. — Zahodnonemški predsednik Luebke je prišel danes popoldne z letalom v Pariz, kjer bo ostal privatno tri dni. Na letališču sta ga sprejela zuna- ------ -------- nji minister De Murville in nemški i bomik Ljudske fronte svobode poslanik v Parizu. I Od vsega začetka se je pridru- Umrl je dr. Ivan Ribar Pogreb bo jutri v Zagrebu ■ Titova brzojavka ZAGREB, 3. — Včeraj je v zagrebški vojaški bolnišnici umrl v starosti 87 let znani jugoslovanski državnik, politik, prvi predsednik Avnoja in dolgoletni predsednik prezidija FLRJ dr. Ivan Ribar. Pokojnik se je rodil v Vukma-ničih pri Karlovcu. Študiral je gimnazijo v Karlovcu, zatem pa pravo v Zagrebu, Pragi in na, Dunaju, leta 1906 pa je odprl svojo advokatsko pisarno v Zagrebu. Dr. Ivan Ribar je bil med snovalci Hrvatske napredne demokratske stranke, poslanec hrvatsko-srbske koalicije o: hrvatskem saboru leta 1913 in pozneje član skupnega parlamenta v Budimpešti, po prvi svetovni vojni leta 1918 je bil član centralnega odbora Narodnega sveta v Zagrebu, leto dni pozneje član začasnega narodnega predstavništva, predsednik ustavodajne skupščine SHS, po ukinitvi leta 1929 je bil z demokratsko stranko v opozicij!, po- Pavičevič o obnovitvi odnosov z Zahodno Nemčijo Mika Špiljak na obisku v Ljubljani in na Reki BEOGRAD, 3 — Vršilec dolžnosti državnega tajnika Miša Pavičevič je v intervjuju zahodnonemški televizijski postaji v Koelnu u-gotovil, da je obnovitev odnosov med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo Likvidirala nenormalno stanje, ki je trajalo, v odnosih med obema državama deset let. Jugoslavija gleda na to dejanje predvsem v okviru dvostranskih odnosov. Ta korak ne pomeni nobene preusmeritve neodvisne in nepovezane politike Jugoslavije, je odvrnil Pa vičevič na vprašanje, ali obnovitev diplomatskih odnosov pomeni neke vrste preusmeritev Jugoslavije bolj proti zahodu. Na vprašanje, ali so v pripravljalnih razgovoru) v Parizu obravnavali tudi vprašanje stališča zahodnonemške vlade, ki v svoji posebni izjavi vztraja na stališču da zastopa celotno Nemčijo, je Pavičevič dejal, da se o teh vprašanjih v Parizu niso raz-govarjali in da Je v skupni izjavi prikazano skupno stališče obeh vlad ter da posebni izjavi prikazujeta samo stališča vsake vlade. «Nisem poklican tolmačiti izjavo in stališče vlade zahodnonemške republike, želim pa opozoriti, da je vlada iiiiiiimimmmiiiiiuiiuiiiiiiiitiiiiiiuiitiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitfiiiiiiiiimiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiimii SREDNJI VEK V MEHIKI «AI Ahram» o Jarringovem poslanstvu KAIRO, 3. — Kakor piše «A1 Ah-rams>, bo U Tantov posebni predstavnik na Srednjem vzhodu Jar-ring poročal prihodnji teden o svojem poslanstvu. List piše, da je Jarring prepričan o velikih ovirah. Zaradi tega se bo v prihodnjih dneh odločil, da sestavi končno poročilo o svojem poslanstvu in bo stopil v stik z U Tar.tom, ki bi ga utegnil prositi, naj napravi še en poizkus, to se pravi, naj še četrtič obišče prestolnice, ki jih je že trikrat obiskal. «A1 Ahram* piše, da bi utegnil Jarring zahtevati od U Tanta, naj skliče sejo varnostnega sveta, da bo lahko poročal, da mu ni uspelo doseči sporazum med Izraelci in Arabci. Izraelski zunanji minister Eban je izjavil, da oi bilo prezgodaj go k razvoju najvecjeg? dela človeštva, I voriti o neuspehu Jarringovega poti.s tega, ki je najbolj zapostavljen. ' slanstva. Dodal je, da ima deblo- Obsodili so «iarovnito» in jo obesili na vejo Ljudje male vasi se bolj bojijo čarovništva kakor policije OAXACA (Mehika), 3. — Številni kmetje neke mehiške vasi so obesili žensko, ki so jo obsodili, da je čarovnica. Najprej so napravili proti njej «prooes», ki je bil podoben znanemu procesu v 17. stoletju v Salernu. Policija je javila, da so aretirali 16 oseb, med katerimi tudi funkcionarje vasi. Začeli so preiskavo o glasovih, češ da so bile že prej usmrčene druge 3 čarovnice. Aretirani so obtoženi, da so vodili množico kmetov, ld so 3. Januarja obesili 42-letno Bernardino Perez. 2ensko so «aretirall» pod obtožbo (»čarovništva« in prebivalci majhne vasi so organizirali ((proces«, med katerim so izjavili, da je ženska kriva, da je povzročila smrt triletne deklice s svojim čarovništvom, ter so jo obsodili na smrt, češ da je to «edina rešitev, da se preprečijo nadaljnja čarovništva«. Po običaju tamkajšnjega Žalosten prizor iz vietnamske vojne. Vietnamski otrok v Danangu beži ves teroriziran po ulici med strahovitim pokanjem granat področja so žensko obesili opolnoči na hrastovo vejo na vaškem trgu. Neki prebivalec Oaxace je izjavil ,da je težko, da bo policija lahko kaj dokazala, ker prebivalci vasi nočejo pričati proti aretiranim. Na tem področju se ljudje mnogo bolj bojijo čarovništva kakor policije in nihče ne verjame, da bodo zaradi tega pričali proti tistim, ki so jih po njihovem mnenju rešili čarovništva. Univerza v Louvainu BRUSELJ, 3. — Dva dni pred začetkom škofovske konference, ki mora zavzeti stališče o usodi univerze v Louvainu, Je škof iz Bm gesa Emile Joseph de Smedt vče raj oporekal sklepu škofov od 13 maja 1966, da se ne ločita franco ska in flamska sekcija univerze. V svoji izjavi 13. maja 1966 |e sedem belgijskih škofov zavrnilo premestitev francoske sekcije katoliške univerze na valonsko, kakor so zahtevali Flamci. Ko je 15. januarja letos francoski akademski svet oblavll namen, da razširi francosko sekcijo v Louvainu, je nezadovoljstvo Flamcev eksplodiralo in začele so se demonstracije, ki so trajale en teden. Mir se je povrnil šele po stavki študentov in profesorjev. Prav v tem ozračju Je škof iz Brugesa izjavil, da je izjava 13. maja 1966 bila nesrečna izjava, ki danes nima več veljave. Izjavil je, da ni imel nikoli namena, »ovirati osvoboditve tn razvoja flamskega ljudstva«. Obtožil Je francosko govoreče Belgijce, da so zlorabili izjavo škofov. Graditev ceste Maribor-Ljubljana-Gorica MARIBOR, 3. — Prometni, gradbeni, gospodarski in drugi strokovnjaki, zastopniki republiškega izvršnega sveta so na dvodnevnem posvetovanju v Mariboru, posvečenem graditvi modeme avtomobilske ceste SentllJ-Maribor-LJubljana-Gorica poudarili nujnost graditve te ceste in ugotovili, da je graditev te ceste vzporedno z dosedanjo cesto na njenih najbolj problematičnih odsekih (Vrhnlka-Postojna in Slivnica-Livek) moč takoj začeti. Kasneje se bo določila prednost o graditvi ostalih odsekov. O sklepih sestanka bo posebna komisija seznanila republiški svet ter ostale organe in organizacije. SFRJ v svoji izjavi poudarila, da ostaja na svojih proglašenih načelih evropske politike, kar naravno vsebuje tudi stališče o nemškem vprašanju.« Na vprašanje glede perspektive nadaljnjega razvoja reševanja nerešenih vprašanj med obema državama je Pavičevič dejal, da je pri čakovati, da bo obnovitev diplo matskih odnosov olajšala proučevanje in tudi rešitev težkih nerešenih vprašanj starejšega in novejšega datuma, med katerimi je poleg vprašanja delovne sile in lihe ralizacija jugoslovanskega izvoza v Zahodno Nemčijo tudi vprašanje plačila odškodnine žrtvam nacističnega terorja in reparacij. Predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Špiljak je bil danes v Ljubljani, kjer se je s predsednikom republiškega izvršnega sveta Stanetom Kavčičem in z drugimi člani republiškega Izvršnega sveta pogovarjal o nekaterih najaktualnejših družbeno - političnih vprašanjih. Po kosilu, ki ga je Stane Kavčič priredil v čast šoiljku so se Mika špiljak, Stane Kavčič in nekateri člani republiškega izvršnega sveta sestali z zastopniki republiške gospodarske zbornice, ki so špiljka seznanili z glavnimi odprtimi vprašanji slovenskega gospodarstva in zunanje trgovine. Mika špiljak je imel daljši razgovor tudi z zastopniki republiške prosvetne skupnosti, ki so ga seznanili z vprašanji financiranja in organizacije šolstva v Sloveniji. Mika špiljak je v razgovorih pokazal živo zanimanje za vsa aktualna vprašanja Slovenije in popolno razumevanje za način njihove^ reševanja. Danes je predsednik špi-I.lak prispel na Reko. Republiški svet skupščine Slovenije je sprejel danes zakonski predlog o pretrganem delovnem urniku in o uvedbi petdnevnega delovnega tedna, po katerem se bo delo v vseh republiških državnih organih in ustanovah, ki opravljajo delo Javnega pomena, v letni dobi od maja do septembra pričelo ob 7.30, v zimski dobi pa ob 8.30. Zakon nalaga tajništvu za prosveto in kulturo, da opravi potrebne priprave, da se tudi v šolah s prihodnjim šolskim letom uvede petdnevni tedenski pouk, po katerem bodo šole že zdaj uvedle delovni čas. B. B. žil narodnoosvobodilni vojni in postal prvi predsednik Avnoja. Bil je tudi predsednik začasne ljudske skupščine in od leta 1945 do 1953 predsednik prezidija ljudske skupščine FLRJ. Njegova dva sinova Lola in Juriča sta padla' v • narodnoosvobodilni vojni. Ob njegovi 80-letnici ga je predsednik republike odlikoval za življenjsko delo z redom junaka socialističnega dela. Pokojni dr. Ivan Ribar je bil advokat, politik, borec, časnikar in govornik. Vse svoje sposobnosti je posvetil službi svojemu ljudstvu. Deloval je v socialistični zvezi do zadnjega dneva. Pogreb pokojnega Ivana Ribarja, bo v ponedeljek, 5. t.m. ob 15. uri na zagrebškem Mirogojn. Zvezni Izvršni svet je ponedeljek, dan pogreba, proglasil za splošen dan ljudskega žalovanja. Danes so posmrtne ostanke Ivana Ribarja pripeljali Iz Zagreba v Beograd, kjer so jih upepelili v krematoriju na pokopališču ob navzočnosti članov družine, zastopnikov zvezne skupščine, zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, skupščine izvršnega sveta Srbije, skupščine izvršnega sveta Hrvaške, skupščine mesta Beograda in drugih osebnosti, žaro s posmrtnimi o-Stanki bodo jutri prenesli v Zagreb, kjer bo v ponedeljek od 10. do 12. ure izpostavljena v auli sabora Hrvaške. Pogreba se bodo udeležile delegacije zvezne skupščine CK ZKJ, zvezne konference SZDLJ, zveznega izvršnega sveta, delegacije republik in nekaterih občin. Na željo pokojnika in njegove družine pogrebni odbor priporoča družbeno-političnim, delovnim m drugim organizacijam in posameznikom, naj ne kupujejo vencev, temveč da sredstva, namenjena za to nakažejo v »Sklad bratov Ribar«. Ta sredstva se po želji predsednika sklada pokojnega dr. Ivana Ribarja podeljujejo najboljšim učencem jugoslovanskih šol. Vest o nepričakovani smrti dr. Ivana Ribarja, ki je pred dnevi še zdrav v krogu svoje družine v Karlovcu proslavil svoj 87-rojstni dan, je globoko pretresla prebivalstvo vseh krajev Jugoslavije. Na vest o smrti so v mnogih šolah in organizacijah organizirali spo minske žalne slovesnosti. Jugoslovansko časopisje objavlja o smrti dr. Ivana Ribarja priložnostne izjave najuglednejših jugoslovanskih državnikov in politikov. Številne so-žalne brzojavke so bile poslane družini pokojnika. Med sožalnimi brzojavkami je tudi brzojavka predsednika republike maršala Tita iz Adis Abebe, ki ga je vest o smrti njegovega starega vojnega tovariša in dolgoletnega soborca globoko zadela. «Z njegovo smrtjo smo izgubili velikega rodoljuba, uglednega politika in javnega delavca, ki je vse svoje življenje posvetil borbi za svobodo in neodvisnost dežele, za bratstvo in enotnost naših narodov, za vsestranski napredek in procvit naše socialistične skupnosti,« poudarja Tito v svoji sožalni brzojavki soprogi pokojnika. «Ime tovariša Ivana Ribarja, poudarja Tito, je neločljivo povezano z usodnimi dogodki, posebno v narodnoosvobodilni vojni, v borbi za ustanovitev nove socialistične Jugoslavije. Z izredno voljo borovci prisilili GRDA na predajo Plavi niso nasedli izzivanju igralcev in navijačev nasprotnega moštva BOR — *CRDA 3:2 (11:15, 8:15, 15:2, 15:11, 15:9) CRDA: Catalan, Fogato, Mucchino, Matteucci, Coletti, Miseroo-chi, Cedolini, Rivieram, Unterweger, Sorgo in Pipan. BOR: Jurkič, Plesničar, Fučka, Uršič. Vodopivec, Mijot, Oreli Veljak Sodnik Caputo (Trst), stranski sodnik Kalin (Trst). služeno zmago. h Sodnik je bil včeraj zelo slan, predvsem zaradi tega, ker mu J® v nekaterih trenutkih zmanjka** odločnost (čudno!). Od igralcev moramo tokrat P“ hvaliti predvsem igro Vodopivca ki je večkrat z uspehom prevar** nasprotnikovo obrambo na dobre podaje Jurkiča, kateremu gre l°v“ rika drugega najboljšega igralcs * plavem dresu. Omenili bi še ostale, ker si zaslužijo, a le žara« igre v zadnjih treh setih. f. *• Izid festivala v Sanremu SANREMO. 3. — Na festivalu v Sanremu je odnesla prvo mesto popevka »Canzone per te«, ki sta Jo pela Sergio Endrlgo In Robert Carlos; dobila je 306 točk. Drugo mesto je dobila popevka «Casa bian-ca» (Ornella Vanom in Marisa Sannia) z 255 točkami. Na tretjem mestu je popevka «Canzone» (Celentano - Milva z 251 točkami |lllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||lllllllltllmilllll,llllimil,m,immnimmil„|m||||||||m|||||||||n||||) Investicije ENI in AMM1 v deželi Te dni Je deželni odbornik za načrtovanje Stopper prejel od ministra za državne udeležbe Boja ugodne vesti na vprašanje, kakšne Investicije se predvidevajo za letos za Furlanljo-Julijsko Krajino. Na podlagi sporazumov bo IRI sporočil odborniku podatke o svojih investicijah, kakor hitro bo pripravil nove programe. Minister Bo pa je dal Stopperju zanimiva pojasnila glede naložb ENI in AMMI. Do 31. decembra 1966 Je ENI že potrošil tri milijarde za petrolejske raziskave v naši deželi, da bi našli morebitna ležišča, Lani Je ENI naložil v te raziskave nove kapltale, s čimer je prispeval k razvoju deželnega gospodarstva. Minister Je med drugim sporočil, da so začeli graditi mrežo plinovodov v krajih, ki še niso mogli do sedaj izkoristiti tega energetskega vira. Skupno bodo porabili v ta namen od pet do šest milijard lir in glavni vod pojde skozi spodnjo Furlanijo z odcepkl v Porde-non, Videm, Trst, Gorico in Tržič. Kasneje bodo zgradili še nove odcepke. Izboljšali bodo v prihodnjih letih tudi razdeljevalno mrežo petrolejskih izdelkov, pri Nabrežini pa bodo zgradili motel AGIP. Kar se tiče naložb Italijanskega metalurško-rudnlnskega podjetja (AMMI) se predvideva za petletje 1968-1972 ena milijarda In 130 milijonov naložb za rabeljski rudnik. Od tega odpade 450 milijonov na rudninske raziskave ter 680 milijonov na naprave. 170 milijonov pa bodo porabili za rudninske raziskave v drugih krajih v deželi. Na področju Ausa-Corno bo do leta 1971 AM MI zgradil livarno za 30.000 ton bakra na leto, za kar bo porabil 15 milijard. V tej livarni bodo zaposlili 400 delavcev. Za izlet v London Doslej se je za izlet v London prijavilo okrog 30 oseb. Vpisovanje je še do 15. tm.. vendar raje pohitite! Pridržana prognoza za neprevidnega šoferja Žrtev prometne nesreče je postal v noči med petkom in soboto 40-letni Silvio č>toch, stanujoč v Ul. Pitacco 2a. Ko je vozil avtomobil po Ul. Julija Cezarja v smeri proti Sv. Andreju, je iz še nepojasnjenih razlogov s silo trčil v kamion, ki je parkiral ob desnem pločniku. S privatnim avtom so ga v nezavesti odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi udarca na čelu in ran po obrazu in rokah. Po dveurnem ostrem in napetem boju je plava šesterka slavila sinoči v telovadnici pri Sv. Soboti zasluženo zmago. Borovci so sicer slabo začeli in prepustili nasprotniku kar dva seta. V tem delu igre se je pokazala predvsem ne-treniranost nekaterih slovenskih atletov, ki so zapravljali žogo za žogo. Prav ti atleti so nato kot prerojeni dobesedno iztrgali zmago ekipi ladjedelnic, ki je. po našem mnenju, odigrala danes svojo najboljšo tekmo tega prvenstva. V tretjem setu so borovci povedli celo s 13:0, kar je segrelo Borove navijače, ki so prišli bodrit svojo šesterko, kljub drugim vabljivostim včerajšnjega dne. Občinstvo je nenehno bodrilo plave, ki so na tem valu navdušenja nizali točko za'točko, enkrat s plasiranimi žogami, drugič z bliskovitimi bombami, k* P* jih je obramba belih večkrat tudi ujela. Nastajala je velika napetost na igrišču in ob njem. Žoga je večkrat prešla mrežo in to po lepih akcijah. Tak primer je bil v zadnjem in odločilnem setu, ko smo pri stanju 9:9 zabeležili kar šest menjav servisa na vsaki strani. Nato so plavi potegnili na dan še svoje najboljše orožje, značajnost, in so kljub zafrkljivim izrazom nasprotnega občinstva in celo igralcev, katerih sodnik Caputo danes m mogel ali ni hotel brzdati, pustili nasprotnike celo pri 9. točki in osvojili v veliko navdušenje navijačev, za- GORIŠKI NOGOMET Sovodenj ci danes proti Vermeljanu Prvo kolo povratnega dela prvenstva z nepopolno postavo belih Danes popoldne ob 14.30 začnejo Sovodenjci s prvo povratno tet mo proti Vermeljanu. Ne moremo predvidevati o izidu te tekme, s»* so Sovodenjci v nepopolni formi in ne vemo še, kako se bo sprotnik izkazal. V prvi tekmi je zmago zabeležil Vermeljan, tod* še ni rečeno, da jo je zaslužil, saj ~~~ ~ ~Z ___j-,,,., ld so bili doseženi goli bolj po na- £*ča Slr«nwnm ^pS^uspehe-ičin lent. na 7. ivrn Medtem Da '3* s treningom žela lepe sp 0 ZA ZIMSKI POKAL Tri zmage šesterk Partizana z Reke Sinočnje tekme za «Zimski po'*9' prijateljstva« so se zaključile * zmago moške in ženske sester#® reškega Partizana. Moška vrsta stov z Reke je premagala nasprotnika Iz Brega s 3:0 (15:2, 15:5), ženska šeterka Partizana t® je odpravila borovke in Brežan*®' Več dela so imele gostje z o" rom, saj so se dekleta špotneg® združenja uspešno upirale in #*jj nile šele po ostri borbi, ki *! dosegla višek v petem setu, s -J-(15:11. 15:12, 9:15, 7:15, 16:14). kleta Brega pa so morale PrePj stitl zmago predstavnicam Par«' zana s 3:0 (15:12. 15:7, 15:12). ključju kot pa z igro. Medtem pa so Sovodenjci napadli ter obstreljevali nasprotnikova vrata, se mora Vermeljan za zmago zahvaliti le vratarju, ki je na čudežen način reševal. Ul o tieiuilgimi ccia GUO Medtem ko je Marinič neH?uieI) počasen, ima Kuzmin sij*J sprint, ki bi ga v napadu **n* uporabljal za hitre protinap**V Vendar Kuzmin je nujen v obran Kaj pa danes? Ali bo tudi tokrat obramba »belih« tako nerodna? Ali bodo tudi danes Ferfolja, Cijak, Petejan, Dužman in Sfiligoj tako neusmiljeno obstreljevali vrata Vermeljana? Posamezno so igralci, vsaj nekateri, dokaj trenirani. Na pr. Marinič in Kuzmin, ki sta nastopila v vrstah Olimpije, ko je ta nastopala v Sovodnjah. Čeprav sta igrala le borih 15 minut, sta zadobi-la nekaj znanja, ki jim je dal Kaloperovič. Po mnenju Kalopero- ka. Odsoten bo levi bek Peleg*1'j ki se je prejšnji teden poškodov pri cestni nesreči. Drugih novih vendar ie možna tudi spremen* v postavi. tv0 Za današnjo tekmo vabi vods* na igrišče sledeče igralce: Fen lja S., Kuzmin, Petejan, Ferfolja B , Petejan Jelko, man, Marinič, Ferfolja, Sfiligoj- "' ;ak. *. - Sr'’.ncani, Malič, in Petejan Boris. Tekma bo 0 14 30 Deloval bo bife. „ K. B- OLIMPIJSKE VESTI Smučarji IM Koreje ne bodo prišli v Grenoble GRENOBLE, 3. — Mednarodni olimpijski odbor, ki se je sestal Jj Grenoblu na svojem 66, kongresu je zavrnil z 31 glasovi proti 21 sta se vzdržala) zahtevo severnokorejskih predstavnikov po spremembi uradnega naziva Iz Severne Koreje v Ljudska demokratična m' publika Koreja. Delegacija severnokorejskega o- -*--- _ „,^»1» Zaradi trčenja družina v bolnišnici Sinoči je na obalni cesti v bližini Grljana prišlo med avtoma do trčehja, zaradi katerega se je ra« rala cela družina zateči na zdravljenje v tržaško splošno bolnišnico. Gre za 43-letnega Silvija Antala lz Tržiča, njegovo ženo Margherlto m 16*letnega sina Lucijana. Antalo se je peljal z družino v svojem dan phinu, ko je okrog 19. ure Iz ne pojasnjenih razlogov trčil v fiat 1100, ki ga Je v nasprotno smer vozi! 32-letni Ruggero Camuffo iz Ul. Baiero 1. Pri trčenju so se vsi trije člani družine ranili. Antalo se bo moral zdraviti od 9 do 30 dni. zaradi udarca ln verjetnega zloma desnega kolena ter ran na nosu ln po rokah. Njegova žena bo ležala od 7 do 10 dni zaradi možganskega pretresa in udarca po ustnicah, sin pa se bo zdravil 6 dni zaradi možganskega pretresa ter udarcev na levi ličnici in na nosu. lltnpljskega odbora je nemudoma protestirala in Je zahtevala, da se enkrat za vselej prekine s to ((diskriminacijo politične narave«. Zaradi tega nepravičnega sklepa mednarodnega olimpijskega odbora so predstavniki Ljudske demokratične republike Koreje sklenili, da se ne bodo udeležili zimskih olimpijskih iger v Grenoblu. Zanimivo je, da Korejci tudi v Tokiu niso lz istih razlogov nastopili. Vodja severnokorejske delegacije Jim Choong Kook se je ob koncu tiskovne konference zahvalil francoskemu prireditvenemu odboru za podporo tezi LDR Kareje In je pripomnil, da Je prepričan, da bodo v prihodnosti tezo' njegove delegacije gotovo sprejeli. * * * GRENOBLE. 3. — Za otvoritev zimskih olimpijskih Iger. ki bo v autrans. 3 - uaujans#-tdrek v prisotnosti pVedstdnlka: prezenianea za nordijske dlsc*P.„f sklh panogah pojavili na prtjr i„ in jih na.ančno proučevali. boljši smučarji in smučarke . se. kljub sneženju, ki le z**18":$ šal vidljivost, dolgo zadržal* progah in s. ogledali nalboll tične predele. V zenski konKure*. c j je najbolj presenetila Ka*1* Janža Nancy Greenova. ki ’ večkrat spustila skupno s br4,, teijlco ln tekmico Marlelle sen el po progi. l‘ri moških je v smuku inž.! najboljši isieei neuraden! S, Italijan Ivo Mamcknecht. f*1^ tem ko je favorit št. 1 Fiane Jean Claudi- Kiliy, k! Je bil te-.. negotov na siriučen, padel V n7i. boljši formi sla po mnenju ^. veoencev Avstrijca Gerhard N® n.ne tn He.m Messner italijanska r*' Do danes so ze razprodali vse tren.ng. k! ga je vodil tre«»S vstopnice (60 000). * • • GRENOBLE, 3 — Čeprav Je o-llniptjski odbor zimskih Iger poskrbel za veliko število prevajalcev, je vendar prišlo do nesporazumov Trije Južni Korejci, ki so zaprosili šoferja taksija, da b| Jih odpeljal v Chamrousse, ki je v bližini Grenobla, so se nepričakovano znašli kakih 100 km dlje in sicer v Chamberyju. * * * CHAMROUSSE. 3, - Danes so se skoraj vsi tisti, ki se potegujejo za olimpijske kolajne v alp- »plavih« sved Bengt HertDM' Ndsson. Najboljši čas Je na l0 dolg) prog; dosegel De Flor'*!, Za njim so se v manjših PreS,,„|. kih uvrstili Serafin. Manfroi, Bt® la :td. Tiener Je že določil £'**\ štafete 4xlu km, vendar bo ločil njihov vrstni red šele po »*® banju startnih številk V St**^ nem teku. ki bo 14 t.m., ***. Italijo predstavljali Franoo M*** frol, Gtanfranoo Stella, Franco % nes ln Glullo De Flortan. to postava, ki Je na svetovnem venstvu v Zakopanih 1962. let* r svoji la bronasto kolajno. 5 j ^/Veef**i|G ul! g fjli>flfilibi‘ii ~~ Oprostite, državljan, mi lahko prosim nekoliko pokažete program? ~ Prosim, z veseljem. Dal sem program svojemu sose-du- Sprejel ga je s poklonom. Moj sosed je bil tog in eleganten. — Merci, — je rekel, ko je pregledal imena nastopajočih. — 0-Prostite, ali ste iz province? — Ne, iz Moskve. Ali ste mislili... — Kje pa, ničesar nisem mis-Hl... Samo malce sem opazo-Val •.. Veste sem nekakšen opazovalec ljudi. . . Zelo rad, veste, opazujem množico. Sediš takole v naslonjaču, čakaš, da se bo dvignil zastor in opazuješ. Zelo zanimivo in poučno. Saj je vendar obraz vsa-kega človeka njegova posetnica, Polni list, anketa, če hočete. ~~ Da, sem pripomnil. —- Dovolite, da se vam predsta-vim, — je rekel sosed, — verjetno se ne pogovarjate radi z neznanimi ljudmi. Kaj ni res? To-reJ • • . Naperekorov, Mihael, pravni svetnik. No sem stisnil tenke sosedove Prste, sem opazil, da so njegove r°ke zelo skrbno negovane. Potem sem se tudi jaz predstavi- Začela sva se pogovarjati. — Dandanes tako redko srečaš inteligentnega človeka — je potožil aperekorov. — To me nekoliko nci. Po vašem izrazu vidim, da se ne strinjate z menoj. Ampak niste me prav razumeli. Govorim n tisti zunanji inteligenci, lahko * rekli, o kulturnosti. Saj to je, ^agi moj sosed, grozno! Ozrite se 0 rog sebe! Recimo, tisti mlade-n*o. Ga vidite? Izgleda da je štu-er>t. Sodeč po izrazu njegovih oči ni neumen, mogoče je celo talen-..an- Ampak poglejte ta zamašeni jopič, ta neobriti podbradek! oglejte, kako nevljudno je obrnil rbet svoji sosedi. Poglejte, kako adno je pozdravil tistega starč-a Videli boste, da je pod napi-«kultura» (tu mislim znanost, JUbezen do umetnosti etc.) skrita nekulturnost, nespoštovanje člove-ske osebnosti, grobost in nesramnost. Med odmori sva se sprehajala P° hodniku, govorila o predstavi Jn skupno obsojala nekulturno ob-cinstvo. . Ali vidite tistega tipa? — mi i6. šepnil Naperekorov v kadilnici, stega z bradavico, ki kadi cigare- • Stavim, da bo vrgel čik na tla m ne v pepelnik, ki stoji pred J ego vi m nosom. Človek z bradavico je potegnil nnji dim in vrgel čik v pepelnik. — No ja, to je eden od redkih primerov, — je vzvišeno dejal Naperekorov, — zato, ker je stal pepelnik tako blizu. Kljub temu pa je nekulturen človek. S takimi za-lisci, kot jih ima on, kulturen človek ne more hoditi okrog. Naperekorov je dejansko delal vtis čudovitega, »kulturnega* človeka. Ljubko je duhovičil, ves čas se je opravičeval, metal se je za izgubljenimi robčki in se neprestano silil, da bi komurkoli odstopil svoj prostor v kadilnici. Predstava se je bližala h koncu. Don Jose je jokal in se žalostil ob mrtvi Carmen. — Na svidenje, sosed! — mi je zaklical Naperekorov in se odtrgal s sedeža. —■ Počakajte, — sem mu rekel, — saj zastor še ni spuščen. — Dobro vem, kaj bo potem, — je glasno izjavil Naperekorov. Zapel po «aretirajte me», potem pa ne bom prišel do galoš. Občinstvo se je vznemirilo. Naperekorov se je prerival skozi vso dvorano in pri tem povzročal neprijeten hrup. — Sedite! — so vpili gledalci. Don Jose je škilil na gledalce in povzdignil glas Medtem je pri izhodnih vratih prišlo do izgreda. Vratarji niso pustili Naperekorova ven. — Nimate pravice! — je vpil moj sosed. — Mogoče moram pa zaradi naravnih potreb ven! .. . — Ti-i-ho! so vpili od povsod. — To je nesramno! se je kregal Naperekorov. — Nekulturno je zadrževati človeka, ki mu niso važne galoše, pač pa mora ven zaradi naravnih zahtev! . . . Pustite me! Kljub temu ga niso izpustili. Vrata so odprli šele takrat, ko so zamrli zadnji zvoki orkestra in je padla zavesa. Naperekorov se je valil skupaj z ostalo množico. Videl sem ga, ko je podrl neko starko, ugriznil študenta v zamaščenem jopiču in z mojstrskim udarcem knockoutiral enega od vratarjev. Slišal sem. ko je nadrl gar-derobko in ji obljubil, da se bo pritožil v upravi. Zmagoslavno, z galošami in kožuhom, je skozi množico prikorakal do mene. — Poslušajte, — sem mu rekel, — saj to je vendar grobost in nesramnost. Naperekorov me je pogledal s krvavimi očmi, me mahnil z galošami po obrazu in odvihral proti izhodu. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOO' PO USPEŠNEM DELU ZADOŠČENJE I Prejšnjo nedeljo smo nad prispevek na tem mestu napisali «nadaljevanje in konec», kar pa ni ustrezalo, študija, kot vidimo, se še danes nadaljuje, vendar pa se ne more več govoriti o ka kem sodelovanju v okviru italijansko - slovenskih kulturnih stikov; gre samo za opis glasbenega razvoja pri Slovencih ter so le na koncu spet omenjeni neki stiki, ki pa ne presegajo oblike gostovanj, ki so sedaj povsod v navadi. V takšnem glasbeno-kulturnem rapoloženju je nastala prva slovenska opera. Leta 1780 je kamniški učitelj Jakob Zupan uglasbil opero «Belin» na besedilo Janeza Damascena Deva. Partitura ni ohranjena. Niti ne vemo, če so opero sploh kdaj postavili na oder. Na nastanek «Belina» je močno vplival Italijan Pietro Me-tastasio, ki je bil dunajski dvorni pesnik. Na podlagi ohranjenega imiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiimmiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii minil,, miim, iiiiinii iimiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii Po sobotni premieri so člani Dramskega odra pri p.d. «1. Cankar» v torek ponovili delo Moj ubogi Marat Alekseja Arbuzova. Na sliki so od leve na desno: Ivan Verč, Filip Fischer, Ornela čuk, Sergej Verč OD DILETANTIZMA DO EVROPSKE RAVNI «Črne maske»lahko postanejo slovenska reprezentativna opera Kakovostno podlago je dala slovenski glasbi ustanovitev Glasbene matice 1872 »OČE NAŠ* - SEDMA KNJIGA PAVLA ZIDARJA Zidar ne vsiljuje svojih spoznanj Ce hočemo, ga smemo tudi odkloniti Z romanom «Oče naš» se je Pavletu Zidarju razrastel opus v sedem knjig. Debutiral je leta 1960. z zbirko pesmi «Kaplje ognjene«. Leta 1962. mu je Cankarjeva založba tiskala štiri novele pod skupnim naslovom «Soha z oltarja domovine«, za katere je prejel nagrade Prešernovega sklada. Naslednje leto je spet pri isti založbi izšla knjiga «S konji in sam«, vanje je vključil dva prazna teksta: «Odhod» in «Konji». Leta 1965 mu je mariborska založba Obzorja tiskala kmetiški roman «Sveti Pavel«, ki je požel nič koliko pohval publike in kritike. Pri državni založbi Slovenije sta leta 1966 izšli noveli Jutro in Jem njegovo telo, tokrat pod pesniškim naslovom «Jem njegovo telo in pijem njegovo kri«. Istega leta je izdal pri Mladinski knjigi kot izredno knjigo zbirke Zenit bridko meditacijo o koroških Slovencih ((Karantanijo«. Lani oktobra pa so mu mariborska Obzorja objavila najdaljši dozdajšnji tekst in sicer roman «Oče naš«. Gre za verno nadaljevanje ((Svetega Pavla«. Sestavlja ga pet novel, ki jih moraš brati tudi posamič, kot novele, neodvisno dru- Aleksander Blok: iiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiimi DVANAJST v zbirki drobnih knjižic Večni opotniki, bibliofilski knjižni . ,lrW, namenjeni posebnim prijateljem literature in knjige, je zšla v prevodu Mileta Klopči-a Pesnitev Aleksandra Bloka “"ANAJST. Z ilustracijami Jože-a Ciuhe in s spremno besedo ratka Krefta predstavlja ta r°™a knjižica, pravcati biblio-5'lski biser, obenem pa tudi polastitev obletnice velike revolu-1Je- Kajti ta Blokova pesnitev Podstavlja, kot je zapisal Brat-g?. Kreft, skupaj s pesnitvijo kiti, prvo jn umetniško vrhun-° manifestacijo oktobrske re-cj° Ucije. Z njima se je Aleksan-Dlok za vselej zapisal v etovno družbeno in literarno godovin0, kakor si je z vsem °jim pesniškim delom prido-. en° izmed prvih mest v svetni liriki. , ^esnitev Dvanajst je nastala J hUarja leta 1918, kratek čas po s BH°lu?‘jN Takrat sedemintride-v1,:etni petrograjski pesnik, naj-hbejši in že takrat najbolj pri-e an\ ter slavljeni pesnik ruske-. simbolizma Aleksander Blok objavil pesnitev Dvanajst ter z Tak Zbudil sPlošno presenečenje. Pri boljševikih, ki bi prej P^akovali Bloka v nasprotnem hiknT1’ Se bolj pa pri predstav-kat ■ tedan-ie ruske literature, od riU> se je večina postavila na asprotno stran. Zlasti presene-ni so bili boljševiki, ker si niso °gli predstavljati, da bi se nji-, Vl revoluciji med prvimi pri-JUčii pesnik intimnih erotičnih nih ^onek°d že religiozno mistič-Pesmi, subtilni lirik z izbra-m jezikom in stilom. S to pe-t|aio se je Blok, globoko pre- so odšteli okroglih 40 milijonov. Še dražje so plačali neko dvorišče v Ul. Romagna, ki meri 720 km.m, in za katero so prav tako odšteli 40 milijonov lir. Za nepremičnine v tržaški okolici in na Krasu so ostale cene tudi v decembru kolikor toliko stalne in čvrste. Povpraševanje po zazidalnih površinah in po starih stavbah, ki naj prepustijo mesto novim blokom, je zelo živahno. Opaziti pa je, da se nekateri investitorji obnašajo precej previdno, deloma tudi zaradi tega, ker je po mestu še vedno precej neprodanih stanovanj. Kaže pa, da so zadnji dogodki na mednarodnem monetarnem tržišču preusmerili investitorje, da vlagajo v večji meri ko-kor običajno razpoložljiva sredstva v zemljo in v gradbeništvo. Na tržišču se namreč v zadnjem času pojavlja čedalje več prinosnikov likvidnega denarja, ki se zanimajo zlasti za zazidalne parcele v bližnji okolici in na tistih področjih, kamor se bo po vsej verjetnosti najprej raztegnilo tržaško mesto. Stanovanja so, kakor znano, precej draga na našem področju. Med najdražjimi pa se navaja neko trisobno stanovanje z veliko dnevno sobo, jedilnico in lastno garažo v Ul. Biellosguardo, za katero zahtevajo nad 14 milijonov. V isti ulici zahtevajo za povsem podobno stanovanje, ki pa šteje še eno sobico, slabih 15 milijonov lir. V Ul. Manzoni so zahtevali za trisobno stanovanje s pritiklinami, dnevno sobo in jedilnico 14 milijonov. V nižjem delu Ul. Buonar-roti so zadnje dni decembra prodali stavbo za 35 milijonov lir. Stara stanovanja gredo v promet iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiimiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii Umetnost v slikah Aprila izide prva knjiga iz doslej najbolj popolne in dragocene knjižne zbirke o svetovni umetnosti — UMETNOST V SLIKAH. Zbirka sestoji iz IX knjig in bo v celoti izšla v štirih letih. Najuglednejši strokovnjaki vam bodo kar s 5000 fotografskimi posnetki (po večini v barvah) prikazali umetniške mojstrovine iz vseh obdobij človeškega ustvarjanja. Gre za edinstveno zbirko najpomembnejših stvaritev iz zakladnice svetovne umetnosti. V tem delu vas ne bosta navdušila samo lepota tisočletne arhitekture in kiparstva ter bogato razkošje čudovitih umetnin skrivnostnega Orienta in daljne Azije, marveč vas bo prevzela tudi impresivna mikavnost afriške črnske umetnosti. Pred vami se bodo zvrstile nesmrtne umetnine stare Grčije in starega Rima, zazrli se boste v blesk srednjeveških stvaritev, seznanili se boste z bajeslovnim svetom in izredno kulturo Majev, Inkov m Aztekov, katerih skulpture dokazujejo, da se mnogi sodobni umetniki očitno zgledujejo pri starodavnih, povsem vpeljanih oblikah kiparske ustvarjalnosti Spoznali boste veličastna dela zahodne kulture. slikarstvo naših dni, vse stilne smeri in tokove. Skratka, po izjemno nizki ceni boste s to zbirko neprecenljive vrednosti pripomogli sebi in svoji družini do novih virov spoznavanja in lepote Svojo knjižnico pa boste brezmejno obogatili z najpopolnejšo in luksuzno opremljeno zbirko najboh veličastnih del svetovnega stavbarstva, kiparstva, grafike in uporabne umetnosti, ki vam fo bo prav vsakdo gotovo silno zavidal. V vsaki knjigi bo okrog 300 slik, med temi jih je veliko prvič posnetih prav za to zbirko. Vsako sliko spremlja kratko in jedrnato besedilo, ki pojasnjuje zgodovinski nastanek in značilnost posameznih del. Povrh boste našli v knjigah tudi liste podatke, ki jih sicer lahko dobite samo v posebnih strokovnih publikacijah: ime avtorja, veli kost dela, čas nastanka, snov, iz katere je bila umetnina ustvarjena, kje se ta sedaj nahaja itd. Vse knjige bodo razkošno vezane z zlatim tiskom. Vse, kar smo gori zapisali, ni gola reklama, temveč ugotavljanje neizpodbitnih dejstev. Glede tega se lahko tudi sami prepričate! Stopite do TRŽAŠKE KNJIGARNE TRST — Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 Zbirka stane samo 81.00U lir Gotovo pa boste prijetno presenečeni, ko vam bodo v knjigarni povedali, da jo lahko plačate tudi v mesečnih obrokih po nekaj tisoč tir, in to skozi štiri leta, kolikor časa bo pač zbirka izhajala. Pa še nekaj: Cimprej se pozanimajte za nakup te knjižne mojstrovine, da vas drugi ne prehitijo, kajti imeti tako dragoceno umetnostno zbirko le niso mačje solzel za znanstveni dogodek, ki bo potekal na zelo visoki ravni. Na simpoziju bodo razpravljali o zelo zagonetnem vprašanju, ki zadeva izgubo mase pri zvezdah, ki izumirajo. V teh primerih lahko nastanejo tako imenovane zvezde «no-vae» ali «supernovae», ali pa bele pritlikave zvezde. V zadnjih dneh se je tržaški a-stronomski observatorij ukvarjal z opazovanjem številnih sončnih peg. Po nekaj dneh pojav ni bil več viden, ker se je medtem Sonce obrnilo okoli svoje osi. Pričakujejo, da bodo pege spet lahko opazovali čez kakih 14 dni. Domnevajo, da bo pojav sončnih peg prišel do viška prihodnje leto. po znatno nižji ceni, zlasti ko gre za odročna področja in za stavbe brez sodobnih naprav za ogrevanje. Tudi glede izdjanja posojil proti vknjižbi na nepremičnine so v preteklem decembru zabeležili precejšnjo aktivnost: vsega skupaj so na pristojnem uradu našteli 138 takih pogodb, celokupna vrednost dovoljenih posojil pa je znašala skoraj 15 milijard. Levji delež pripada v tej zvezi aSocieta Timavo Agricola Immobiliare« iz Devina, ki je pri treh bančnih zavodih najela skupno 14,05 milijarde lir posojila. Sledijo številne manjše operacije, med kateri naj navedemo posojilo 120 milijonov po 8 odst. nekemu zasebniku, posojilo 80 milijonov proti vknjižbi na nekatere stavbe na Vrdeli, dalje posojilo 75 milijonov proti vknjižbi na neko stavbo na Greti itd. krajinski svetovalec Donadel. V primeru slabega vremena bo zborovanje v dvorani kina «Verdi». V zvezi s stečajem Felszegi, nam je federacija KPI poslala sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da so odločna borba delavcev ladjedelnice, solidarnost vseh delavcev, takojšnji poseg miljske demokratične občinske uprave in vse pobude, ki so jih že svoj čas podvzeli komunisti ob zasedbi ladjedelnice, jasno pokazali, da je obstajala rešitev, ki bi bila lahko takoj sprejeta in uresničena in ki bi upoštevala osnovne potrebe delavcev in krajevnega gospodarstva. Treba je bilo preprečiti suspenzijo delovanja ladjedelnice tudi samo za en dan s takojšnjim posegom javnega kapitala, s čimer bi rešili krizo in odstranili ljudi, ki so odgovorni za prejšnje slabo upravljanje, ter bi s tem zajamčili dejansko javno nadzorstvo nad bodočo upravo. Potem ko KPI obsoja KD in PSU, češ da nista hoteli prejudicirati načrtov CIPE in da sta raje sprejeli rešitev po zasebnem ka. pitalu, da so imeli demokristjani in socialdemokrati svoje ljudi v prejšnji upravi ladjedelnice, ugotavlja, da vlada zanemarja vprašanja Trsta, kjer se je v zadnjih štirih letih število zaposlenih zmanjšalo za okrog 10.000 oseb. Tržaški komunisti, pravi poročilo, zahtevajo, da je treba postopek o stečaju zmanjšati na najkrajši čas in da je treba ponovno zaposliti v ladjedelnici vse do-sedanje delavce pred političnimi in deželnimi volitvami, da se preprečijo špekulacije in izsiljevanja. Poleg tega pa se je treba še naprej boriti za ohranitev sedanje zmogljivosti ladjedelnice Felszegi. Spreten vlom v zlatarno Tatovi so v petek v zgodnjih popoldanskih urah vlomili v zlatarno v Ul. del le Torri 2, ki je last Francesca Gerbija, ter iz izložbe odnesli precejšnje število zlatnine. Tatvino so neznanci izvedli zelo spretno in verjetno zelo hitro, saj se pri belem dnevu in v samem središču mesta nihče od mimoidočih m zavedel njihovega početja. škoda ni bila še točno preračunana, zdi se pa. da znaša okrog 6 milijonov. Karabinjerji so uvedli preiskavo, ' brezuspešna. ki je pa do sedaj še ZA NOVINARSKI PLES /a novinarski ples, ki bo 24. februarja,, so vabila na razpolago pri članih uredništva Primorskega dnevnika. Ker je zaradi pripravljanja miz skoraj nemogoče ustreči povpraševanju po vabilih v zadnjem času pred plesom, priporočamo, naj si vsi oskrbijo vabila znatno prej. niiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiuMiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZA ITALIJANSKE ŠOLNIKE IN DIJAKE V Kopru seminar italijanske kulture Sprejem na generalnem konzulatu KOPER, 3. — V dvorani gledališča v Kopru so danes slovesno odprli sedmi seminar italijanske prosvete in kulture, na katerem bodo v teku prihodnjih 10 dni predavanja za okrog 100 šolnikov in 154 italijanskih šol iz Kopr-ščine in Bujščine. Na otvoritvi seminarja so bili navzoči član izvršnega sveta Slovenije Bojan Lubej, člani jugoslovansko-italijanske delegacije mešanega odbora za manjšinska vprašanja, generalni konzul republike Italije v Kopru dr. Mario Alessi, predsednik italijanske Unije za Istro in Reko prof. Borme, kakor tudi zastopniki kulturnega življenja Trsta in Ljubljane. V okviru seminarja je Ljudska univerza iz Trsta priredila tudi razstavo knjig, ki bo po končanem seminarju podarjena italijanski gimnaziji v Kopru. Ob začetku VII. seminarja italijanske kulture je italijanski generalni konzul v Kopru dr. Alessi priredil na sedežu konzulata sprejem, ki so se ga udeležili poleg konzularnih predstavnikov in profesorjev, ki bodo na seminarju predavali, tudi številni predstavniki oblasti iz Ljubljane, vseh treh obalnih občin ter več oseb iz Trsta. V gostoljubnem ozračju Je med živahnimi razgovori čas hitro potekel. Trije Jugoslovani ki so bili naivni V petek zvečer so agenti letečega oddelka na prijavo jugoslovanskega državljana Milenka Jovanoviča aretirali 38-letnega Marija Posanija z Elizejskih poljan 21, 28-letnega Pasquala Iurissevi-cha iz Ul. Milano 27 ln Francesca Coljo, 26 let, iz Ul. della Guar-dia 37. Na te se Je bil Jovanovič obrnil, da bi mu pomagali spraviti čez mejo večjo količino blaga, v glavnem oblačila za približno pol milijona Ur. Res so se dogovorili, in tako je trojica v četrtek natovorila blago na dva avta ter se v spremstvu Jovanoviča ln dveh njegovih kolegov, solastnikov blaga, odpravila proti Jugoslovanski meji. Ko so prišli v bližino bloka, so Tržačani svetovali Jugoslovanom, naj peš prekoračijo mejo, češ da se bodo tako ognili strožji carinski kontroli. Toda komaj so naivni Jugoslovani stopili na cesto, sta avta zavila po stranski poti ln se z vso bralno odpeljala proti Trstu. Opeharjenemu Jovanoviču ni preosta-‘ jalo drugega, kot da se je obrnil na agente letečega oddelka, ki so kaj kmalu Indentificirali in aretirali malopridneže. Ti so sicer takoj priznali svojo krivdo, blaga pa niso mogli vrniti, ker so ga bili medtem prodali 25-letnemu Luigiju Santiju iz Ul. Milano 27 Agenti so nemudoma stopili do njega. toda tudi ta je bil medtem prodal blago 26-letnemu Saturni-nu Žigonu lz Boljunca, ki je lastnik trgovine Realtex v Ul. Rossini 14. Pri njem so agenti res našli blago ki so ga takoj vrnili lastnikom. Trojico bodo sedaj prijavili sodišču zaradi tatvine. Šantlja in Žigona pa zaradi nakupa ukradenega blaga. Razstava in prodaja rabljenih avtomobilov Stalno razstavo in prodajo rabljenih avtomobilov pri tržaški filiali Fiata — Ul. Čampo Marzio 10, ki je bila do sedaj v pritličnih prostorih, so zdaj premestili v I. nadstropje iste stavbe, kjer so razširili in popolnoma obnovili prostore. Kakor je znano, so na omenjeni razstavi vedno na razpolago kupcem razni tipi Fiatovih vozil po ugodnih cenah, z jamstvom in z olajšavami pri izplačilu. Na filharmonični akademiji v Bologni je 29. januarja 1968 diplomirala ADRIJANA SIMIČ z Opčin. Prisrčno ji čestitajo starši, sorodniki ln prijatelji. Mali oglasi »CITROEN) — mehanična delavnica Samaritani in Mlceo ter prodaja nadomestnih delov. Ul. c. Hittmeyer 4a USLUŽBENKA, 49. Iz Ljubljane želi spoznati vdovca italijanskega državljana Slovenca ali Italijana do 65 — poznanstvo za ženitev. Pisati na naše uredništvo pod #Uslužbenka», IŠČEMO VAJENKE. Obrnite se na I.R.E.T., Ul. Petrarca 8. TRIČLANSKA DRUŽINA V Rojanu išče hišno pomočnico za dopoldanske ure. Telefonirati na 65-580 od 14.30 dalje. V Slovenskem klubu — Gregorčičeva dvorana, Ul. Geppa 9 — bo govoril v torek, 6. februarja ob 20.30 dr. RAFKO DOLHAR, naš znani javni in kulturni delavec, o temi NA MEJAH SODOBNE MEDICINE Na svojevrstno sodobno predavanje vabimo vse člane, prijatelje kluba in zlasti mladino, da se zanimivega večera polnoštevilno udeležijo. PRVI NASTOP GOJENCEV STUDIA SG V TRSTU RUSI MOST (Recital iz dramskih del, proze in poezije tržaških ustvarjalcev) Kulturni dom v Trstu v soboto, 10.11.1968 ob 21. uri v nedeljo, 11.11.1968 ob 16. uri Gledališča Verdi Danes ob 16. uri. Rossini: Pepelka (La Cenerentola). Abonma D za vse vrste prostorov. Izvajalci so isti kot pri premieri. Pri blagajni se danes že prodajajo vstopnice za jutrišnjo predstavo. V četrtek ob 20.30 tretja predstava «Pepelke». Razstave Centro Arte Viva — Feltrinelii 'Knjigarna Feltrinelii, Korzo Ita-lia 3). Od 8. do 23. februarja razstavljajo Sandro De - Alexandris, Arrigo Lora-Totino in Enore Zaf-firi. III. predpustni ples Š. D. BREG bo v soboto, 10. t. m. od 21. do 4. zjutraj na stadionu «1. maj» Igra orkester SINKOPI iz Ljubljane DELOVAL BO BIFE Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, PUKOKE Dne 3. februarja se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 23 oseb. UMRLI SO: 77-letni Luigi Cernigot, 88-letni Giuseppe Gandolfo, 96-letni Girolamo Rossetti, 65-letni Domenico Zacchi, 80-letna Maria Zazinovich vd. Giorgolo, 68-letna Maria Perissini por. Cecconi, 80-letna Maria Vattovaz, 80-letni Pietro Innocente, 75-letni Gaeta-no Zattara, 28-ietna Vanda Biagini por. Fonda, 21-letna Nadia Maria Abrami, 86-letna Giovanna Neger vd, Devesco-vi, 68-letni Santo Tripli, 4 ure star Jernej Strah 78-letna Fernanda Dose por. Bagatin, 50-letni Alfio Barbaria, 74-letna Dora Boz, 67-letna Francesca Lecce por. Pirrone, 64-letni Francesco Furlan, 96-letna Caterina Riosa vd. Zuliani, 81-letni Attilio Minca, 70-letna Rosa Bassi por. Stasi, 89-letna Biče Macchioro vd. Finzi. OKLICI: agent Javne varnosti Francesco Angelico in učiteljica Maria Lui-sa Pizzo, pristaniščnik Giuseppe Sal-monese in prodajalka Elvira D’Abbrac-cio, tehnični uradnik Maurizio Borsel-li in uradnica Maria Franca, študent Costantino Giorgetti in študentka E-manuela Chierigo - Perizzi, mehanik Guerrtno Bossi in delavka Giolia Sandrin, finančni brigadir Giulio D'Ono-frio in gospodinja Andreina D'Ottavio, radiotehnik Luclano Kolti in gospodinja Oriella Cherin, kapitan Mario Me-dln in gospodinja Bruna Daus, uradnik Gian Pietro Miam in gospodinja Laura Vanon, radiotehnik Livio Vera-ni in frizerka Neiina Konic, krojač Giuseppe Torricella in frizerka Silvia Carnielll, častnik trgovske mornarice Tulilo Susl in gospodinja Ariella Oliva, pomorski častnik Ermogene Luigi Zannini in študentka Eleonora Bersa_ ni. zidar Sergio Gatto in služkinja Vittoria Breč, natakar Alberto Possa in gospodinja Irene Launoj, trgovec Kdeorda Guglia in gospodinja Maria Celona, natakar Gianfranco France, schetti In strojepiska Henny Hooft agent Javne varnosti Franco Finadri in gospodinja Antonietta Tamburreil-lo, uradnik Annunzlato Mlnniti in u-radnica Antonia Pavan, inženir Fede-rico Ambrosi In uradnica Adriana Benvenuti, mizar Pietro Burbante in tapetnlca Anita Diminlc. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 1.3« do 19.30) Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26 (tel. 38-937). Dr. Rossetti, Ul. Combi 19 (tel. 94-654). Dr. Signori, Trg pri glavni bolnišnici 8 (tel. 93-006). Tamaro et Neri, Ul. Dante 7 (tel. 37-623). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 1.30) Godina, Trg pri Sv. Jakobu 1 (tel. 90-212). Grigolon, Trg V. Giotti 1 (tel, 761-952). Al due Mori, Trg Uniti d’I-talia 4 (tel. 35-478) in Nicoli, Ul. dl Servola 80, Skedenj (tel. 816-296). LOTERIJA BARI 74 11 55 3 5 CAGLIARI 39 80 60 42 38 FIRENCE 28 88 80 57 7 GENOVA 40 9 28 83 48 MILAN 57 49 37 53 24 NEAPELJ 50 37 57 11 47 PALERMO 23 26 33 74 63 RIM 48 55 32 67 18 TURIN 60 70 M 81 52 BENETKE 85 7 63 45 74 ENALOTTO 2X1 XXX 1X2 2: X X Kvote: 12 — 10.234.000 lir 11 — 230.200 lir 10 — 17.700 lir SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO priredi 17. februarja v E x c e I sio r Palače slovanski ples Vstop samo z vabili, ki jih dobite na sedežu društva in v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20. PREŠERNOVA PROSLAVA v PROSVETNEM DOMU na OPČINAH V nedeljo, 11. februarja 1968, ob 16. uri Sodelovali bodo okoliški pevski zbori in openski recitatorji Govoril bo prof. Josip Tavčar Prireditev organizira Prosvetno društvo TABOR Kino Nazionale 14.30 »Per favore non mor-dermi sul collo». Jack Mac Govvran, Sharon Tate. Technicolor. Excelsior 14.30 «Gangster story». War-ren Beatty, Faye Dunaway. Technicolor. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Fenke 14.30 »Violenza per una mo-naca». Kossana Schtaffino, John Richardson. Eastmancolor - VVide-scope. Eden 14.30 «Ajako». Senzacionalen film, prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 14.00 «Diabolik». John Philipp Lavv, Marisa Mell. Technicolor. Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 14.00 «Le professioniste«. Cinema-scope Colore. Japonski film o tokijskem podzemlju. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Alabarda 14.30 «Jamango». Film velikih strasti. Technicolor. Filodrammatico 14.30 «L'agente Flitx«. Zabavna barvna parodija. Raimon-do Vianello, Pamela Tudor. Moderno 14.00 «1 lunghi giorni della vendetta«, Technicolor. G. Gemma. Zadnji dan. Cristallo 14.00 «A piedi nudi nel par-co». Robert Redford, Jane Fonda. Garibaldi I5j00 «Cinque per la gloriai). Stevvart Granger, Mike Rooney. Capitol 14.00 «La Cina e vidna«. Film nagrajen na beneškem festivalu. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 15.00 «11 quinto cavaliere č la paura«. Mojstrovina češke kinematografije. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astorla 16,30 «Avventure ln Oriente« Technicolor Elvis Presley. Impero 15.00 «Marcellino pan y vino«. Svetovno znani španski film. Astra 15.00 »Tutti insieme appassiona-tamente«, Julia Andrevvs, C. Plum-mer. Technicolor. Vittorio Veneto 14.00 «Chl ha salvato 11 Presldente«. Luis de Funnes, Fol co Lulli. Technicolor. Ideale 14.00 «Non cč pošto per I vl-gliacchi«, Claude Everret. Technicolor. Abbazia 14.00 »La lunga estate cal-da». Paul Nevvman, Joaone VVood-vvard. Technicolor. Ljudska prosveta Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu priredi v četrtek, 8, trn. ob 20.30 Prešernovo proslavo v prostoru domače osnovne šole. Nastopili bodo domači višjesrednješolci ln mešani pevski zbor društva Prešeren. Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu obvešča, da bo važna mesečna seja širšega odbora v sredo, 7. tm. ob 20.30. Odborniki so naprošeni, da se seje točno in polnoštevilno u-deležljo. Glasbena matica po televiziji Ojoozarjamo naše bralce na jugoslovansko televizijsko oddajo, ki bo v petek, 9. t. m. V reportaži o Glasbeni matici bodo nastopili gojenci glasbene šole, orkester Glasbene matice, mali godalni orkester, mladinski pevski zbor «Kraški slav-ček» in otroški zbor z Opčin. Vsi, ki se zanimajo za glasbo, zlasti za glasbeno vzgojo naše mia~ dine, naj ne zamudijo te prilike. Razna obvestila ( [{ • Tržaški filatelistični klub »L. Košir« bo imel v sredo, 7 tm. redni sestanek, od 19. do 20. ure v prostorih kliiba, Ulica dej Montecchi 6 (Sv. Jakob). Delile se bodo vsem članom zadnje novosti. w * * V torek 6. tm. bo v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost (Ul. S. Carlo 2) svojevrstna prire-. dltev, ki jo organizira društvo Arte, Viva. Giuseppe Chlari bo z besedo, projektorjem, klavirjem, kitaro, am-plifikatorjem in mikrofonom analiziral list «La Nazione« iz Firenc. Prost vstop. * * # V sredo, 7. tm. ob 19. uri bo F Ameriškem kulturnem krožku (Ul. Galatti 1) predaval (v angleščini) Mr. Frank Romea. Predavanje z naslovom «The American Musical Theatre« bodo dopolnjevali barvni diapozitivi. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Draga Kebra daruje: Berta Zužič 1000 lir za Glasbeno matico, družina Pepi Gorkič 5 tisoč in družina Gruden 5 tisoč Ur za spomenik padlim partizanom na Opčinah. V počastitev pete obletnice smrti dragega sina Serafina Vaclika darujejo starši 4000 lir za spomenik padlih partizanov na Opčinah. V isti namen daruje Pepi Grzančič 1000 lir in Ivanka Dolenc tudi 1000 lir namesto cvetja na grob pok. učitelja Draga Kebra. V spomin na 6. obletnico smrti drage mame Josipine Dekleva darujejo hčerke 3000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina na pok. g. Marijo Domicelj, sotrpinko v izgnanstvu, daruje družina Ernesta Piščanca 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Marije Domicelj roj. CoK darujejo; Terezija Skrlavaj in Viktori-matico, nadalje Just Kristina Lavren-čič 1000, Viktorija Cok 1000, Angela in Sergij Pečar 1000, Pavla in njena hčerka Angela Gombač 1500 lir za Dijaško matico. V spomin pok. gospe Ane Trblžan daruje družina Rudež 1000 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje Dragica Kavčič 500 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Marije Križmančič (Petračeve) darujejo: Srečko Križmančič (Fogonov) 1000 Ur za športno društvo «Zarja»; 7000 lir za športno društvo »Zarja« in 3000 lir za Slomškov dom — vsak po 1000 lir: Frlinovi, Metjolovi, Kusovi, Fečevi. Zepenfičevi, Olga Kovačič, Dora Cezarjeva, Marija Bertaljetova, Svetka Čukova in Štefanija Pickotova. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, Iti so sočustvovali z nami, ko nas j« za vedno zapustil naš nepozabni Jakob Grgič Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so pokojnika spremili na zadnjo pot. Družina Grgiča Padriče, 4. II. 1968 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, Iti so spremili na zadnji poti našo predrago mamo, taščo in nono Katarino Sulčič vd. Bogateč Posebna zahvala darovalcem cvetja ln vencev ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnice. žalujoči sorodniki Trst. Sv. Križ, 4. II. 1968 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ln spremili na zadnji poti našo drago mamo, sestro in teto MARIJO DOMICEU r. ČOK Iskreno se zahvaljujemo č. g. župniku, učiteljstvu in u-čencem katlnarske šole, g. zdravnikom in strežnemu osebju bolnice pri Sv. Magdaleni, vsem darovalcem vencev ln cvetja in tistim, ki so na kateri koli način počastili njen spomin. Žalujoči: hčerka, sestri nečaki in drugo sorodstvo. 4. februarja 1968 ZAHVAL A Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega moža, tata in nonota ALOJZA KRTA Posebna zahvala č. g. župniku z Repentabra, zlasti pa g. dr. Grudnu lz Nabrežine in gospe Zofki iz Repna za nego, posvečeno dragemu pokojniku, ter vsem domačinom ln prijateljem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin. Družina Krt Fernetiči, 4. februarja 1968 + ■" ......................- Po dolgi In hudi bolezni nas Je za vedno zapustil naš dragi brat in stric VLADO TERČON komercialni nameščenec v Idriji Pogreb pokojnika Je bdi v torek, 30. januarja na pokopališču v Ljubljani Žalujoči bratje in sestra z družinami Nabrežina, Sesljan, Ljubljana, Kranj, 4. februarja 1968 TUDI TA SLIKA IMA ŽE LEPO STAROST Ti otročički so danes že «skoraj>> stari — imajo vsaj okrog 65 let. Slika je namreč iz 1. 1910 in na so otroci dolinske šole z učiteljico in katehetom. — Sklenili smo, da damo vsakomur, ki se najde na tej sliki, kako knjigo. Prosimo torej vse, ki so ugotovili, da so na sliki, naj se javijo v našem uredništvu od torka dalje (Ul. Montecchi 6/II) PISMO BOL JUNCA NO V V ZVEZI l GRADNJO «CM T» Z nekolik« dobre volje bi »e ohranilo več hiš Pričakujemo, da bo vodstvo Ustanove za industrijsko pristanišče in predsedstvo družbe CMT upoštevalo utemeljene zahteve 277 podpisnikov y zvezi z napovedano razširit-v!Jo področja industrijskega prista-JJJsča za gradnjo tovarne «Grandi «Iotori» so Boljunčani te dni posla-u vodstvu ustanove za industrijsko Pristanišče in predsedništvu «Druž-je GMT» naslednje pismo z 277 P-dpisi: «Spodaj podpisani prebivalci Bo-Ijunca (občina Dolina), ki so pri gradnji industrijskega kompleksa *GMT*. kot lastniki zemljišč in zgradb, nahajajočih se na področju namenjene gradnje, direktno zainteresirani — čeprav ne nasprotujejo postavitvi tovarne v bližini vasi, ker pač ni mogoče dobiti v tržaški pokrajini drugega Primernega prostora — po vpogledu gradbenih načrtov, ki jih je prejela dolinska občina od u-stanove tržaškega industrijskega Pristanišča, izražajo svojo veliko zaskrbljevat, ker segajo izbrane površine prav v notranjost južnega dela od Ieta 1911 do 1912 je bi] pred. vaškega sred.sca m bodq,.,j0j^.t,sedr)ik Ivan K-ižmančič, nato Ivan rega porušene številne stanovanj- Ražem (1913-l'il5i. Peter Rožem svojih pozdravnih nagovorih omeni- žem (1926), Andrej Prešel (1927 do li nekatere probleme in nakazali 11933),Vincenc Križmančič (1934 do poti, smernice, načine za njihovo, 1944), Ivan Marc (1945-1947) Ivan rešitev. Zelo koristno bi bilo, da bi v~--naši živinorejci o vsem tem še podrobno razpravljali in da ne bi o-stalo le pri ugotovitvah. VPRAŠANJE V DEŽELNEM SVETU Reguliranje Idrije in Verše Ljudsko prenočišče v UL Eozzi Težave za gradnjo ljudskih stanovanj v Zagraju Pomanjkanje učilnic v državnem umetnostnem zavodu Delo naših prednikov, zaslužnih Križmančič (1948-1951), Zoro Grgič (1952-1968). Pokojni Andrej Prešel, ki je bil, predsednik od teta 1927 do 1933, je Idrije in Verše spada pač v ta o-med drugim imel veliko zaslugo, da j kvir, kajti dežela se ne sme vme- Na eni izmed zadnjih sej deželnega sveta so odborniki odgovorili na razna vprašanja svetovalcev. Tako je odbornik za javna dela Masutto odgovoril na vprašanje svetovalcev KPI Bergomasa in Jarca o reguliranju reke Idrije in potoka Verše. Odbornik je bil namreč lani v februarju zagotovil, da bodo proučevanja v zvezi z reguliranjem teh vodnih tokov in svetovalca bi bila rada zvedela, kaj je s stvarjo. Odborništvo je pripravilo aprila lani program posegov o soškem porečju, potem ko je hidrološka komisija pri odborništvu razpravljala o tem vprašanju. Deželni odbor je o-kvirno odobril program in odborništvo je poverilo stvar nekemu go-riškemu strokovnjaku. Toda splošno študijo o soškem porečju mora pripraviti tretja podkomisija ministrstva javnih del za načrtovanje del za splošno vodno ureditev v vseh Treh Benečijah. V ta namen se je sestavila posebna delovna skupina, ki je ugotovila, da so dela v soškem porečju zelo nujna. 26. janurja je bil na magistratu voda v Benetkah sestanek, ki ga je vodil predsednik višjega sveta javnih del. Na tem sestanku so sklenili, da bodo ustanovili več delovnih skupin, ki bodo poglobile že začete študije. Za porečja Til-menta, Livenze in Soče so ustanovili delovno skupino, ki jo vodi prof. Francesco Ramponi, docent stolice za hidravliko na tržaški u-niverzi. Med drugimi je v njej tudi prof. Venzo, geolog tržaške univerze, deželo pa zastopajo funkcionarji odborništva za javna dela. Ministrstvo javnih del je določilo rok za predložitev študij do 31. oktobra letos. Študij za reguliranje sodelovanjem zavednih članov od-1 svetovalcema tudi na vprašanje gle- porušene številne stanovanj . ske hiše, ki so jih pred kratkim sezidali prizanel' mali lastniki z velikim trudom in žrtvovanjem. Podpisani toplo in nujno pozivajo obe v naslovu navedeni usta-n°vi, da nekcliko spremenita o-menjene načrte, tako da bi bilo področje namenjene gradnje odmaknjena za nekaj desetin metrov v smeri proti hribu Čelo in proti severozapadni strani vasi. Na ta način bi v vsem severovzhodnem delu vasi ne bilo treba rušiti skoraj nobene niše in tudi občinsko športno igrišče bi ostalo na sedanjem mesti ter bi tako vsa vas ostala bolj odprta Končno pripominjajo, da je zelo težko dobiti na tem območju Primerna zemljišča za ponovne gradnje stanovanjskih hiš, ki bi ode morebiti porušene. 'd upanju, da bo ta prošnja z razumevanjem in vestnostjo spre-J.eta- se podpisani v naprej zahvaljujejo 'n pozdravljajo z odličnim spoštovanjem* Sledi 277 podpisov. Pričakujemo, da bodo na pristoj-em mestu upoštevali utemeljene ‘•ahteve Boljunčanov Možje, ki so vodili ■n ohranili bazovsko Zavarovalnico živine V. nedeljo popoldne je bil v Ba-ovici 70. občni zbor Zavarovalnice 44 varovalnice, zadruge itd. nam mora biti v spodbudo in zgled. O dolgoletnem in uspešnem delovanju Zavarovalnice za govejo živino v Bazovici smo sicer že obširno pisali, vendar pa se nam zdi potrebno, da navedimo še nekaj podatkov, in sicer o možeh,, ki so imeli največje zasluge. Poleg ustano/itelja Josipa Perto-ta, prvega predsednika Petra Križ-mančiča in prvega tajnika Mihe Ražma, moram,) navesti imena vseh predsednikov od leta 1911 naprej, kakor je razvidno iz društvenih knjig. Ražem (1913-l')15j, Peter Ražem (1916-1917), Just Ražem (1918), Anton Grgič (1919-1920), Vincenc Križmančič 0421 1925), Ivan Ra- bora sta Andrej Prešel in Ivan de gradnje 14 stanovanj na odkup Mahnič spravila zavarovalnico na in 6 ljudskih stanovanj v Zagraju. noge, da se je ohranila in okrepila. Rekel je, da je deželno odborništvo za javna dela že ob razdelitvi prispevkov na podlagi zakona št. 26 iz leta 1965 proučilo položaj v zagrajski občini, kjer primanjkuje stanovanj. Kar se tiče omenjenih 14 stanovanj se je postopek v zvezi z načrti za njihovo gradnjo res močno zavlekel. Prav tako je imel goriški IACP težkoče s finansiranjem. Sedaj je treba odstraniti ovire za..naje.n. ugodnega posojila, in dežela je pri tem posredovala. Pogajanja za najem ugodnega posojila so bila dolga, toda ustanovi IACP je bilo na tem, da ne bodo obresti previsoke, tako da bodo 1 stanovanja lahko odkupile tudi Izlet v Trst bo ostal v slabem spominu 22-letni ameriški študentki Annetti Anderson. Neznanci so ji namreč v petek ukradli z avta, ki ga je parkirala v Ul Torrebianca, transistor znamke «Magnavox«, ki je bil vreden približno 25 tisoč lir. 10 dni se bo moral zdraviti tudi 34-letni delavec. Bruno Locatelli iz Prebenega 11, katefega je med delom v podjetju Italsider v Skednju udaril v glavo kavelj, ki je visel z nekega žerjava. ..........................................................................„„.................................... SODOBNO KMETIJSTVO Zelo koristna nova revija Pravkar je izšla prva številka nove revije za pospeševanje kmetijstva, živilstva in gozdarstva «So-dobno kmetijstvo» Revijo, ki se že s svojo prvo številko predstavlja z zelo zanimivo vsebino, lepo urejevana in z ovitkom v barvah, izdaja časopisno podjetje «Kmečki glas» v Ljubljani. Ravnatelj je Jaka Bogataj, odgovorna urednika pa sta inž. Nadja Engelman in inž. Danica Honzak Posamezni izvod slane 4 Ndin, za tujino pa 6 Ndin. Letna naročnina za posameznike, knjižnice in šole 45 Ndin, za gospodarske organizacije 140 Ndin, za dijake in študente kmetijskih šol 20 Ndin. Letna naročnina za tujino 67.5 Ndin. Ko srno tako na kratko seznanili naše čitatelje < reviji «Sodobno kmetijstvo», naj sedaj še. povemo, kaj nam o njej obetajo njeni uredniki in sodelavci. Že prvi naslov «...Tvoja zemlja je draga ..* — iz pesmi Valentine Vocnika — nam inz. Jože Guzelj razodeva skrb in zavzetost slovenskih kmetijskih strokovnjakov in delavcev za zemljo, za ____našo zemljo, za vso slovensko zem- j;a govejo živino” Na tej 'jubilejni | lJ°- tudi tostran meje. iwS-av-' 0 kateri smo že obširno «Znanost ne pozne. meja. Člove-jjorocali, so predstavniki oblasti in ški duh je sprejemljiv za novo, na-a*nih ustanov ter organizacij v I prednejše. Znanost ne more biti le Jano na Predvaja danes, 4. t. m. s pričetkom ob 15. uri zabavni Techni-*eope Technicolor film: d LA C0NCIURA ^ (ZAROTA) V glavni vlogi igra VITTORIO GASSMAN. Drugi Igralci: JOAN COLLINS, JACQUES BERGERAC, HILDA BARRY. lillRIO «1W1S» PROSEK Predvaja danes, 4. t. m. s pričetkom ob 16. uri Clnemascope Technicolor film, ves prežet z dramatičnostjo in pustolovščinami: LIN MILTONE Dl ANNIFA i!!i:iii:!:iiii!iiii::i:m::i 'lii::iUi:iiiiii:!::;::::iti;i:ii!:!iiiiii:::U::::iiii Igrata: JOHN RICHARDSON in RAQUEL WELCH last izbrancev . . Vera v moč zna nosti je sila, ŠVICARSKA SUPERMARKA S s o o 3 NOVA IZBIRA USNJENE KONFEKCIJE /Z KOZJEGA > SVINJSKEGA VELURJA DAMSKI KRZNENI PLAŠČI IZ PLEMENITIH KRZEN 3 «4 I [Sovi kroji plaščev suknjičev kostimov Za ženske plašče ovratniki in bovic iz plemenitega krzna Krznena podloga za zimske dni 10*70 POPUST pri plačilu s konvertibilno valuto IZREDNO NIZKE CENE IZDELKOM IZ SVINJSKEGA VELURJA SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje s svojimi tovorno-potni kimi ladjami: redno linijo okoli sveta redno linijo i lužno Ameriko, redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi lud jami od 8.1100 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse inlormacije se obrnite na upravo podjetja: «SPLt )SN A PLOVBA« Piran, Zupančičeva ul 24 in na naše agente po vsem svetu l’elexi: 34123; 341-22 Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73470 do 73477 mm CHARLES EXBRAYAT 48. Drugič v Sevilli SOBOTA Propelerji štirimotornega letala T.W.A. so me zazibali v spanje. Nismo več tako daleč od New Yorka. Zvečer bom v Washingtonu in telefoniral bom Andersonu. Gotovo me bo hotel takoj videti, da bi zvedel podrobnosti. Ali naj Cliffu povem resnico? Ali naj mu povem, da sem jaz ubil Alonsa, prijatelja Alonsa, svojega stalnega tovariša Alonsa, ki sem ga ljubil, Alonsa, ki je ljubil mene? Dogodki se namreč niso zgodili natančno tako, kot sem pripovedoval Mariji in Femandezu. Ko je Alonso vstopil z revolverjem v rokah, je zakričal: «Vrzi orožje, Bob!» Lajolette je poskočil. «Kaj?» «Vrzi orožje!« «Toda... ali si nor?» «Vrzi orožje!« In Lajolette, je izpustil revolver. Oddahnil sem se. «Hvala, Alonso!« Tedaj Je izbruhnil drugi lopov: «Aha lahko se zahvališ tej barabi, ki Je... Alonso je z največjo naglico ustrelil trikrat zaporedoma. Bil je dober strelec, vedel sem, da je Lajoletta ubil s prvo kroglo. «Strašen je postal, Pčpč...« Pogledal sem Alonsa, ki je rekel: «Kaj ni prav?« «Zakaj si streljal, saj je bil brez orožja?« Obraz mu je okamenel. «Zakaj, po tvojem mnenju, Josč?« «Ker nisi hotel, da bi govoril...« «Zares?» «Alonso, tudi Percelova si ubil, ker sta hotela govoriti...« «2e od nekdaj vem, da si bistroumen, Pepč!« «In kako ti je uspelo, da - si prišel sem — mimo toliko njegovih ljudi na ulici? Ker te pač poznajo kot enega svojih... In, kako so te obvestili, da je Arguthnot detektiv Yarda, Alonso? Saj nisi telefoniral v Washington?>; «Zelo si bistroumen, Pepe, preveč bister... škoda...« «Skoda?» «Ker sva bila dobra tovariša... ker živita Ruth in «seflor» Jose, ker te moram zdajle ustreliti, moj ubogi P6p6...» Zares mu je bilo hudo in mislim, da me je rešilo, ker mu je to nekoliko zmanjšalo hitrost refleksov. Zvalil sem se na tla v trenutku, ko je ustrelil. Alonso je bil nagel, prav tak pa sem tudi jaz. Namenoma sem padel poleg Lajolet-tovega revolverja. Alonso se je obotavljal nekaj desetink sekunde — ni mu bilo takoj jasno, ali sem padel, preden je ustrelil, ali po strelu. Izkoristil sem ta čas in dvakrat ustrelil. Se je stal. Ko sem vstajal, pa je Alonso zdrsnil na kolena. Ko je z glavo zadel ob tla, je tako udarilo, da tega ne bom nikoli pozabil... Sklonil sem se k njemu. Se se je lahko nasmehnil. «Končno, Pčpč... bolje je... da se je tako... končalo. Ti... ti boš rekel... Cliffu...« Nisem zvedel, kaj je hotel, naj povem Andersonu. Zaprl sem mu oči. Obrisal sem držaj Lajolettovega revolverja in ga stisnil Lajolettu v roko. Nato sem vzel listnico lažnega Char-leya. V njej so bila Alonsova pisma. Tako mi Je postalo vse jasno. Denar, o katerem je Alonso trdil, da ga dobiva pri kartah, je nalagal na Alonsov bančni račun Lajolette, kot da mu ga pošiljajo sorodniki. Verjetno sta se srečala slučajno, ko je bil moj tovariš na potovanju po Španiji. Za dobre mesečne prejemke je Alonso obveščal Lajoletta o vsem, kar so pripravljali proti njemu v FBI. Zato si je tako prizadeval, da bi poslali v Sevillo njega. Našega sovražnika je obvestil o mojem prihodu, ga seznanil z mojimi nalogami, mu sporočil čas in kraj sestanka v Kordovi. Ko mi ga je Cliff poslal na pomoč, je bil gotovo zelo vesel, saj je oil prepričan, da bo preprečil moje napade. Ker me je imel rad, si je prizadeval, da bi me čimprej spravil nazaj v Washington. Spletko, da sem začel sumiti Juana in Marijo, je skoval zato, da me Marija ne bi več zadrževala v Sevilli. Ko je obvestil Fernan-deza, da sem si preskrbel revolver, je upal, da me bodo izgnali- Alonso pač ni računal, da sem tako globoko navezan na Marijo — zato se je njegov načrt ponesrečil. • • * Stirimotomo letalo je mimo drselo nad oblaki. Strežajka nas je obvestila, da bomo čez dve uri v La Guardii. Ali bo Marija prišla za menoj? Bo! Ni mi sicer vse jasno, zakaj, toda o tem sem prepričan. Marijina podoba je priklicala podobo Ruth. Ali zdaj že ve? Tudi njej bom povedal enako zgodbo kot Femandezu in Mariji. In zakaj ne bi prav tako govoril Cliffu Andersonu? Alonsa so ubile Lajoletto-ve krogle. In nenadoma je prišel od nekod vame velik mir. Ne bojim se več srečati Ruth, kajti zdaj vem, da se bom Cliffu zlagal — nobene ovire ni, da se mu ne bi zlagal! Alonso Je padel kot žrtev svojega poklica. Njegovo ime bo zapisano v seznamu tistih, ki so umrli pri izpolnjevanju dolžnosti. Na Alonsovo krsto bodo pripeli kolajno, Ruth bo dobivala pokojnino in «seflor» Jose bo občudoval svojega očeta — junaka. Sicer pa ga bo poznal samo po fotografijah. Cliff bo imel lep govor — in tudi to bo prav tako zelo dobro. Konec HOTEL SI,OH LJUBLJANI! I L.L. 2UO-U 43 HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNAR00NA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI flVTOPROMET GORICA «« priporoča zlmovanje na LOKVAH dnevno obratujejo vse Štiri vlečnice (najmanj 5 oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne delavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišč! In restavracijo z domačo hrano, vinom !n drugimi pijačami - Tel. 21-314 Turistično društvo ima na razpolago tudi privatne sobe. PARK HOTEL GORICA NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-46$ s svojimi obrati: restavrai^o. kavarno In gostilna 'Pri hrastu Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ★ gostilna Ivoida - razen torka In barski program telefon 21-239 TRST UL Boccaccio 3 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMI0 TOVORNI PREVOZI v ose kr uje tudi v inozemstvo ----——---r,, u n teijcfon 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magdo 1/L Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37 338, 95-833 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, UREDNIŠTVO: TRST - ul MONitLcm o. u., : _ oosamezna številka v tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun; založništvo tržaškega tiska Trst 115374 - Zs »raj?!* ssso. sun^ite^m ----- 40 ur beseda - 081881 za trža5ko 10