/° O & 2>g Proučujmo probleme...! |(a|(o reševati s SEJE SVETA ZA DRUŽBENI NAČRT IN FINANCE Svet za družbeni načrt in finance skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na svoji razširjeni seji s predstavniki vseh pristojnih svetov občinske skupščine in upravnih odborov skladov 24. januarja Podrobno obravnaval predlog programa družbenega razvoja občine *er predlog proračuna za leto 1966. V uvodni obrazložitvi je predsednik skupščine, Vlado Črne, ugo-da je za družbeni razvoj na našem območju v zadnjih letih snačilno, da družbene potrebe hitreje naraščajo, kot možnosti za “Jihovo zadovoljevanje, kar je bilo še bolj očitno ob uveljavljanju gospodarske reforme v letu 1965. Ves gospodarski razvoj v tem letu Je šel v smeri urejanja vpra-anJ, ki jih nalaga gospodarska reforma, zato so tudi rezultati dru-Satnl kot prejšnja leta, saj se je bistveno spremenila struktura oblikovanja in porabe narodnega dohodka. V letu 1965 se Je po-večal družbeni bruto produkt za 13 %, materialni stroški za 16 %, narodni dohodek pa se je v letih 1961/65 povečal za 12 %. Ce to oiemente primerjamo med 1965 In 1966, se naj bi družbeni bruto Produkt povečal za 20 %, materialni stroški pa za 23 %, narodni do-“odek pa narašča z manjšo dinamiko (11 %). Veliki del družbenega r«to produkta odpade na nov obrat kemične tovarne Vulon, v 'kngt polovici leta pa tudi na Toplarno. Je bilo razmerje med osebnimi dohodki in skladi 80%: 20%, leta 1965 71 %: 29 %, leta ,1966 pa 66 %: 31 %. Cisti skladi delovnih organi- *mam«SPOdarsko re,ormo so bile *®nu an° obvcznosti delovnih or-njjk ■*' z»to pa so sc povečala Va lastna sredstva. V letu 1964 NOV delovni uspeh kombinata žito SILOS ZA 22.000 TON Predzadnji dan lanskega leta, 30. decembra, je imel živilski b,nbinat »2ito« pomembno slavje. Po 2-letni gradnji so izročili ^°iemu namenu zgradbo, ki se ob koncu razsežnih objektov »Ži-" °b Šmartinski cesti mogočno dviga v nebo in ki bo koristila Potrebam tega podjetja v kar največji meri. Dograjen je bil žit-n' silos, kjer bodo vskladiščevali rinfuza ^ ro'rvodnjo tega kombinata. *a slavnostni dan, ob od- pšenico, potrebno za .*'l°sa, so se zbrali na sve- anosti zastopniki vseh delovnih •not »Jit" * .... .......... lboiiDrr„ 1°"’ člani delavskega sa-tl°narnVl,Qnja ^r vodilni funk-Padjetja. Kot gostje v njihovi sredi pa so bili predstavnik Izvršnega sveta SRS tov. Peter Vujec, republiški poslanec tov. Boris Butina, sekretarka občinskega komiteja ZKS Moste-Polje (Nadaljevanje na 4. str.) „....... na l»»Hllim«iMutMl,u,l,.......r|||(t|n|M<|)|n.|,|„7,|„„||„„||,tt.....MMMIMIM naslov,”'.^"'■^^"aJpomembne^1h skladov. Zaradi tef« zacij za porabo so bili, oziroma bodo na razpolago v naslednjih sredstvih:*v letu 1964 — 2.750 milijonov, v letu 1965 - 4.820 milijonov in leta 1966 6.108 milijonov din. Ta sredstva se pa še povečajo za amortizacijo (v 1966 — 2.159 milijonov). Osebni dohodki v gospodarstvu bodo predvidoma povečani v letu 1966 za 14 %. Nekatere delovne organizacije celo znižujejo osebne dohodke, druge pa povečujejo osebne dohodke le od 1 do 6 %, Nad povprečjem občine so le Kemična tovarna, Papirnica Vevče, Totra in Kolinska. Delovne organizacije angažirajo v letu 1966 sredstva za razširjeno reprodukcijo, vendar se sredstva skladov ne smejo vlagati v nove investicije, temveč v modernizacijo proizvodnje, ker bo le tako do- (Konec na 12. str.) Nova vloga občinske skupščine, ki je o njej prav sedaj mnogo govora, izhaja iz dejstva, da postajajo delovne organizacije osnovni nosilci enostavne in razširjene reprodukcije. Tako si tudi na področju družbenih služb (tudi v šolstvu in kulturno-prosvetni dejavnosti nasploh) prizadevamo, da dobe samostojnejšo vlogo, stalne in stabilne vire financiranja. Spremembe na področju stanovanjske politike, v bančnem sistemu, v predčasni ukinitvi investicijskih skladov so tolikšne, da se vloga in položaj občinske skupščine bistveno spreminja. Družbenopolitične skupnosti oziroma občinska skupščina ni več tista, ki akumulira, razpolaga in odloča o sredstvih za razširjeno reprodukcijo, temveč postaja mobilizator in usklajevalec raznih interesov v občini. Občinska skupšči- na in družbenopolitične organizacije, morda prav »splošni zbor« (SOb, SZDL, sindikati), bodo sodelovali pri dogovarjanju z občani in delovnimi organizacijami, kako in s kakšnimi sredstvi urejati življenjske potrebe v občini. Zbiranje sredstev delovnih organizacij in občanov na prostovoljni osnovi mora dobiti vse večji pomen. S tem se bo oblikovala naša zavest o občini kot samouprav-(Konec na 3. str.) &®nes berite: ■me Jožeta Moškriča (str. 5) Tovariško srečanje (str. 7) NLOŽAJ IN VLOGA MLADINE (str. 9) Novoletna praznovanja otrok (str. 11) PRILOGA: Družbeni program občine Predsedniki skladov pojasnjujejo - se razpravami o letošnjem družbe- ~ * ........ I I I I ............................H.IUMH načrtu in . S-Proračunii skupščine občine Ljubljana Moste- ... l** ............... l1lluiu *b°rih volivcev in za tem tudi v skupščini, '"HMMummHimmmuHUHiiimmnmHmmmimmmuuMtuuummiHuuatmmHMHHHmu1 bralce nekaj zanimivih podrobnosti o Umni.....—..........T..................Hi.ii.MimumUllUIIUIIUlUMUUMIIIIMHIUIIIIU smo l-MIIIHIMMlil Jiapredsedntke teh skladov, ki so ragSSPJjS -<71 ^ rr H 1 ti | i Hi-Tf M::}- " , •* •. ■ ; i -M , ‘.‘Z ■#: -"v '♦! • ni \ ’ ^ f ' f. , v u ^ • i 11 M II h i v tr ..*“«SJR®i“nlla. (Nadaljevanje na 6. strani) Splošni zbor: | O združevanju sredstev Splošni zbor naše občine, ki ga sestavljajo občinska skupščina, občinski odbor SZDL in občinski sindikalni svet, je imel 21. januarja letos sejo, na kateri je obravnaval problematiko razvoja družbenega standarda in združevanje sredstev. V zvezi z omenjeno tematiko je zbor sprejel ustrezna priporočila, ki jih ob tej priložnosti tudi v celoti objavljamo. I. Za razvoj družbenega življenja v zadnjih letih je značilno, da so družbene potrebe hitreje naraščale kot možnosti za njihovo zadovoljevanje. Takšna razvojna neenakost je vplivala tudi na razvoj družbenega standarda občanov, ki žive v naši občini. Na njegovo zastajanje je predvsem odločujoče vplivalo zaostajanje materialne podlage na področju družbenih služb in komunalnega urejanja prostora. Ze ob sprejemanju družbenega načrta za leto 1965 je občinska skupščina opozorila na nekatere kritične probleme družbenega standarda, ki ne izražajo luksuznih zahtev in potreb občanov, pač pa predstavljajo njihove osnovne življenjske potrebe. Ze v lanskem letu je bilo mogoče oceniti, da bodo vse spremembe v razdelitvi narodnega dohodka bistveno vplivale na razpoložljiva sredstva za razvoj posameznih področij družbenega standarda. Tako je leto 1965 prineslo v občinske skupnosti številne novosti, ki imajo svoje korenine v novi ureditvi SFRJ in sistemu družbene ureditve, ki izhaja iz nje. Med temi novostmi sta s stališča nadaljnjega razvoja važni predvsem dve, ki sta hkrati zelo pomembni za celotno družbeno in gospodarsko življenje v občinski skupnosti, in sicer: 1. zaradi spremembe instrumentov delitve narodnega dohodka (neto proizvoda) med družbo in delovnimi kolektivi se je bistveno okrepila materialna osnova delovnih organizacij in 2. z zakonom o financiranju družbenopolitičnih skupnosti je trajneje in perspektivneje urejena materialna osnova nadaljnjega razvoja družbenega standarda in družbenih negospodarskih institucij v občinski skupnosti. Posledica teh dveh družbenogospodarskih ukrepov se je pojavila že v letu 1965, ko so usahnili vsi viri sredstev, s katerimi bi občinska skupščina lahko neposredno vplivala na hitrejši razvoj družbenega standarda. Tako urejeno financiranje razvoja družbenega standarda postavlja le-tega v neposredno odvisnost od rednih dohodkov občinske skupnosti. Ti se pojavljajo predvsem v obliki prispevkov iz osebnih dohodkov, saj predstavlja ta vrsta dohodkov proračuna okrog 75 % celotnega proračuna. To pa tudi pomeni, da bedo perspektivni viri proračuna občine in sredstev za neposredna vlaganja v družbeni sandard odvisni le od gibanja osebnih dohodkov zaposlenih občanov. S temi rednimi sredstvi proračuna se morajo pokriti vse potrebe tekočega poslovanja in investicijskih vlaganj s področja družbenih služb, komunale idr. Uveljavitev gospodarske in družbene reforme v letu 1965 je še bolj poudarila uvodoma navedena družbenogospodarska ukrepa. Se močneje je razvila materialno osnovo poslovanja gospodarskih organizacij in zmanjšala proračunske osnove razvoja družbenega standarda v občini. Takšna usmerjenost delitve narodnega dohodka izloča, vsaj pri sedanjem stanju materialne osnove proračuna občine in obstoječih možnosti za neposredno vlaganje sredstev občinskega proračuna v razširjeno reprodukcijo družbenega standarda, občinsko skupščino kot neposrednega investitorja v družbeni standard. Takšna preusmeritev sredstev s področja družbenopilitičnih skupnosti v gospodarske organizacije je povzročila tudi spremembo vloge občinske skupščine: iz neposrednega investitorja nastaja družbeni in samoupravni forum, kjer se oblikujejo stališča do vseh družbenih problemov in pojavov, materialne in nematerialne narave, postaja v resnici samoupravni organ občinske skupnosti oziroma komune. V zadevnem obravnavanju problematike razvoja družbenega standarda se pojavlja občinska skupščina kot posrednik med interesi gospodarstva in interesi družbene skupnosti na področju družbenih služb. Pojavlja se kot forum, kjer naj se proučijo problemi na področju družbenega standarda in vzpodbudijo delovne organizacije v gospodarstvu za vlaganje svojih sredstev tudi v področja zunaj njenega neposrednega proizvodnega prostora. Obravnavane in tudi druge spremembe v družbenogospodarski vsebini družbenega življenja v občini so vplivale tudi na tesnejšo povezavo med področji družbenega standarda in gospodarstvom. Dosedanja skromna materalna osnova gospodarstva in zbiranje sredstev v okviru proračuna, skladov občinske skupščine in višjih družbenopolitičnih skupnosti je zadolževala z nalogo razvoja družbenega standarda predvsem organe zunaj gospodarstva. Vse družbenogospodarske spremembe, ki so izoblikovale dosedanje odnose v občinski skupščini, pa terjajo večje vključevanje delovnih kolektivov gospodarstva pri nadaljnjem razvijanju družbenega standarda. Vsaj v prehodni fazi gospodarske stabilizacije in dokončne uskladitve potrošnje narodnega dohodka v okvirih, začrtanih z gospodarske reformo, bo razvoj družbenega standarda delavcev v gospodarstvu in drugih občanov odvisen od skupnih naporov občinske skupščine in samoupravnih organov v gospodarstvu. Ze nekaj let uporabljena parola o dvoličnosti proizvajalca — delavca in potrošnika — občana je dobila prav v tem obdobju jasnejšo in stvarnejšo podobo. Odločitve delavca—proizvajalca in ustvarjalca sredstev za razširjeno reprodukcijo se bodo morale čvrsteje povezati s kritiko delavca - občana' in koristnika nivoja družbenega standarda in ustvarjalca potreb v družbenem standardu. S tem pa je tudi rrzširjcna reprodukcija dobila širši družbeni značaj. Sredstva se naj ne bi vlagala le v »mrtva« proizvajalna sredstva, ampak tudi v »živo« delo — človeka, proizvajalca in občana. S tem se bo pojem občine razširil in prišel iz predstave v obliki občinske skupščine, njenih organov in proračuna, v dejstvo občinske družbene skupnosti in materialnih sredstev, ki se Izoblikujejo v njej kot celoti. Prav zaradi teh temeljnjih spiememb v družbenogospodarskih pogojih razvoja celotne občinske skupnosti Je potrebno preučiti naloge vseh družbenih činiteljev, ki razpolagajo z materialnimi sredstvi, pri nadaljnjem razvoju družbenega standarda in odstranitvi nekaterih že kritičnih problemov. X. Občinska skupščina in njen proračun Zbiranje dohodkov v občinski proračun po predhodnih obravnavah so v letošnjem letu pri optimalnih ocenah povzročile, da bo višina občinskega proračuna ostala na lanskoletni višini rebalansirane-ga (znižanega) proračuna. To pomeni, da ne obstajajo realne osnove za hitrejši dvig življenjskega standarda delavcev, zaposlenih v negospodarskih organizacijah v letu 1986. Zato se postavlja vprašanje, ali Je ob takšnem položaju možno predvideti večja vlaganja iz proračuna v področja družbenega standarda. Pri tem Je treba upoštevati dejstvo, da bo proračun lahko rešil več problemov iz tekočega poslovanja (npr. vzdrževanje cest in drugih komunalnih naprav, razširitev raznih družbenih dejavnosti itn.), če bodo sredstva i: gospodarstva lahko omogočila vsaj delno pokritje nekaterih obveznosti celotne občinske skupnosti s sredstvi iz gospodarstva. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je proračunu dana količina, znane družbene potrebe pa v precejšnji meri presegajo zmogljivosti proračuna. zlasti če nastopa osamljen. Po programu mora biti bolnišnica zgrajena do 31. decembra 1972 leta. Njen investicijski strošek bo dosegel znesek 17,560.000.000 starih dinarjev. Gradnjo bodo financirale vse občine bivšega ljubljanskega okraja. Udeležba je ugotovljena na podlagi naslednjega ključa: 2. Organi upravljanja v delovnih oganizacijah gospodarstva Nasproti krčenju proračunske potrošnje ob naraščajočih potrebah družbenega standarda se pojavlja občutna krepitev gospodarske osnove delovnih organizacij v gospodarstvu. Cilj takega procesa je vsekakor vzpodbujanje gospodarstva k hitrejšemu razvoju in naraščanju narodnega dohodka. Istočasno pa izsiljuje širši pojem razširjene reprodukcije, ki se ne odraža samo v širjenju proizvodnih zmogljivosti na podlagi »mrtvih proizvajalnih sredstev«, ampak tudi na podlagi produktivnejšega »živega dela — proizvajalca«. S takšno usmeritvijo razširjene reprodukcije pa se razširi njeno področje tudi zunaj neposredne proizvodnje — v otroško varstvo, šolstvo, družbeno prehrano, kulturo, telesno kulturo, zdravstvo itn. Pomembnost razvitosti posameznih področij družbenega standarda na delazmožnost delavca in njegovo delovno učinkovitost ni ptsebej obravnavana, ker je s številnimi ekonomskimi, zdravstvenimi sociološkimi in psihološkimi analizami že dokazana. Splošni razvoj družbenega standarda bo v sedanjih materialno-finančnih pogojih v občinski skupnosti pospešen le pod pogojem, da bodo organi upravljanja v gospodarstvu del svojih sredstev za razširjeno reprodukcijo (skladov) namenili za skupne naložbe v družbeni standard zunaj neposredne proizvodnje. Sredstva gospodarskih organizacij, ki bi se namensko združila za negospodarske investicije v občinski družbeni skupnosti, bi uporabili za gradnjo najrazličnejših kapacitet družbenega standarda. Da bi se zagotovilo neposredno sodelovanje pri usmerjanju koriščenja teh sredstev gospodarskih organizacij, ki bi jih združevale, se naj le-ta ne bi vključevala v proračun občine, ampak bi se naj združevala v posebnem »SKLADU ZDRUŽENIH SREDSTEV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ ZA NEGOSPODARSKA VLAGANJA«, ki bi ga lahko ustanovila občinska skupščina. Sklad bi upravljali posredno organi upravljanja gospodarskih organizacij, neposredno pa predstavniki teh organov, ki bi jih v upravni odbor sklada imenovali posamezni organi upravljanja gospodarskih organizacij. Naloga upravnega odbora sklada bi bila, da sestavi in sprejme skladno z družbenim načrtom občinske skupščine in njegovimi smernicami, program združevanja sredstev za posamezno gospodarsko obdobje načrtovanja. V tem bi določil višino potrebnih sredstev, način združevanja sredstev oz. deleže posameznih gospodarskih organizacij in vrstni red negospodarskih vlaganj, ki naj bi jih financirali iz teh sredstev. Na takšen način bi bila ustvarjena neposredna in dolgoročnejša povezava med gospodarskim razvojem v občini, ki ga izvajajo gospodarske organizacije, in družbenim razvojem, katerega nosilec Je občinska skupščina. Sredstva naj bi se združevala za daljše obdobje 3—5 let po ključu, ki naj bi enakomerno obremenjeval gospodarsko akumulatlvnost delovne organizacije. Ena izmed možnosti, ki je hkrati tudi najenostavnejša, bi bila npr. 10 % od čistega dohodka, zmanjšanega pa sklad osebnih dohodkov in družbenih prispevkov iz CD. ZDRUŽENA SREDSTVA SKLADOV BI SE NAJ USMERILA V NASLEDNJA PODROČJA DRUŽBENEGA STANDARDA: 1. Gradnja ljubljanske bolnišnice: 50 % ljubljanske občine 50 % ostale očine. Med ljubljanske občine je obveznost razdeljena na osnovi narodnega dohodka in števila prebivalstva, in sicer: Ljubljana-Center Ljubljana-Bežigrad Ljubljana Moste-Polje Ljubljana-Siška Ljubljana Vič-Rudnik 1.224,360.000 706.692.000 644.400.000 921.492.000 799.056.000 Na osnovi tega ključa za celotno obdobje odpade po dinamiki za letošnje leto na našo občinsko skupnost obveznost v višini 140,625.000. Zato predstavlja ta obveznost eno glavnih področij združevanja sredstev delovnih organizacij, čeprav ne bo imela kratkoročnega učinka, marveč predstavlja srednjeročno naložbo. Njen pomen pa je kljub temu tolikšen, da ne bi smel predstavljati večje ovire pri izpolnitvi te obveznosti z združenim nastopom delovnih organizacij. 2. Otroško varstvo Kapacitete otroškega varstva vedno močneje zaostajajo za naraščajočimi potrebami. Najnujnejša je investicija za novogradnjo v Polju, za raširitev varstvene ustanove na Kodeljevem, v nadaljnji fazi pa za novogradnjo v Vevčah in Jaršah ter dokončno financiranju VVU Angele Ocepek. Na področju otroškega varstva ostaja nenehno nerešljiv problem otroških igrišč, ki je zlasti v zazidanih soseskah pereč problem tako zaradi sprostitve staršev po delu, ko otroka pošljejo na igrišče, kakor zaradi normalnega telesnega in duševnega razvoja otrok. Najmočnejša je potreba po igriščih pri VVU Angele Ocepek in osnovni šoli Jarše. Obstajajo pa tudi potrebe po manjših igriščih v neposredni bližini blokov in drugih stanovanjskih zgradb. 3. Šolstvo Najtežji problem na področju šolstva je že kronične prirode in ga doslej ni bilo mogoče rešiti: telovadnice pri šolah Vide Pregare, Sostro (v drugi fazi tudi gradnja učilnic in kabinetov) in Polje. Nevzdržnost takšnega stanja pri šolanju otrok in neugoden vpliv na njihov telesni razvoj je očiten ter ga ni potrebno zdravstveno in vzgojno dokazovati. To so namreč že več let živi problemi, ki niso bili rešljivi zgolj zaradi pomanjkanja sredstev in njihovega usmerjanja na druga, še bolj pereča mesta (osnovni šoli Jarše, Kodeljevo ipd.), kjer Je bilo potrebno zagotoviti izpopolnjeva-vanje osnove šolske obveznosti. Letošnja sredstva proračuna pa so tako zmanjšana, da ne bodo omogočala nobenih vlaganj v šolstvo. Zato je ta problem rešljiv le z angažiranjem sredstev delovnih organizacij in krajev, samoprispevka. 4. Družbena prehrana Na področju občine, kjer živi in dela 35.000 občanov, ni večjega obrata družbene prahrane. Glede na to, da bi bili koristniki tega obrata predvsem delavci delovnih organizacij v občini. Je pričakovati, da bo tudi ta investicija našla mesto v programu združevanja. II. V krajevni skupnosti kot samoupravni skupnosti občani neposredno uresničujejo samoupravljanje na področju dejavnosti, ki neposredno zadovoljujejo potrebe delovnih ljudi in njihovih družin. Edini nagib za ustanovitev in aktivnost naj bi bil skupni Interes občanov, njihova zavest, da v krajevni skupnosti lahko le s svojo aktivnostjo, s svojo Iniciativo - s smislom za reševanje svojih potreb, s svojo silo in sredstvi občinske skupščine in s sredstvi delovnih organizacij hitreje in .Igorreje rešujejo potrebe svojega vsakdanje" ga življenja. Danes imamo na območju občine 11 krajevnih skupnosti, ki po* krivajo večji del občinskega teritorija. Skupne življenjske potrebe občanov v določenih krajevnih skupnostih dajejo impulz za njihovo organizacijsko in delov, aktivnost. Na tem področju — področju zadovoljevanja raznovrstnih potreb delovnih ljudi in njihovih d rutin so krajevne skupnosti naredile velik korak naprej in dosegle iepe uspehe. S sredstvi občinske skupščine in sredstvi, ki so jih zbrali občan'-so rešili marsikatero življenjsko potrebo občana — soseske oziroma vasi. Mnogo milijonov je bilo zbranih v obliki krajevnih samoprispevkov, še več pa so jih prispevali v materialu in s fizičnim čelom. Zbiranje sredstev na prostovoljni osnovi s strani delovnih organizacij in občanov dobiva vse večji pomen. Na la način se oblikuje zavest v občini kot v okviru, v katerem sc obravnavajo in rešujejo skupne potrebe, oziroma v °h člnski skupščini kot najširšem demokratičnem forumu v občini. Nasprotja, ki nastajajo med občani in občino, so materialne h® rave. Izvirajo iz prevelikih Vor treb in zahtevkov in zaradi Pre' majhnih materialnih sredstev, katerimi razpolaga občina. Letoš nja proračunska potrošnja, ki zmanjšana, bo ta nasprotja ž-e z ostrila. Zato bo še toliko potnem nejša skupna družbena akcl^ združevanja sredstev delovnih 0 ganizacij in samoprispevkov 0 čanov. Občinska skupščina bo v lel 1966 razdelila sredstva krajevni skupnostim po ključu 50 % na Prr bivalca (aktivnega?) in osnovi programa skupnosti: £ a) za najnujnejše življenj* potrebe občanov na območju terekoll krajevne skupnosti UP vodovod, elektrika ipd.: ,,e b) večjo možnost partlclp®^ b1 rnflteft; oblik* fi' ., ... 50 % ** dela krajevn** bi imeli tisti občani z območja k®( terekoli krajevne skupnosti. K zagotovili največjo lastno alno udeležbo na občana v samoprispevka, to je v denarju* žičnem delu in materialu; c) splošna načela uarekd ^ pomoč območjem, ki sodijo v v imenovana nerazvita območj® ^ naši občini in bi v njih občani ^ prvi po razdelitvi nipi po Pal ^ paclji po kriteriju lastne udeie^ ne mogli zbrati večjih *sre ge Ta načela naj bi potrdi ^ zbori volivcev, oziroma dali P ^ kako še bolje razdeli loge, in*’0; občinsko dotacijo. Letošnje zahteve občanov rešili najnujnojše probleme trebe v krajevni skupnosti .j,, področjih komunalnih, š*h prosvetnih, kulturnih, vzgoJn<' njit stvenlh In športno-rekretm^, potreb presegajo večkrat s občinskega proračuna. ^tl Jasno Je, da bomo l0*1*40 det manJ- ^ potreb. Ta sredstva pa menitlmo samo z lastnimi * . > . . zbran" -e občanov - s sredstvi, krajevnim samoprispevkoim^^jiti spevkom v materialu in z delom. 0rlPr Priporočamo, da ^ skupnosti — občani — n‘ dP1 ,|i volivcev in na sestanki!1^ nepolitičnih organizacij tribunah - o tem razpf® odločajo. (Konec n« 9- Kako reševati skupne življenjske potrebe občanov? (Nadaljevanje s 1. strani) n' družbeni skupnosti, v kateri se obravnavajo in rešujejo skupne potrebe le s prizadevanji vseh občanov, proizvajal-eev in potrošnikov. Družbeni Pomen take usmeritve je jasen m bi k temu veljalo dodati le misel, da je bil skrajni čas, da smo prišli do take nujne pa ne nove oblike dela. To zahtevata asa pot v socializem ter se-anja stopnja družbenopolitič-nega razvoja in odnosov. ideje in praksa za prav tako P0*80.bile žive že v naši pre-_oklesti. 2e pred vojno je par-nja vcepljala članstvu in mno-•icam, ki so ji sledile zavest o ,uPnih interesih, pomoči, so-oarnosti in internacionalizmu. Skupaj so uspevali delovni ohi-ui^ stav' pomoči, so-skapiiS, zaradi potreb, da bi zato a svoje probleme na Podii ^ ' In ee na tjorT. bitreje napredoval beneBa10fiu osebnega in druž nih lju(jStUndarda vseh delov ug0^ ‘se zoPet ozremo naza central"110’ da smo v obdobj etatizrr.lzrna’ revolucionarneg imenoVai'= ali kak°r smo g sociaiiv«,1 administrativneg ma, ko je vlada odloča la in mislila za ljudi, za delo in za njihov standard, kljub temu razvijali med ljudmi zavest o tem, da lahko le skupaj, z lastno aktivnostjo in silo rešimo mnoge potrebe in probleme soseske, vasi in našega standarda. Velike delovne akcije pri obnovi dežele, akcije, v katerih so sodelovali stari in mladi, pričajo o velikih prizadevanjih, naporih in uspehih, ki so prispevali k hitrejšemu razvoju in povečanemu družbenemu in osebnemu standardu vseh delovnih ljudi. V procesu deetatizacije, demokratizacije, ko smo krepili vlogo občine kot temeljne družbenopolitične skupnosti, pa smo vedno manj mislili na nove oblike, kako aktivirati in mobilizirati občane v občini, da bi reševali svoje probleme. Prevladalo je mnenje, da je »občina« tista, ki naj reši vse, in da je v družbenopolitični skupnosti (oziroma v »občini«) tista neizčrpna blagajna, ki naj reši vse probleme in zadosti vsem potrebam občanov. Ne gre seveda popolnoma zanikati, da naš sistem akumuliranja družbenega dela in sredstev na ravni družbenopolitičnih skupnosti v občini, republiki in federaciji ni prispeval k takemu mnenju. Vendar je znano, da so bile potrebe občanov vedno nekoli-kokrat večje od vseh akumuliranih sredstev proračunov in skladov v družbenopolitičnih skupnosti oziroma v občini in da je to tisti osnovni faktor mobilizacije in aktivizacije naših občanov. Naš družbenopolitični sistem, naša pot, sedanja stopnja družb, razvoja, novo mesto in vloga občine ta načela ponovno poudarja in zavzeti se moramo, da bomo afirmirali nekaj časa premalo negovano zavest o občini kot skupnosti, v kateri se povezujejo interesi ter združujejo sredstva samoupravnih organizacij in občanov zato, da bi hitreje rešili najbolj pereče življenjske potrebe naših občanov. Naša akcija, naše razprave, naše delo naj bo usmerjeno na pojasnjevanje in uresničevanje teh načel. Združevanje sredstev v delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih (in seveda afirmacija teh načel) ima dvojni pomen: 1. je ena od važnih družbenopolitičnih nalog, ki jo zahteva naša stopnja družbenega razvoja, mesto in vloga občine na sedanji stopnji družbenega razvoja. Pri tem gre za take oblike in metode dela, ki naj afirmirajo nove odnose v občini kot samoupravni skupnosti, kjer se povezujejo skupni interesi: 2. pomembna je za dvig življenjskega standarda vseh delovnih ljudi in njihovih družin v občini, saj bi z zbranimi sredstvi delovnih organizacij in občanov precej prispevali k hitrejšemu reševanju življenjskih potreb. Prepričani smo, da bomo akcijo enotno podprli in da bo v njej sodeloval sleherni občan — proizvajalec in potrošnik. Da bi nam to uspelo, pa se bomo morali bojevati tudi proti pojmovanjem, ki bi izvirala iz nerazumevanja, oportunizma, demagogije ipd. Naši občani bodo morali prelomiti z mislijo, da lahko občinska skupščina sama reši vse materialne probleme in zadosti vsem potrebam občanov; in ker to ni mogoče, je po mnenju nekaterih »nekaj narobe v občinski skupščini«. Spremeniti pa bodo morali mnenje tudi naši proizvajalci, ki se zavzemajo le za svojo delovno organizacijo, za standard znotraj delovne organizacije in menijo, da je za vse drugo: za varstvene ustanove in v celoti za družbeni standard v občini odgovorna le občinska skupščina. Prelomiti bo treba s težnjami nekaterih me-galomanov »spomenikarjev«, ki menijo, da so sredstva gospodarskih in delovnih organizacij namenjena le za beton in nove dimnike, ne pa tudi za nadaljnji razvoj družbenih služb, za nadaljnji razvoj standarda proizvajalcev tudi zunaj delovnega mesta, zunaj zidov in plotov tovarne. Vedno bolj se bomo morali zavedati, da je med drugimi tudi varstvena ustanova institucija, ki jo rabi proizvajalec, naša delovna žena, in da to bistveno vpliva in prispeva k produktivnosti. Zato se bodo morali v prvi vrsti neposredni proizvajalci, naše delovne žene, zavzemati za združevanje sredstev v te in druge namene. .Varstvene ustanove pa se bodo morale povezovati z delovnimi organizacijami in časovno usklajevati svoje delo z delom delovnih organizacij, z njihovimi potrebami in željami. Praksa pa kaže, da imajo nekateri gospodarstveniki in proizvajalci kaj malo posluha za te in podobne potrebe delovnih ljudi. Zato bomo morali več poudarjati in tem, čeprav redkim, jasno povedati, da razumevamo pod pojmom socialistični humanizem osvobajanje človeka od oblasti, to, da si delovni človek vlada sam in torej sam odloča tudi v materialnem pogledu glede skrbi za človeka (za sebe). Zato bomo morali svoj humanizem vsi izpričati tudi v tej smeri, tj. v realnih težnjah za vzporedni razvoj proizvodne baze in družbenega standarda. Na takih odnosih temelje tudi naša prizadevanja za združevanje sredstev za varstvene ustanove, za bolnišnico in druge potrebe družbenega standarda. Nekatere delovne organizacije se upirajo združevanju sredstev za strokovno šolstvo. Zavedati pa bi se morale, da združujemo sredstva za svoje, za naše otroke (ne občinske ali otroke medobčinskega sklada za šolstvo) in da jih šolamo zato, da bi več koristili v proizvodnji, v boju za intenzifikacijo proizvodnje, v boju za hitrejši napredek naše družbe. Nekateri pravijo, da bi sredstva dali, če bi to predpisal zakon; ker pa zakona še nimamo, menijo, da to ni potrebno in nujno. V socialistični družbi in našem nadaljnjem razvoju bi morale biti vse manj pomembne pravne norme in vedno bolj družbene norme, ki se bodo oblikovale v nadaljnjem razvoju naše družbe in družbenih odnosov. Merilo za zavest posameznikov ali skupin delovnih organizacij samoupravnih organov je tudi v odnosu do problemov, ki so lastna celotni družbi — v tem primeru skrbi za šolstvo, v skrbi za izobrazbo naših delovnih ljudi. Nekatere skupine in posamezniki, ki ponekje odločujoče vplivajo na odločitve, ne čutijo potrebe ne za varstveno ustanovo, ne za telovadnico, ker jo je družba na njihovem območju že zgradila. Morali pa bi se zamisliti, da so še območja, ki varstvenih ustanov, šol, telovadnic itn. nimajo in da je občina te ustanove, te institucije zgradila s sredstvi vseh občanov. Danes, ko se veča materialna osnova delovnih organizacij, vedno manj pa je sredstev v občinskem proračunu in skladih, je dolžnost, da sredstva organiziramo, združujemo in usmerjamo za najnujnejše splošne družbene potrebe v občini. To naj bi bil tudi odgovor tistim, ki menijo, da je sedaj čas, ko naj vsaka delovna organizacija skrbi le za svoje potrebe, za potrebe znotraj ali v neposredni okolici delovne organizacije. Takim teorijam so podobna tudi gesla: »To je naše«, »mi smo gospodarji«, »mi bomo imeli to le za sebe!« Spomniti bi se morali, da je to »naše« rezultat našega skupnega dela in naporov prejšnjih generacij in da mi s sredstvi in orodji za delo, z vsem duhovnim in materialnim bogastvom le upravljamo ter podedovano bogastvo bogatimo z lastnim delom za sebe in za skupne družbene potrebe ter za bodočo generacijo ob upoštevanju načela, da gre plačilo vsakemu na osnovi družbeno vrednotenega dela. V prizadevanjih za nove odnose v občini se bomo srečevali še z različnimi drugimi pojmovanji, z ozko lokalističnimi mišljenji znotraj občine. Zato je potrebna enotna in široka družbena akcija, sodelovanje vseh subjektivnih sil v občini, kakor tudi naš splošni zbor, občinska skupščina, drugi samoupravni organi, komunisti, ki so bili na čelu boja za socializem — humanizem, vsi naši občani — proizvajalci in potrošniki, da bi razvijali odnose, ki naj temeljijo na spoznanju, da bomo le s svojo aktivnostjo in odločanjem reševali skupne potrebe in urejali življenje v občini. Polde Maček **♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ H zadnjem času doživ-sn-1° v naši deželi velike 'lZt?ernbe tako v gospo-kakor v družbeno-STM-i,tlcnem življenju. Ob teh biernbah, ki jih naziva- m-n kratko »reforma^, se enekateri sprašujejo, zase tn je spričo sedanjega gospoda?' skega položaja zares odveč P?1' čakovati. Verjetno je, da bodo celo manjša kot lani. Glede glavnih gradenj cesl pa znova predvidewmo — v kolikor bodo seveda podane ?*;' alne finančne možnosti — bi rekonstruirali predvsem juhovo, Povšetovo in cesto. Morda pa ob tem ne ^ bilo napak, da bi v prihod™, razmislili, da bi za najnuja% še potrebe sredstva združevd v občinskem ali celo v ,njega dela iz let 1947 in 1948 tako, kot da sta od takrat minili komaj dve leti: »Se vedno se živo spominjam, kako smo gradili tako-imenovano rajonsko stavbo, v kateri je še danes občinska skupščina. Ko sem neke nedelje organiziral več kot 50 kmetov, da so vozili gramoz in opeko, sem jim dal za pijačo — vso svojo mesečno plačo. No, ni mi žal. Z Moščani sem se odlično razumel, čeprav nisem bil domačin. V Mostah sem spoznal vrsto požrtvovalnih družbenih delavcev. Nikoli ne bom pozabil, kako smo ustanovili gradbeno podjetje z enim samim zidarjem (Cošom), potem šivalnico z eno samo šiviljo in z enim samim šivalnim strojem, mizarstvo, ki ga je vodil Jože Žužek, pa trgovsko podjetje in gostilno — vse iz nič, dobesedno iz nič. Bili pa so ljudje, ki so se pošteno in požrtvovalno lotevali dela. Današnjega srečanja ne bom pozabil in sem srečen, da ste se spomnili tudi mene, čeprav že dolgo živim v Kočevju.« Franc Pangeršič in Stane Jalovec sta bila prva povojna leta organizacijska sekretarja v Polju. Spominjala sta se, kako so gradili zadružni dom v Zalogu in Zadobrovi. Oba zadružna domova sta bila zgrajena brez mehanizacije, namesto gradbenega železa pa so uporabili žico, s katero so Italijani ogradili Ljubljano. »To je lepši del spominov,« je pripomnil F. Pangeršič. »Težje je bilo z odkupi poljskih pridelkov, saj nekateri niso razumeli, da morajo ljudje v mestih tudi živeti.« Med udeleženci tega sprejema sta bili tudi zna- ni aktivistki Pavla Florjančič in Albina Pečaver. Obe nekdanji sekretarki v Mostah sta še danes v živem stiku s terenom in ljudmi in poznata moščan-ska povojna dogajanja. Pripovedovali sta o prvi delovni akciji leta 1946, ko so Moščani kljub zaprekam in pomislekom povezali Prvomajsko ulico z Zdloško cesto. O takih in podobnih doživetjih je tekla beseda več ur, kot da so bili vsi ti spomini zaprti in je bilo treba nanje čakati do praznovanja l. 1966. Nekdo je pripomnil, da bi bilo takole srečanje lahko vsako leto. Hudomušni Mazovec Res je, da skupni znesek izdatkov teh organov za 1 % presega realizacijo namenskih izdatkov v lanskem letu, Vendar so se ti povečali predvsem na račun povečanih izdatkov za vzdrževanje občinskega sodišča, tožilstva in javnega pravobranilstva. To povečanje je posledica v letu 1965 spremenjenih predpisov, ki so znatno razširili pristojnosti občinskega sodišča in tožilstva, oba pa se finamedrata iz občinskega proračuna. Prav zato, predvsem pa še, ker jo odpravljeni Ijub- pa je še dodal: »Kam pa se bomo spravili, ko nas bo vedno več!« Res: prav bi bilo, da bi se mlajša partijska generacija tudi v prihodnje spominjala tovarišic in tovarišev, ki so pred njimi ustvarjali in vodili, se spoprijemali s težkimi in odgovornimi nalogami in katerih upornost in entuziazem bi moral biti zgled marsikateremu mlajšemu komunistu. Dušan Zorčič, ki je predstavljal mlajšo generacijo sekretarjev, je dejal: »Za nas nekoliko mlajše tovariše je bilo to razburljivo in obenem prijetno srečanje. Z Ijanski okraj v letu 1965 deloma še financiral izdatke javnega pravobranilstva, se povečujejo tudi letošnje proračunske obveznosti do te medobčinske službe. Največji znesek v tej skupini izdatkov je namenjen za dejavnost občinske uprave. Za te izdatke je značilno relativno in absolutno upadanje. Po znanih ukrepih za znižanje stroškov upraVe, Id so bili sprejeti v znamenju gospodarpke reforme, so bila v letu 1965 skrčena sredstva za dejavnost te zanimanjem in prizadetostjo smo poslušali pripovedovanje tovarišev, ki so bili v prvih povojnih letih stebri prizadevanj za ustvaritev ciljev s krvjo izbojevane revolucije in soustvarjalci pri gradnji temeljev za naš razvoj revolucionarno pomembnega samoupravnega sistema. Prijetno in sproščeno je tekel razgovor o spominih na dogodke povojnih let, o prijetnih in neprijetnih doživljajih tega zanosnega časa, o današnjih problemih in o perspektivi našega razvoja. Kljub nekajurnemu prijetnemu pogovoru je ostalo še mnogo misli neizrečenih. Zato si takšnih srečanj prav gotovo še želimo.« uprave od 255 na 230 milijonov starih dinarjev.Ta ukrep je imel znatne posledice za takratno sistemizacijo delovnih mest (znižanje delovnih mest od 126 na 99) in financiranje materialnih stroškov uprave. Pri tako radikalnih ukrepih v zadnjem tromesečju leta 1965 v (prihodnje ni mogoče več misliti na kako pomembnejše odkrivanje rezerv v kadrovskih tn drugih kapacitetah uprava Znesek v višini 210 milijonov starih dinarjev, kar- predstavlja z izdatki za združeno upravo za notranje zadeve 99% lanskoletne realizacije, pomeni spričo madaljnih splošnih tendenc po ipovečanju osebnih dohodkov občanov tisti minimalna znesek Jkd bo ob nadaljnjem iskanju notranjih rezerv komaj še zadoščal za solidno upravno poslovanje in izpolnitev delovnega programa za leto 1966. V pojasnilo povečanim stroškom za voljene funkcionarje skupščine pa še podatek, da so fotili v lanskoletnem proračunu zagotovljeni le stroški za dotakratne potreba v prvi, oz., drugi poiovdai 1965 pa je bil izvoljen podpredsednik in bilo zasedeno delovno mesto tajnika skupščine. Drugi izdatki iz te skupine so več ali manj znižani in pomenijo sredstva za 'tiste izdatke, 'ki se jam pri normalnem delovanju skupščine in njenih oiganov ne da izogniti. Sekretarska trojica Stane Bobnar, Franc Kačar in Tone Maček ob pomenku Izdatki za dejavnost državnih organov relativno upadajo Kot vsako leto, so bili tudi pri sestavljanju predloga proračuna za leto 1966 izdatki za delo državnih organov predmet najbolj kritične presoje. Po vrsti najrazličnejših posvetov in analiz bo financiranje izdatkov državnih organov v občini Ljubljana Moste-Po-Lje takole: Namen Predlog Reali- 1966 za olja % Osebni izdatki za voljene člane 7.118 11.000 155 Stroški sej skupščine, svetov, komisij 8.352 7.300 87 Stroški reprezentance 1.261 1.000 79 Stroški volitev 2.964 — — Bančni stroški 3.174 3.000 95 Stroški civilne zaščite 606 600 99 Redna dejavnost uprave 212.443 210 99 Pisarna za pravno pomoč 395 785 200 Odškodnina, vodni skupnosti — 700 — Občinsko sadišč|e 33.244 38.000 114 Javno (tožilstvo 3.000 3.430 114 Javno pravobranilstvo 1.500 1.710 114 Posvetovanje glasbenih pedagogov Na nedavnem posvetovanju aktiva glasbenih pedagogov naše občine v prostorih glasbene šole Moste-Polje so se zvrstili trije referati: 1. O nalogah glasbene vzgoje v sedanjih pogojih, 2. in 3. Glasbena vzgoja v nižjih razredih osnovne šole. Vse tri predavateljice so poudarile izreden pomen sistematične glasbene vzgoje pri oblikovanju otrokovega značaja in bi bilo zato pravilno postaviti temelje za uspešno glasbeno vzgojo in izobrazbo že v predšolski dobi. Nekaj otrok je sicer vključenih v tako vzgojo v vrtcih, nekaj v pripravnicah glasbene šole, vendar ostaja večina otrok v predšolski dobi brez take vzgoje. V šolski dobi pa je treba glasbeno vzgojo povezovati z drugimi predmeti. Velikega pomena je tudi Orffov instrumen-tarij, posebno za tiste otroke, ki nimajo glasu, da bi sodelovali pri zbornem petju. Seveda zahteva tako delo dobrih strokovnjakov in vrsto pripomočkov. Kolektiv glasbene šole je zato sklenil, da se po svojih močeh vključi v ta prizadevanja povsod tam, kjer bi morda primanjkovalo strokovnih moči. Pedagogi glasbene šole poučujejo (nekateri že drugo šolsko leto) na osnovnih šolah v Polju, Zadvo-ru, na osnovnih šolah Vide Pregare, Keteja in Murna in na gimnaziji Moste. Nekaj jih je bilo vključenih tudi v vzgojno-varstvenih ustanovah. Kaj pa naloge neposrednega glasbenega šolstva? Z izboljšanjem kvalitete dela naj bi se učno-vzgojni proces zaključil morda že z 18. letom in bi naj solisti stopali na koncertne odre tako zgodaj kot drugod v svetu. Poleg strokovnega šolanja pa je treba hitreje usposabljatf učitelje za delo v vzgojno-varstvenih ustanovah, osnovnih šolah in gimnazijah, kajti s precej široko zasnovanim učnim načrtom je problem učiteljev, učbenikov, pripomočkov, prostorov in skrajno skopo odmerjenega časa vedno večji. Za ugoden materialni položaj glasbenega pouka so odločilni trije činitelji: proračun, razumevanje učiteljskih kolektivov, organov šole in ravnateljev in seveda glasbeni pedagogi. Nekaj pripomočkov ima vsaka šola, za nadaljnje in večje zahteve pa naj skrbe tudi sami pedagogi, ki morajo s svojim delom, avtoriteto GREMO V KINO — GREMO V KINO — GREMO V KINO Filmi, ki jih predvajajo meseca februarja 1966 KINO TRIGLAV 1. nemški film TOLPA GROZE — 2.-4. ameriški film UBITI PTICO OPONASEVALKO — 5.-7. ameriški barvni CS film KOMANCEROSI — 8,—10. ameriški VV film MOŽ, KI JE LJUBIL VOJNO — 11,—14. ameriški VV film PTICI — 15,—16. francoski CS film SEDEM SMRTNIH GREHOV — 17. ameriški film NORČIJE V OPERI — 18. ameriški film NA DIVJI ZAHOD — 19. ameriški film NAJLJUBŠI UČENEC — 20,—22. angleški CS film ZMAGOVALCI — 23.-24. češki CS film ZLATA PRAPROT — 25.-26. domači film NIKOLETI-NA BURSAC — 27. 2. do 1. 3. italijanski CS film ALADINO-VA ČAROBNA SVETILKA. KINO VEVČE 2. -3. ameriški film ZLATI CADILAC — 4.-6. ameriški CS film GULIVERJEVA POTOVANJA — 9,—10. ameriški' film UBITI PTICO OPONAŠEVALKO — 11,—13. ameriški KCS film BREZNO IN NIHALO — 16.—17. ameriški film ANA KARENINA — 18,—20. italijansko jugoslovanski KCS film SULEJMAN VELIČASTNI — 23.-24. italijanski film OSEM IN POL — 2S,—27. ameriški barvni film NAJLEPŠA NA SVETU. KINO ZALOG samega sebe in predmeta utemeljiti finančne naložbe. Pedagogi najbolj pogrešajo primernih prostorov in dobrih inštrumentov (klavirjev). Med važnimi nalogami glasbene šole v komuni je tudi dvig amaterizma ter usklajevanje profesionalizma in amaterizma. Glasbeno šolstvo bo moralo postati organizacijsko žarišče glasbenega amaterizma v občini. Zveza kulturno prosvetnih organizacij deluje na področju komune in glasbena šola bi se morala kot institucija bolj vključiti v njeno delo. V preteklosti je slonel amaterizem le na posameznih glasbenih delavcih. Če pa bi se ustanova vključila v ta proces kot celota, bi dobili učitelji odnos do potreb vse občine, ki niso majhne. Posvetavonja sta se udeležila tudi predstavnika republiškega zavoda za napredek šolstva in ZPPS Ljubljana I. Pozdravila sta delo aktiva glasbenih pedagogov in podčrtala velik pomen povezovanja glasbene šole z drugimi šolami na področju občine predvsem za dosego enotnejšega načina dela. V pripravi je učbenik, ki bo izšel v petih letih. Na prvi pogled nekoliko dolga doba, a delo s takim učbenikom je težavno in zamudno — ker bo pač prvi te vrste —- in je zato bolje, da nekoliko dalj čakajo nanj, zato pa bo potem lahko služil več generacijam. Ob koncu posvetovanja je bilo sprejetih več sklepov, od katerih naj omenimo samo najvažnejše: 1. glasbeni pedagogi naj se sestajajo čim pogosteje; 2. čim pogosteje naj bodo hos-pitacije; 3. ustanoviti velja svetovalsko službo; 4. treba je zagotoviti materialna sredstva za glasbeno vzgojo; 5. čim pogosteje je treba obveščati javnost o dogodkih na glasbeno-pedagoškem področju; 6. potrebna je čim tesnejša povezava med pedagogi glasbene šole in vzgojno-varstvenih ustanov; 7. urediti je treba status glasbenih šol in njihovo financiranje. V. J. Kulturno delo na Javoru, pa še kaj Malokateremu meščanu je znana hribovska vas Javor. Do nje vodijo v glavnem tri poti: prek Podlipoglava in Lipovca, čez Pečarjev klanec v Besnici in iz Zg. Besnice. V vasi so zelo lepi smučarski tereni in na bližnjih gričih obširni razgledi na gorenjsko in dolenjsko stran. Tujce, ki zaidejo v 500 do 650 m visoko naselje, močno ovirajo slabe ceste. Vaščani popravljajo vsako leto sami in delno s pomočjo občine prek krajevne skupnosti v Besnici okoli 15 km vaških poti. Zaradi gospodarske reforme pa je v preteklem letu vsa pomoč izostala in na cestah tega hribovitega terena zijajo do pol metra globoke kotanje. Zato so vaščani na zadnjem zboru volivcev sklenili, da bodo sami popravili ceste. Od vsake hiše bodo delali tri dni, da bodo vsaj za silo uredili cestišče, ki ga uničuje vsak večji naliv. Želeli bi, da bi vsaj od časa do časa prišel k nam cestar in tu ali tam kaj malega popravil. V vasi že dalj časa deluje KUD France Prešeren in prireja vaščanom proslave, od časa do časa pa tudi igre. Zadnja dva meseca preteklega leta so pripravljali dramo Mihe Remca, Kurent. Igralci, večinoma delavci, so žrtvovali nešteto ur svojega skopo odmerjenega časa, da so mogli uspešno zaigrati precej zahtevno, a tudi hvaležno delo. Poleg priprav pri uigravanju drame je bilo treba v dvorani preurediti električno napeljavo in popraviti še druge pomanjkljivosti, da bi se igralci in gledalci čimbolje počutili v teh svojih prostorih. Vaščani, zlasti še društveni člani na čelu z agilnim predsednikom, radi pomagajo bodisi v pripravah ali pa prihajajo na ogled prireditev. Tako se jih je 2. januarja pri uprizoritvi igre zbralo čez sto. Z nenavadnim zanimanjem so gledali dramo iz kmečkega življenja, saj združuje folklorne elemente kurentovanja na Dravskem polju z današnjo problematiko odhajanja kmečkega mladega rodu z doma. Med vsemi je najbolj izstopala Jera, ki jo je doživeto odigrala Pepca Smrekarjeva. Dolgoletno igralsko delovanje je omogočilo, da bo njen lik še dolgo ostal vsem gledalcem v lepem spominu. Boštjan in Verona sta uspešno dopolnjevala predstavnike kmetov, ki jih čas prehiteva. Igrala sta ju Ivan Smrekar in Štefka Škerjanc. Mihola, ki se donkihotsko bojuje za stare šege in išče dediča svoji kmetiji, je Jože Rejc podal v začetku z morda preveč mladeniškim zanosom, a je v zadnjih slikah polno zaživel vse do tragičnega konca, ki prehaja v fantastični simbolizem. Njegovo ženo Terezo, ki vdano prenaša vse očitke svojega moža in okolice, da namreč doma nimajo naslednika na kmetiji, je umirjeno podala Lojzka Mohorjeva. Zastopnik mladega rodu, ki odhaja v svet v tovarne, je bil Jan-že v osebi Jožeta Babnika. Omeniti velja še ljubkega malega Pikca (kot pustno maškarico), ki je pogumno sodeloval in tako začel stopati po sledovih svojih, staršev Smrekarjevih na igralsko pot že v svojem sedmem letu. Dogajanje na odru so poživili številni kurenti, pustne šeme in ruša, ki je plašila otroke pa razveseljevala odrasle. Družina je tudi za Silvestrovo igrala krajšo igro in tako dokazala, da je moči tudi pod zelo težkimi pogoji sodelovati pri kulturni dejavnosti. V bližnji prihodnosti si bo še uredila klubski prostor in upa, da se bo društvo še bolj razživelo, ko bo dobilo televizijski sprejemnik. Tudi šolarji so prav na novega leta dan s krajšo igro razveselili najmlajše in odrasle. Vsi so napolnili dvorano ob novoletni jelki. Dedek Mraz je obdaril najmlajše od tretjega do desetega leta. Člani društva in vaščani so hvaležni občinskemu svetu kulturno prosvetnih organizacij in umetniškemu sodelavcu drame SNG Marjanu Benedičiču, ki je društvu pomagal do lepih uspehov. A. B. Oživljeno kulturno delo na Prežganju 5.-6. italijanski KCS film SAMSON PROTI NASILNIKOM — 12.-13. nemški KVV film NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO — 19,—20. francoski KCS film BAGDADSKI LOPOV — 26.—27. španski barvni film MATI POSLUŠAJ MOJO PESEM. KINO ZADOBROVA 2. nemški film ZADNJA PRIČA — 5.—6. italijansko francoski KCS film MONGOLI — 9. angleški film ZA PLES STA POTREBNA DVA — 12,—13. ameriški KCS film OTROKA KAPITANA GRANTA — 16. francoski film SKRIVNOST KABARETA — 19—20. ameriški KCS film KOMANCEROSI — 23. domači barvni film POT OKOLI SVETA — 26.—27. ameriški barvni falm RAZBITINA LADJE MARY DEARE. V najvzhodnejšem predelu naše občine, katerega središče je Prežganje, je bilo že več let čutiti pomanjkanje kulturnega dela. Pri tem ne gre samo za kulturne prireditve, ki prinašajo razgibanost in razvedrilo v te oddaljene kraje, temveč gre tudi za čimbolj sproščen in prijeten način združevanja — predvsem mladine — v dolgih zimskih večerih. Sosialistična zveza se je tega dobro zavedala in se skupaj z občinsko zvezo za kulturo lotila dela. Prva je oživela gledališka družina, ki je kljub slabim materialnim pogojem naštudirala in na zasilnem odru uprizorila komedijo Marjana Marinca »Poročil se bom s svojo ženo«. Gostovali so tudi že v Besnici, kjer so bili z gostovanjem zadovoljni. Komedijo bodo še enkrat uprizorili doma, gostovali pa bodo še na Javoru in Štangi. Gledališka družina je s tem pokazala, da se da kljub ne- ugodnim pogojem z voljo in pripravljenostjo doseči uspehe. To je lahko za zgled marsikateremu kulturnemu društvu, ki ima vse materialne pogoje, pa je zaradi neaktivnosti članov mrtvo. Mladi gled. skupini lahko želimo samo še več uspehov. Želimo tudi, da bi se uresničile težnje vseh prebivalcev za obnovo šole na Prežganju, ki bo lahko postala središče vsega družbenega in tudi kulturnega dela na Prežganju- Kjer se prepirata doa (Basen) V ptičji skupnosti so obravnavali razdelitev sredstev po posameznih področjih dejavnosti. Tako so se sestali na sestanku tudi ptiči — pevci in ptiči — akrobati, da bi med seboj razdelili sredstva, ki jim jih je namenila skupnost. Enotni so bili v tem, da je sredstev premalo in bosta resno ogroženi pevska in akrobatska dejavnost, ki sta osnovni sestavini življenja vsakega pernatega prebivalca. Vprašanje, kje in kako dobiti dovolj sredstev, je moreče pritiskalo na ptičje glave in ozračje na vrhu smreke, kjer je bilo posvetovanje, je postajalo zadušno in moreče. V napad je prvi prešel sokol: »Kof izrazit akrobat in poznavalec samo te panoge sicer ne morem dajati strokovnega mnenja o pevski dejavnosti. Menim pa, da je za to namenjenih preveč sredstev, ker petje še zdaleč ni tako nujno potrebno kot akrobacije. Poleg tega pa je petje zelo enostavno — odpreš kljun, skozenj spustiš sapo in že poješ. Zato pa res niso potrebna sredstva! Druga stvar so akrobacije: kar naredi loping brez vztrajne vaje!« »Da na potapljanje ne pozabimo!" se je vmešal podvodni kos. »Brez njega si fuč. Kar poglejte. Kaj pomaga našemu slavcu nismiselno čivkanje, ki mu pravi »petje", na veji nad potokom, če omahne in pade v vodo? Nič! Ker se ne zna potapljati — utone. Ves denar, ki smo ga porabili za njegovo pevsko šolanje, je tako dobeseno padel v vodo. Zato proč s petjfem in sredstva nam!" Na straski veji je presunljivo kriknil slavec in omahnil. Postovka, ki je sedela ob njem, se je vljudno odmaknila in napravila prostor, da bi slavec lahko padel, in s tem dokazala potrebo po akrobatski vzgoji. Slavca je k sreči prestregel škrjanec in ga spravil k zavesti. Kos, ki se kljub temu, da ni velik pevec, ima za zelo velikega pevca, je najprej prebledel, potem pa zardel in se zadiral s takim glasom, ki bi res zahteval pevsko vzgojo: »Le zakaj so potrebne akrobacije? Moč in zdravje si pridobimo z letenjem za vsakdanji kruh in zato ni trebaše nekakšnih akrobacij. Dajte nam sredstva za akrobacije, pa bo-stle videli, kakšno pojočo skupnost vam bomo ustvarili." »Petje, dal To je smisel letenja! Akrobacije, ne! To je nesmisel letenja," ga je z retoričnim čivkanjem (dokaz pevske vzgoje) dopolnjeval škrjanec — leteča raketa. »Akrobacije so nam prirojene, petje pa je treba v vsakem ptičjem srcu prebuditi in odkriti njegovo globino in lepoto...« Razprava je postala vse bolj živčna, kljuni so nevarno šklepetali. Da bi napravila mir, se je vmešala sova: »Na napačni poti smo prijatelji. Tako ne bomo ničesar sklenili. Važno je oboje in potrebno, vendar pri tem ne smemo pozabiti znanosti, ki jo . . ." Sestanka, vsaj takega, da bi kdo vedel za kaj gre, je bilo s tem konec. Ptičji predstavniki so de med seboj obkladali s takimi pripombami, ki jih ne kaže ponavljati in niso bile v čast niti enim niti drugih- Predsedujoči je predlagal sporazum, naj bi sporno vprašanje rešila zelena žolna in P° svojem nepristranskem P°' udarku razdelila sredstva. Ker navzoči res niso vidfili druga rešitve, so se s tem strinjali- Zelena žolna, ki ima v ptiči* skupnosti na skrbi komunalni vprašanja, je spor rešila salomonsko. Vsa sredstva, nd' menjena pevski in akrobatsK* deavnosti, je namenila — komunalo. Vsi ptiči — razc» pevcev in akrobatov — so bu zadovoljni. Rekli so, da se bT«z tega da leteti, nikakor pa morejo čivkati, leteti in — v” veti brez toplih gnezd ’ shramb za seme. Nerazumljivo je, zakaj P*1, kljub temu pojejo in izvaja) akrobacije? Državljani! Srečni smo la** ko, da živimo v človeški nosti, kjer se kaj takega P" ne more zgoditi. VESTI IZ ORGrATVIZACU ■ VESTI IZ ORGANIZACIJ • VESTI IZ ORGANI Položaj in vloga mladine KRATEK POVZETEK MISLI IN STALISC IZ REFERATA IN RAZPRAV NA XI. REDNI LETNI KONFERENCI OBČINSKEGA KOMITEJA ZVEZE MLADINE Prve dni decembra je bila v prostorih skupščinske dvorane XI. redna letna konferenca občinskega komiteja Zveze mladine. Referat, ki ga je podal dosedanji predsednik ObK ZMS tov . Henrik Hvastja, je nakazal POLOŽAJ IN VLOGO MLADIH V NOVIH GOSPODARSKIH POGOJIH. Živahna razprava, ki se je razvila na osnovi referata in poročila o delu ObK ZMS v preteklem obdobju, je pokazala zavestno spremljanje bodočega družbenega razvoja s strani mladih. Referat je obravnaval naslednja aktualna vprašanja: spremljanje in vključevanje mladih v boj za cilje in vse večjo politično aktivnost ob gospodarski reformi, vloga Zveze mladine v samoupravnem sistemu, družbeno-ekonomsko izobraževanje in demokratizacija kadrovske politike v Zvezi mladine. di v nezadostnem družbeno-eko-nomskem znanju mladih in v premajhnem poznavanju interne zakonodaje posamezne gospodarske organizacije. Ta del referata je bil tesno povezan z družbeno-ekonomskim izobraževanjem mladih proizvajalcev; pa tudi razprava je nakazala, svoje vrste čedalje več mladine. Zato mora biti cilj teh organizacij poleg interesne dejavnosti tudi socialistična vzgoja mladih. Vsa ta problematika je dobila svoje mesto tudi v sklepih konference glede dejavnosti Zveze mladine v prihodnjem letu: — V prvi vrsti bo treba izoblikovati naloge Zveze mladine pri organiziranju in usmerjanju mladih v izvajanje intencij reforme ter pri usmerjanju njihovih stremljenj in naporov k razreševanju ključnih problemov našega socialističnega razvoja. — Nadaljnja prizadevanja bodo temeljila na vprašanjih, kot so: organizacija proizvodnih konferenc, obravnavanje proizvodne orientacije, izkoriščanje delovnih zmogljivosti, nagrajevanje po delu in obravnavanje vprašanj, ob katerih bo možno uresničevati cilje reforme. — V prvi plan bo treba postaviti problematiko zaposlovanja, izobraževanja, odpuščanja mladih ljudi iz delovnih organizacij in se bojevati proti odklanjanju mladincev, ki se vračajo iz JLA. Z enakim elanom bo treba reševati tudi zapiranje vrat mladim strokovnjakom, ki se vračajo iz srednjih ali višjih šol. Pri tem bo treba dosledno upoštevati dolgoročne cilje reforme in potrebe po strokovnjakih. — Konferenca javno obsoja odhajanje mladih v tujino, posebno strokovnjakov, ki jim je družba omogočila študij. Za strokovnjake je še vedno dovolj prostih delovnih mest in bi morali v tej situaciji stati tesno ob strani kolegom, ki se zavzemajo za dosledno uresničevanje ciljev reforme. Ce pa že mora prihajati do zaposlovanja v tujini, sodi konferenca, da pristojni organi ne bi smeli izdajati dovoljenj mladim, ki še niso dopolnili 18 let starosti. — V prvi plan bo treba postaviti tudi vse oblike družbenopolitičnega in ekonomskega izobraževanja ter se zavzemati za razširitev oblik, ki so se v preteklih letih že ustalile. Zato bo treba izdelati ja- sen načrt izobraževanja, ki bo temeljil na ugotovitvi, da je družbenopolitično znanje nepogrešljiv element in pogoj za krepitev samoupravnega sistema. Vse pristojne občinske faktorje bo treba opozoriti, da je zmanjševanje sredstev za' izobraževanje (kar je v zadnjem času opaziti), zelo kratkovidno in zgrešeno. — Se naprej se bo treba zavzemati za vse oblike družbene, kulturne in športne dejavnosti članov Zveze mladine in tako tudi zbliževati delavsko, kmečko in šolsko mladino. — Vso skrb bo treba posvečati dobri kadrovski politiki, delu mladih v samoupravnih organih, afirmaciji in sprostitvi odnosov med družbenopolitičnimi organizacij ami in posamezniki. Vsi sklepi bodo tudi prvi pogoj za izdelavo delovnega načrta, temelječega na že zasnovanih aktualnih in dolgoročnih nalogah, ki so bile predmet razprave na konferenci. Za uresničevanje tega načrta pa bosta zadolžena novoizvoljeni 15-članski občinski komite in 3-članska nadzorna komisija. Pri. delu jim želimo veliko uspehov I Ivan Kuhar Konferenca ZMS Moste je bila dobro obiskana. V prvi vrsti od leve: predsednik SZDL tov. Nanut in predsednik ZB NOV tov. Taurer Sodimo, da ne bo napak o vsakem vprašanju zapisati nekaj misli. >\ . . Na temelju politične aktivnosti Zveze mladine in drugih družbenopolitičnih organizacij v naši komuni lahko sklepamo, da smo mladi z razumevanjem spre-ie!i gospodarsko reformo. Vendar Pa ugotavljamo, da smo sprejemali reformne ukrepe domala nepripravljeni in nezadostno seznanjeni s cilji reforme. Nezadostna pri-Pfavljenost in nekatere teorije, ki So se izoblikovale ob sprejemanju teforme (da je samoupravljanje Preživelo, da Je gospodarska reforma enkratna kampanja, ki ne more dati trajnejših rezultatov), so v končni fazi vplivale na izkrivljanje 'h pasivizacijo mladega človeka. K temu pa so v veliki meri prispe-vale tudi nekatere delovne orga-hizacije, ki so kratkovidno in neodgovorno odpuščale mlade ljudi, ZaPirale vrata mladim strokovnjakom, ukinjale štipendije in regre-Se • ■ .- v stremljenju za odprav-'lanjem takih pojavov je bilo v regratu kot tudi v razpravi Jasno Poudarjeno: - . . . Ko razpravljamo 0 reformi, moramo ugotoviti, da lo le-ta ekonomski družbeni pro-Ces> katerega dolgoročni cilji so mzvoj in utrditev družbenih odno-V|V na kvalitetnejši ravni. Zato 'dora biti vsem Jasen ekonomski ®aPekt reforme, katerega težišče ® v odkrivanju notranjih rezerv, odernizadjl proizvodnje, dviga-Produktivnosti dela in vklju-evanje v mednarodno delitev .... s tem v zvezi pa je v hitrem hžbenem razvoju samoupravi]a- hioč v>oga Zveze mladine čedalje Sa hejša. Zato mora tudi ZM v ' moupravnem sistemu najti svoje mesto, ki ji po njeni družbenopo- <6gtnl funkciji pripada, in postati blaaVnl do1 samoupravnega siste-Je ^g°tovljeno pa je bilo, da se Upraloga Zveze mladine v Samovih organih doslej premalo Kritične so bile tudi ugo- mvitve 0rga ~ ““ račun dela mladih v »lab h samoupravljanja. Vzroki Ka dela pa se Cesto kažejo tu- da mora biti družbeno-ekonomsko izobraževanje sestavni del kadrovske politike v delovni organizaciji ter da se ne more in ne sme omejevati na posameznike, temveč mora biti slehernemu delovnemu človeku omogočeno dopolnilno izobraževanje po njegovih interesih in seveda po družbenih potrebah. V zadnjem delu pa je referent ugotavljal, »...da vse premalo upoštevamo širše delovanje naše organizacije, ki čedalje bolj zahteva kadre, sposobne konkretizirati naša hotenja in želje. Zato bo v delu Zveze mladine neobhodno potrebno upoštevati večjo demokratičnost, treba bo razčistiti z odnosi, ki se pojavljajo v nekaterih delovnih organizacijah na relaciji dela-vec-aktivist. Se vedno namreč prevladuje mnenje, da mora biti dober delavec samo za strojem! Zato nam mladi v nekaterih primerih vračajo zaupane jim funkcije, ker se zavedajo, da bodo odtrgani od dela (zaradi nalog, ki jih jim nalaga naša organizacija) in tako prikrajšani pri osebnih dohodkih . . .- XXX Živahna razprava na osnovi referata je opozorila še na vrsto nerešenih vprašanj, ki jih bodo morala začeti vodstva akivov skupno z družbenopolitičnimi organizacijami takoj reševati. Delegati so že na konferenci predlagali konkretne rešitve za nekatere probleme, kt jih je nakazala razprava. Najvažnejše naj kar ponovimo: odhajanje mladih v tujino, zaostreni pogoji štipendiranja in izobraževanja, delovanje mladih v samoupravnih organih, subjektivni in objektivni pogoji dela mladih na terenu, v šolah in delovnih organizacijah, občutno pomanjkanje primernih prostorov, sodelovanje z ZK, SZDL, ZSJ, pereči stanovanjski problemi. mladinske ure, neresnost in odmaknjenost dela vodstva aktiva do članstva ipd. Se posebej je prišla do izraza vloga specializiranih organizacij, ki s svojo dejavnostjo vključujejo v Višja članarina - večje ugodnosti! ZAPISKI S V. REDNE LETNE SKUPŠČINE POČITNIŠKE ZVEZE OBČINE LJUBLJANA. MOSTE-POLJE Ob koncu vsake delovne sezone sklenejo na redni letni skupščini moščanski počitničarji »najlonsko vrvico«, na katero čez celo leto »nizajo« akcijo za akcijo, uspeh za uspehom. V nedelja 21. novembra so jo sklenili že petič. Na njej je bilo letos nanizanih 45 izletov z več kot 1000 udeleženci, 4 potovanja s 85 udeleženci, organizacijski seminar z 22 udeleženci, 3 pohodi z 52 udeleženci itn., itn. In struktura članov? Kar 55 odstotkov je delavske, 25 odstotkov uslužbenske in 10 odstotkov šolske mladine, zadnjih 10 odstotkov pa je kmečka (5 in druga mladina (5 %). Že ti, čeprav suhoparni podatki nam dokazujejo, da tisti, ki so pred letno skupščino trdili, da organizacija v komuni letos ni dobro opravila svojega družbenega poslanstva, le niso imeli prav. Pri tem pa moramo poudariti še to, da počitničarji v Mostah s temi uspehi niso zadovoljni in so to večkrat poudarili v poročilih, predvsem pa v razpravi. Čeprav je število letošnjih akcij precej večje, kot je bilo lani, je v primerjavi z lanskim letom število članov letos manjše. Lani je bilo namreč v Počitniško zvezo vpisanih približno 600 mladih, letos pa samo 400. Zato pa so bile domala vse akcije letos kvalitet-neje pripravljene in izvedene. Ob dejstvu, da napredek organizacije ni odvisen od povečanja števila članov, marveč od večjega števila in bolje pripravljenih akcij, so moščanski počitničarji — aktivisti — lahko zadovoljni s svojim letošnjim delom. Ugotovili so, da je Počitniška zveza v občini napredovala, da pa vendar ne smemo mimo tega, da nekatere družine životarijo in propadajo. Prav o teh propadajočih družinah je bilo v razpravi izrečenih precej ostrih besed. Kdo je temu kriv? Aktivisti v njih, upravni organi delovnih organizacij, izvršni odbor občine ali še kdo? Vsi skupaj, najbolj pa za organizacijo »nezainteresirani« aktivisti Počitniške zveze v propadajočih družinah in najmanj upravni organi delovnih organizacij. Prepričani smo lahko, da bi aktivisti v delovnih organizacijah z večjim delom ali vsaj večjim prizadevanjem tudi naleteli na večje razumevanje in pomoč svojih upravnih organov. Seveda pa je najenostavneje ugotoviti na redni letni skupščini, da mladine ne zanimajo oblike dela Počitniške zveze. Kolikor je počitniška zveza družbeno-vzgojna organizacija, pa je prav zaradi njene kaznovalne nemoči vse bolj nevzgoj-na. Čeprav bi tudi kazen, tudi izključitev iz organizacije, v nekaterih primerih ne učinkovala vzgojno, pa bi se najbrž pred njo marsikateri aktivist temeljiteje poglobil v svoje delo oziroma nedelo. Sicer pa se moščanski počitničarji takih ukrepov niso posluževali, ker so upali, da se bo stanje popravilo. Za učinkovitost kaznovanja pa bodo poskrbeli novi predlogi sprememb statutarnih določil. O njih sicer še razpravljajo, vendar vse kaže, da jih bodo sprejeli na zvezni skupščini organizacije Počitniške zveze. Tako bo po teh predlogih npr. način kaznovanja učinkovitejši zato, ker se bo mladina v prihodnje lahko vključevala v organizacijo le v nekaterih me- secih (od 1. 1. do 31. 4. in od 1. 9. do 31. 12.), in ne kot doslej — včasih celo »pet minut« pred odhodom na izlet. Iz organizacije izključeni mladinec bo tako moral čakati do naslednjega sprejema v organizacijo. Sprejela pa ga bo lahko izključno samo družina, kjer dela ali živi. Da pa bo mera polna, bodo imeli člani Počitniške zveze 75-odstotni popust na javnih prevoznih sredstvih (celo na avtobusih) skozi vse leto. Zato upravičeno pričakujejo, da bo zanimanje za članstvo v Počitniški zvezi verjetno večje kljub predvideni višji članarini (od 200, kolikor je znašala letos, na približno 1.000 din v prihodnje — 300 dinarjev članarina in 700 dinarjev prispevek za investicijski sklad). Seveda so v razpravi pri izvršnem odboru Počitniške zveze Jugoslavije še drugi, prav tako pomembni predlogi, ki bodo Počitniško zvezo še bolj približali mladini, ji omogočili hitrejši razvoj, predvsem pa ji povrnili nekoliko omajani ugled na področju družbeno-vzgojnega. dela. S sklepom o načrtni vzgoji mladih aktivistov ter z njihovo pritegnitvijo k delu so delegati končali razprave o pravzaprav žalostnem dejstvu, da si v petih letih, hkrati z velikim napredkom organizacije v celoti, niso znali pridržati že vzgojenih aktivistov. To bo ena najvažnejših nalog novega izvršnega odbora. Ce pa bodo hoteli povečati število članov za 100 odstotkov, bodo morali zastaviti vse sile, predvsem pa s predavanji in urejenimi vitrinami: izboljšati propagando, so sklenili na koncu razprave. Vseh 56 delegatov iz skoraj vseh družin Počitniške zveze jena 5. redni letni skupščini Počitniške zveze občine Ljubljana. Moste-Polje še potrdilo novi delovni program in predračun dohodkov in izdatkov za prihodnje leto. Prepričani smo-lahko, da bodo obsežni in zah— (Konec na 12. str.) Občinsko prvenstvo v orodni telovadbi Boris Gregorka navdušen INTERES MED SOLSKO MLADINO - ODLIČNA ORGANIZACIJA Prvič (no področju delovanja občinske zveze za telesno kulturo zadnji čas stalno uporabljamo to besedo) v naši občini je nastopila mladina osnovnih šol v eni najbolj klasičnih in najkoristnejših športnih panog — v vajah na orodju. Ta panoga zavzema tudi v učnih načrtih osnovnih šol najvidnejše mesto, zato je bilo pričakovati precejšnjo kvaliteto. Tako je tudi bilo. V telovadnici osnovne šole Ketteja in Murna (vse vstopnice so bile za to tekmovanje razprodane že pred začetkom) so nastopile ekipe vseh 5 osnovnih šol naše občine pred svojimi vrstniki, pred trenerjem jugoslovansko ženske reprezentance Jelice Vrazzaz in Borisom Gregorko, tvorcem našega šampiona Mira Cerarja. Njuna ocena te prireditve je najbolj objektivna in stroga, pa tudi najbolj strokovna. Tako tekmovanje je za sedaj edinstveno v Sloveniji. Predlagala bova, naj začno delati na tak način tudi drugod. Za vodstva šol je to pregled nad delom njihovih pedagogov, za starše ocena dela njihovih otrok, za strokovnjake pa izbira perspektivnih telovadcev za bodoče vrhunske dosežke. Slednjega tu ne manjka. Vendar še nekaj kritičnih pripomb. Nujno bi bilo, da ženske oddelke pri pouku telesne vzgoje vodijo izključno ženske učiteljice. Nekaterim vrstam (nekaterih šol) namreč očitno primanjkuje gracioznosti v gibih. Organizatorjem, občinski zvezi, pa najiskreneje čestitava. Želiva ji, da bi naletela na še večji odziv in razumevanje pri vodstvih šol. Tako občinstvo kot tekmovalci so navdušeno pozdravili prihod obeh naših strokovnjakov. Poleg njiju je k slovesnemu vzdušju pomagalo tudi odlično sojenje priznanih republiških sodnikov, ozvočenje, posebno pa še slovesen začetek in podelitev medalj najboljšim na posameznih orodjih. Največje priznanje gre dvema te-lesnovzgojnima učiteljema, in sicer Jožetu Mavriču (osn. š. Vide Pregare) za najboljše tekmovalke, Cirilu Hribarju (osn. š. Ketteja in Murna) pa za odlične tekmovalce — poleg tega, da je še vodil fante iz Sostrega, ki so prehiteli fante iz Polja, kar je izreden uspeh. Skoda, da Hribar ni učil tudi deklet iz Sostrega, ki se prireditve niso udeležile, ker niso bile pripravljene. Znano je, da nimajo v Sostrem nikakršnih pogojev za vadbo kakršne- koli športne panoge in je omenjeni uspeh izključno zasluga Hribarja, vodstva šole in seveda nastopajočih. Ob tem pa moramo slabše oceniti šolo Polje, ki je edina od nastopajočih razočarala. Res da v Polju ni telovadnice, vendar so izredni pogoji prav za vadbo akrobatike in vseh disciplin, ki jih je obsegal tekmovalni program za dekleta. Na prvenstvu je bilo opaziti tudi nekaj izrednih posameznikov, in to predvsem med dekleti. Tu so bile odlične Labovič. Perišič in Miiller z osn. šole Vide Pregare in Mencingerjeva z osn. šole Vide Pregare. Tekmovalke te šole so zasedle prvih 13 mest In se je mednje uvrstila le Mencingerjeva. Med fanti so bili najboljši tekmovalci z osn. šole Ketteja in Murna, med katere se je za spremembo vrinil Jože Cerar z osn. šole Vide Pregare, in sicer tako. da je delil prvo mesto s Stankom Brezovarjem. Brezovar je požel največji aplavz med vsemi nastopajočimi za izreden preskok čez kozo. REZULTATI: Pionirji — preskok čez kozo: 1. Brezovar (Kette-Murn) 9,50; 2. Cerar (Vida Pregare) 9,40; 3. Belina (Vida Pregare) 9,30. Pionirke - preskok čez kozo: 1. Labovič (VP) 9,50; 2. Perišič (VP) Pod-repšek (VP) in Mencinger (KM) 9.20. Bradlja: 1. Bošter (KM) 9,50; 2.-3. Frece (KM), Brezovar (KM) 9,50. Bradlja in gred: 1. Labovič (VP) 9,50, 2. Perišič (VP) 9,40; 3.-4. Mencinger (KM) in Podrepšek (VP) 9,10. Parter: 1. Cerar (VP) 9,20; 2. Brezovar (KM) 9,00; 3. Belič (Jarše) 8,90. Parter: 1. Miiller (VP) 9,80; 2. Labovič (VP) 9,70; 3. Perišič (VP) 9,60. Skupno: 1. Brezovar (KM) 28,00; 1. -2. Cerar (VP); 3. Bešter (KM); 27,40. Skupno: 1. Labovič (VP) 28,70; 2. peršič (VP) 28.10; 3. Podrepšek (VP) 27.70. Sole — ekipno: 1. Kette-Murn 134,30, 2. Vida Pregare 132,20, 3. Jarše 123.00. ORODNA TELOVADBA Kot kaže, bo v naši občini letos po dolgem času zopet nekaj elitnih prireditev v orodni telovadbi. TVD Partizan Zelena jama se je popolnoma NAMIZNI TENIS Za novince ocena dobro Finala ekipnega prvenstva II. skupine SRS za moSke ekipe za sezono 1965/66 v Celju 17. in IB. decembra se je udeležila tudi ekipa TVD Partizan Zalog. Čeprav ekipa ni nastopila v najmočnejši postavi (igrali so Žabkar, Jordan in Drozdek), ni izpadla. To Je bil za novince v tako močni konkurenci vsekakor lep uspeh. Zavedali so se, da ne gredo po prva mesta, kot jim to uspeva v moščanski konkurenci. šlo Jim pa je tudi za to, da ne osramotijo namiznega tenisa Moščanov in seveda za obstanek v ligi. Rezultati: Logatec : Zalog 5 : 2, Idrija : Zalog 4 : 5, Kemlčar : Zalog 5 : 1, Lendava : Zalog 5 : 1, Gojenec : Zalog 5:1, Ribnica : Zalog 2 : 5, Celje : Zalog 5 : 4. Vrstni red: 1. Gojenec, 2. Hrastnik, 3. Lendava, 4. Idrija, 5. Celje, 6. Zalog, 7. Logatec, 8. Ribnica. Vilko Sluga Besedo imajo smučarji posvetil tej športni panogi in tudi že dosega lepe uspehe. Pionirke tega društva so bile celo povabljene na izbirne tekme za slovensko mladinsko reprezentanco, vendar se jih niso udeležile. To bi bil namreč njihov prvi pomembni nastop, ki pa bi bil po mnenju trenerja Jožeta Mavriča še prezahteven. V decembru so pod vodstvom načelnika Marjana Gostinčarja člani tega društva izvedli izredno uspešno telovadno akcijo, in sicer pred nabito polno dvorano svojega doma v Zeleni jami. To in ono Ljudske Smučarski skakalci iz Zaloga, ki so prek leta trenirali nekajkrat tudi na skakalnici iz umetne mase na Mostecu, so bili ta mesec prvič na snegu, in to v Planici. Upajo, da bo vreme ugodno, da bodo lahko priredili že tradicionalno občinsko prvenstvo. Kot pa kaže sedaj, ni mnogo upov. Tako jim tudi no bo kaj prida o delovanju tehnike koristil novi trener Andrej Nahtigal, naš znani smučarski skakalec. Alpski smučarji občine, zbrani v mladinskem smučarskem klubu Golovec, so že v decembru opravili nekaj treningov na snegu. Močno se jim pozna, da so že dva meseca pred tem začeli s suhimi treningi. Prvo nedeljo v januarju so imeli že prve pregledne tekme. Zmagal je Marko Borštnar pred Frecetom, Medvedom in Brezovcem. Odlično pa je smučala tudi Lučka Jurjec, ki se je med 19 tekmovalci, večinoma fanti, uvrstila na odlično deveto mesto. Tekmovali so v eni vožnji slaloma in eni veleslaloma. Letos je LT precej napredovala, saj smo se prvič udeležili republiškega tekmovanja z vodnimi modeli, ki so jih izdelali pionirji sami. Na tekmovanjih Prežganje — Janče — Križev-ska vas — Vevče in Zadobrova. Z odsekom narodne obrambe občine Moste-Polje smo že v dogovoru, da bomo organi- Modelarji ljudske tehnike v Mostah so zelo razgibani je bilo največ tekmovalcev iz naše občine: iz vseh 5 občin mesta Ljubljana je bilo 73 tekmovalcev, od teh pa iz naše občine kar 35! Najboljši tekmovalci so prejeli pokale, za dosežena druga in tretja mesta pa darila. Tekmovalci iz naše občine so prejeli kar 8 pokalov. Na tekmovanju z modeli na motorni pogon — na Šobcu je zasedel prvo mesto Peter Burkelc z radiodirigiranim modelom. Manj uspehov so imeli radioamaterji. Tečaj na Kodeljevem ni bil uspešen: prijavilo se je 28 učencev osn. š. Ketteja in Murna, ki so sprva sicer hodili, a zelo nerodno, po dveh mesecih pa je bilo zaradi neresnosti tečajnikov delo ustavljeno. V načrtu imamo brezžično radioamatersko povezavo Moste — Lipoglav — Javor — Še pogled v zirali tečaj za telegrafiste, ki bi potem delali na teh postajah v interesu civilne zaščite. Izkoriščamo to priložnost in pozivamo prebivalce zgoraj navedenih krajev, naj se domenijo, kdo bi šel na ta tečaj. Najprej pridejo v poštev fantje, ki so bili pri vojakih v oddelkih za zvezo, potem občani, ki že poznajo vsaj nekaj radio-tehnike in elektrotehnike in seveda vsi tisti, ki imajo veselje do radioamaterstva. Obvestilo pošljite na naslov: Občinski odbor Ljudske tehnike Ljubljana Moste-Polje, Ob Ljubljanici 36 (glasbena šola). Ko bomo dobili ustrezen prostor, bomo takoj začeli z delom; eno radijsko sprejemno postajo že imamo, v Vevčah in Zadobrovi je treba postaji le še nekoliko izpolniti oziroma popraviti, za druge kraje pa bomo morali postaje še nabaviti. Štefan Matko ostale športe Kot vsa leta. bodo tudi letos vse šole naše občine priredile o počitnicah smučarske tečaje. Učenci z Vide Pregare bodo kot vedno v Javorniškem rovtu, iz Jarš bodo pod Golico, za spremembo pa bodo poskrbeli letos na osn. šoli Polje, katere ena skupina bo odšla na Gorjuše (Pokljuka), medtem ko se bodo drugi skupaj s tečajniki iz Sostrega vozili z avtobusi vsak dan na Prežganje, če bo kaj snega. Učenci šole Ketteja in Murna bodo letos zopet v 2ireh, gimnazijci pa gredo skupaj z Jaršami. Vse pohvale pa je vredna pobuda v dveh del. kolektivov: Javnih skladišč in Saturnusa, ki bosta organizirala za otroke svojih delavcev v svoji režiji tečaje v Kranjski gori. Vse tečaje bodo vodili inštruktorji občinske zveze za telesno kulturo. NOV KLUB Sredi oktobra lani je bil tudi ustanovni občni zbor smučarskega kluba GOLOVEC. Predsednik je Vojko Fakin, sekretar Franci Bergant, glavni trener Andrej Pirkmajer, drugi trenerji pa so učitelji telesne vzgoje na osnovnih šolah naše občine, ki imajo strokovno kvalifikacijo v smučanju. Klub je pravzaprav občinska pionirska reprezentanca, saj so bili za začetek člani kluba izbrani na občinskem prvenstvu lani februarja med najboljšimi pionirji iz občine. Oktobra so začeli s suhimi treningi, sedaj pa že od začetka decembra redno trenirajo na snegu in željno pričakujejo prvih tekem. Klub sestavljajo izključno mlajši mladinci in še mlajše starostne kategorije. H klubu se lahko prijavi vsakdo. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiuiiiiiiidmiiiiiuiiiiihiimhimM HOKEJ Hokejisti Slavije so se končno morali posloviti od naslova mladinskih državnih prvakov. Menjava generacije je odvzela skoraj polovico ekipe* vendar so še vedno slovenski prvaki-če ostanejo to še letošnje leto, P0" tem bo to res izreden uspeh in dokaz, da delajo z mladimi nadvse dobro-V članski konkurenci se še ne znajdejo-Ko bi imeli še svoje umetno drsališče, bi nedvomno v dveh letih prišli v zvezno ligo. Tako pa jim lahko želimo l°: še enkrat vse najbolje v mladinski konkurenci 1 ATLETIKA: Samo mesec dni za našimi smučarji so imeli ustanovni občni zbor atleti. O atletskem klubu je bilo tudi v Naši skupnosti že toliko člankov, napovedi o ustanovitvi ipd., da že skoraj ni bilo verjeti, da bo kdaj kaj iz tega. Vendar je. Po izredno uspelem občinskem prvenstvu osnovnih šol naše ob-čine( ki je bilo tako vzorno izvedeno, da velja med atletskimi delavci za najboljšo lansko atletsko prireditev v Ljubljani) so se takoj našli tudi funkcionarji. Tako je predsednik kluba, ki ima ime Mladost, Pavle Gorkič, podpredsednik Zoran Naprudnik, glavni trener pa znani strokovnjak za množičnost, ki ga pozna mladina vse Ljubljane, »Cika Gusti« Ivkovič. S pridobitvijo tega strokovnjaka je obstoj in kvalitetno delo kluba že zagotovljeno. Sam Cika Gusti, ki je vzgojil že preko 30 državnih prvakov, je dejal, da pričakuje v dveh letih državne prvake (seveda med mladinci) iz naše občine. Starostni sestav kluba je enak kot pri smučarjih. ROKOMET Rokometaši Slovana so bili aktivni še ves december. Pri tem so imeli precej uspeha; pravzaprav kaže, da so tudi letos prišli v formo šele po koncu sezone. Na zimskem prvenstvu Slovenije so dosegli enako število točk kot zvezni ligaš Rudar iz Trbovelj, vendar so zaradi slabše razlike v golih zasedli drugo mesto. Pet igralcev Slovana je nastopilo tudi v reprezentanci Slovenije, ki je v hali Tivoli premagala Rudarja iz Trbovelj. Najboljši na igrišču so bili Slovanove'! Kos, Djakič in Golič, ki so dosegli tudi večino golov. Za žensko reprezentanco Ljubljane, ki je premagala republiške prvakinje iz Pirapa, pa sta prav vse gole dosegli igralki Slovana Modrijanova in Kastelčeva. KEGLJAČI SLOVANA V REPUBLIŠKI LIGI V dneh 22. in 23. januarja le" tos so bile v Ljubljani kvalifik0' cije za vstop v kvalitetno republiško kegljaško ligo. K0 najboljši predstavnik ljubljanska tekmovalne skupnosti se je te' kem udeležil tudi KK Slovan. je v družbi s šestimi konkurent' dosegel na dveh tekmah naiv!la podrtih kegljev — skupaj 12.7" in se uvrstil v republiško Ii9°‘ Zanimivo je, da je na lastnf-; kegljišču dosegel mnogo slab5 rezultat (6.248), kot pa na keg' Ijišču Maksa Perca (6.550). = Slovanom vred so se uvrstil' ligo še mariborska Lokomoti'' (12.774), trboveljski Rudar (12 soč 621) in, na veliko presen čenje. Koper (12.453). VESTI S TERENA. - VESTI S TERENA VESTI S Novoletna praznovanja otrok Čeprav že malo pozno, je vendarle prav tudi letos opisati, kako so naši najmlajši sprejeli dedka Mraza in kako je potekalo praznovanje ob novoletnih jelkah. To tem bolj, ker je letos prišel dedek Mraz med naše otroke bolj skromno, brez večjega zunanjega bleska, vendar nič manj prisrčno, bogato in veselo za otroke. Mimogrede povedano, so jelke razsvetljevale pot od Jarš, Zelene jame, Kodeljevega in Hrušice do Dolskega in Prežganja. Tudi tokrat so bile šole in vzgojnovarstvene ustanove središča otroškega novoletnega veselja. Skupaj z društvi prijateljev mladine so pripravile številne prireditve in otroška rajanja. Šole na podeželju so sprejele pod jelko šolske in predšolske otroke, na mestnem področju pa so šole zajele šolske otroke, predšolske paVVU; DPM Hrušica, Dolsko, Jarše in Sostro pa so skupaj s šolami pripravile prijetne prireditve za vse atroike injiihovih območij. NA PROGRAMU IGRE, PETJE. . . V šolah so razredi za en dan spremenili svoje lice, prav tako so se spremenili tudi učenci in učitelji; sprostili so se in veselo zarajali ob jelkah in čajankah. Pionirji po vseh šolah so pripravili primerne novoletne prireditve: od celovečerne igre »Jurček in veter« pionirjev šole Polje, do krajših dra-matskih, glasbenih, ritmičnih in drugih uprizoritev. Poleg tega so obiskali poklicna gledališča: mladinsko gledališče pionirji Sostra, mladinsko in mestno gledališče varovanci doma Angelce Ocepek, lutkovno gle-diaiMšče varovano! VVU Zalog. V VVU je bilo praznovanje še bolj pestro, ker so otroci bolj organizirano izkoristili prosti čas za priprave programov in same prireditve. Novoletni programi so se odvijali kar ves teden pred novim letom; od pravljičnih ur, lutkovnih predstav, dia-filmov, otroških risank do senčnih gledališč, glasbeno ritmičnih nastopov itn. Dom Angelce Ocepek je sprejel v goste otroke terenov Zelena jama in Most in malčkov in staršev, v zadovoljstvo vseh navzočih. Vse prireditve je obiskal dedek Mraz in obdaril otroke s kolektivnimi telji otroških kolektivov, ki so svoje varovance obdarili z bogatimi darili. Kolektiv INDOS je podaril otrokom Dolskega električni klavir, orffov inštru-mentarij in še nekaj sredstev za učila v skupni vrednosti 350.000 Sitarih idlin; kolektiv IZOLITA je obdaril otroke Kri-ževske vasi s televizorjem v vrednosti 272.000 starih dinarjev, Papirnica Vevče je poda- pionirski odredi skupaj z vodstvi šol VVU iskali tudi druge vire materialne obogatitve njihovih dejavnosti in so prejeli precej kolektvnih daril in sredstev od terenskih družbenih organizacij, manjših podjetij, gostišč, zasebnih obrtnikov in tudi staršev. Tako so otroški kolektivi v naši občini dobili razne učnovzgojne in zabavne pripomočke v vrednosti nad 2,500.000 starih dinarjev. Prav gotovo se bodo ta sredstva bogato obrestovala v vzgojnem delu z otroki v njihovih kolektivih in zopet se bodo, tako pionirji, kakor tudi njihovi Takole so, z bleščečimi očmi, pričakovali prihod dedka Mraza naši najmlajši in tudi z individualnimi darili. Otroci po šolah in VVU so se pripravljali za novoletne prireditve že mnogo prej: izdelovali okraske in darila za starše, pisali in izdelovali čestitke za starše, za delovne kolektive in rila otrokom VVU Vevče 200 tisoč starih dinarjev za igrala in učila, kolektiv SATURNUSA je obdaril otroška kolektiva na šoli Vide Pregare in Angelce Ocepek z učili in igrali za okrog 300.000 starih dinarjev, ko- vzgojitelji, veselili uspehov, ki jih bodo dosegli ob uporabljanju prejetih daril. Stoji tam stolpnica Prav nasproti občinske skupščine DriPra.vil zanje tri sprejeme s r^ditvami in pogostitvijo. °VSOD SKRBNE PRIPRAVE in^ v'seh otroških kolektivov erenov poročajo o veselju tetriZac*0y°ljstvu otrok in ob š6v 'Ucli ° zadovoljstvu star-tofg; z dolskega in Hrušice po-letaj °’ 80 se odvijali novo- hij, .'Program v lepo olkraše-nabito polnih dvoranah pripadnike JLA. VVU so z lepimi okrasitvami spremenile svoje prostore v pravcati pravljični svet. Tudi ob tej priložnosti niso otroci pozabili partizanskih mater in najstarejšh občanov. Obiskali so jih in jim čestitali Novo leto. DELOVNI KOLEKTIVI OTROKOM K temu razpoloženju so tudi letos mnogo prispevali pokrovi- lektiv OLME je obdaril otroke VVU Zalog v vrednosti 100.000 starih dinarjev, kolektiv IZO-LIRKE je obdaril otroke Janč s smučmi in gramofonskimi ploščami, kolektiv MINERALA je obdaril otroke Javorja, Čre-varne otroke Besnice, ARBO Podgrad otroke Prežganja, SAP otroke Senožet, TOPLARNA pionirje šole Kette-Mum, KOLINSKA otroke Zaloga itd. Ob tej priložnosti so DPM in stoji mogočna stolpnica, visoka 13 nadstropij, namenjena 98 stanovalcem. Stoji in čaka, stoji prazna ... Povsem dograjena in opremljena je bila ob koncu lanskega leta. Stolpnica stoji in čaka na stanovalce. Stanovalci pa čakajo na tisti srečni dan, ko naj bi se vselili. Čakajo in si folijo vselitve, a čakajo že precej tednov zaman ... Med njimi je tudi precej borcev in aktivistov, ki so že — sami, njihova podjetja ali pa organizacije ZB NOV — pred nekaj meseci vplačali potreben denar in sklenili s stanovanjskim skladom zakonite in veljavne pogodbe. Svoje obveznosti do sklada so torej poravnali in imajo tudi zakonito pravico do zasedbe stanovanj. Pa vendar se ne morejo vseliti. Zakaj? Gradbeno podjetje Pionir, ki je zgradilo to stolpnico, ne izroči stanovanjskih ključev. Menda to podjetje še ni prejelo vsega denarja, kolikor bi ga moralo dobiti po pogodbi z investitorjem, s stanovanjskim skladom. Menda pa je — po drugi strani — treba po kolavdaciji narediti še nekatera popravila ... Stanovalci, ki bi se morali, po pogodbi s stanovanjskim skladom, vseliti že 31. decembra minulega leta, pa čakajo in zaman kljukajo na vrata občine, kdaj bodo lahko uveljavili zakonite pravice. Vemo celo za nekaj brezupnih primerov, ko lastniki stanovanj ali sob stanovalce dobesedno mečejo na cesto, le-ti pa si ne morejo pomagati, čeprav imajo v rokah zakonite pogodbe, čeprav so njihova podjetja ali pa organizacije Zveze borcev NOV v celoti plačala stanovanja zanje. Po neuradnih virih naj bi bila stolpnica vseljiva 1. februarja letos. Ali se bo to res zgodilo? TONE BANCIC Ob tej priložnosti naj se še enkrat zahvalimo v imenu otroških kolektivov vsem delovnim kolektivom za prejeta darila. Naj zaključimo s tisočerimi željami, izraženimi na vseh novoletnih prireditvah, in z obljubo pionirke s Prežganja, da se bodo pionirji pridno učili in — ko bodo dorasli — bodo starejše dostojno zamenjali na delovnih mestih. „ 7 G&čani pišejo... Tudi za zdravo razvedrilo, ne pa... Kot bivši stanovalec Zelene jame se še dobro spominjam, kolikokrat smo na raznih sestankih obravnavali in sklepali, kako in kje bi uredili primeren prostor za množične sestanke in za razne prireditve. Za uresničenje teh razprav so se zavzeli člani in odbor KO SZDL tega terena. Marjan KAVČIČ in Srečo FRANTAR se verjetno še dobro spominjata, koliko truda so vložili mnogi člani te organizacije, da so zagotovili sredstva in pričeli z adaptacijo spodnje dvorane doma Titove mladine na Pokopališki cesti. Po pripovedovanju hišnika je to delo stalo okoli 7 milijonov rednih dinarjev. Ko je bila dvorana urejena, je bilo v njej nekaj kvalitetnih prireditev in opaziti je bilo, da so občani zelo zadovoljni s to pridobitvijo. Prvotno je z dvorano razpolagala krajevna organizacija SZDL, nakar je bila izročena v upravljanje krajevni skupnosti. Marsikateri občan, ki je obiskoval prireditve, se bo spomnil, kako je bila dvorana lepo opremljena z zavesami, s preprogami, potrebnim odrom za razne prireditve, nastope idr. Skratka, dvorana je bila lepo opremljena in usposobljena tudi za večje in zahtevnejše prireditve. Kmalu potem, ko je dvorano prevzela v upravljanje krajevna skupnost, pa jo je začela oddajati raznim organizacijam za proslave in zabave. Neštetokrat so se zabave zavlekle pozno v noč in menda ni treba posebej ugotavljati, kakšna je bila dvorana naslednjega dne. Ze oktobra lani je postaja milice Moste ugotovila, da so vhodna vrata v dvorano premnogokrat odprta kar noč in dan in da se tu zbirajo mladoletniki tega terena in tu kvartajo, se lovijo in uničujejo tako drago plačani inventar in vloženi trud članov množičnih organizacij tega terena. Večkrat so postajo milice Moste o tem početju obvestili tudi okoliški prebivalci in miličniki so razgrajače (bili so samo mladoletniki) ■prijavili sodniku za prekrške. Ko pa so ugotavljali, da je že čas nekaj ukreniti, so naleteli na težave, ker nihče ni vedel, kdo s spodnjo dvorano sploh upravlja. Hišnik zgornje dvorane, ki jo uporablja TVD Partizan istega terena, je povedal, da dvorano daje v najem za razne zabave predsednik DPD Svoboda Moste, ki ima baje v blagajni nekaj sto tisoč dinarjev, da pa se nihče od tega odbora ne zanima, kako dvorano zaščititi pred raznimi razgrajači. Skrajni čas bi že bil, da bi se za to nekdo zavzel in dvorano ponovno usposobil za dejavnost, za katero je bila namenjena. Mislim pa, da zabave s pijančevanjem niso primerne za kulturni dom, kot ga tudi imenujemo. Anton Gustinčič Proučujmo noše probleme! (Nadaljevanje s 1. str.) sežen višji dohodek. Sredstva za investicije so zaradi Toplarne in Yulona precej visoka, saj znašajo 12.176 milijonov din. V letu 1965 se je izvoz povečal za 34 v letu 1966 pa le za 12 %, predvsem zaradi rekonstrukcij in prilagajanja tehnologije potrebam mednarodnega tržišča. Napori vseh delovnih kolektivov morajo biti usmerjeni k pospeševanju proizvodnje in povečanju ekonomičnosti v letu 1966, ker bo ta glavna osnova za uresničitev poslovnega uspeha. V nekaterih gospodarskih organizacijah nastopajo težave zaradi prezadolženosti in zaostajanja v tehnološkem razvoju in se zaradi tega pojavlja tudi zaostajanje za normalnim tempom razvoja. Družbeno ekonomske spremembe, ki so v tem času nastale, postavljajo financiranje družbenih potreb v neposredno odvisnost od rednih dohodkov proračuna občinske skupnosti. Ti se ustvarjajo predvsem v obliki prispevkov iz osebnih dohodkov, saj predstavljajo približno 75 % celotnega proračuna, s tem pa bodo proračunski viri odvisni predvsem od gibanja osebnih dohodkov zaposlenih občanov. Prispevki iz osebnega dohodka so se vsa leta večali, z gospodarsko reformo pa so bili zmanjšani. V letu 1965 je bila stopnja prispevkov v I. polletju 17,5 %, po reformi pa sc je znižala na 12,5 %. V tej stopnji je zajet 2,5 % prispevek federacije, 3 % prispevek republike, 5 % prispevek občine (v prvem polletju je občinski delež znašal 6,8 %, ter 2 % prispevek za skupne rezerve gospodarskih organizacij). Zaradi znižanih stopenj Je tudi dohodek občine manjši. V letu 1965 je bil prvotni proračun rebalansiran in znižan za 18 %. To je tudi okvirna vsota za proračunske dohodke v letu 1966. Realizirani proračunski dohodki v letu 1965 znašajo 2.132,456.000 din, v letu 1966 pa bodo nekoliko povečani na din 2.165.444.000, kar je 2 % več kot lanska realizacija in 4 % manj kot je znašal rebalansirani proračun. Z novimi predpisi izgubljamo tudi precej dohodkov na področju davkov. Tako smo izgubili pri prometnem davku od zasebnikov po zvezni tarifi 25 milijonov, pri davku od plačil za proizvode pa 50 milijonov din. Z znižano stopnjo za prispevek od skupnega dohodka občanov, ko se je meja obdavčitve povišala od prvotne 1,200.000 na 2.000. 000 din, izgubljamo nadaljnjih 12 milijonov din. Pri taksah je republika zadržala sodne takse kot dohodek republiškega proračuna. Predlog proračuna za leto 1966 sloni na realizaciji leta 1965 in se povečuje pri posameznih proračunskih dohodkih glede na predvideni višji promet. Temu primerno je prilagojena tudi proračunska poraba. Ker bodo v letu 1966 dohodki približno enaki kot v letu 1965, smo morali prilagoditi izražene potrebe obstoječim možnostim. Pri razdelitvi smo prav tako upoštevali prioritetno financiranje določenih služb, ki jih postavlja na prvo mesto ustava. Iz proraču- skupilo ST ®ZOu irtjuBujAfcjA NiOSTF. - PO Uit NASA SKUPNOST, glasilo SZDL Ljubljana Moste-Polje, izide enkrat mesečno v 4.000 izvodih. Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Bogdan Sturm. Rokopise in slike pošiljajte na naslov: Uredništvo in uprava NSK, Ljublj. Ob Ljubljanici 42/11, telefon 317-990. Rokopisov ne vračamo. Tekoči račun pri NB Ljubljana, obč. odbor SZDL Ljubljana Moste-Polje, Naša skupnost 503-608-211. Celoletna naročnina 240 dinarjev, polletna 120 dinarjev (plačljivo naprej) posamezna številka 20 dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje na smo izključili tudi vse gospo-darske in negospodarske investicije. Iz proračunske porabe smo izločili din 224,000.000 za strokovno šolstvo. Realizacija pogodb za plačevanje prispevka za strokovno šolstvo je znašala v letu 1965 140 milijonov din, razliko do 120 milijonov pa smo krili iz proračuna. Izračunali smo, da bodo znašali izplačani osebni dohodki po teritorialnem principu 15 milijard din. Z 1,5 % prispevkom podjetij lahko zagotovimo kritje celotne obveznosti do medobčinskega sklada za financiranje strokovnega šolstva v višini 225 milijonov din. Izločili smo iz proračunske porabe tudi financiranje ljubljanske bolnišnice. Celotna obveznost naše občine znaša 144 milijonov din. Izločili smo tudi sredstva za stanovanja ZB. Lani smo rešili celo vrsto stanovanjskih problemov članov ZB, a teh problemov je vedno več in imamo sedaj 57 prošenj za stanovanje, ko nihče izmed prosilcev nima možnosti, da bi stanovanje dobil na kakšen drug način. Šolski sklad bo v letu 1966 razpolagal s 936 milijoni din, kar predstavlja 6 % povečanje glede na realizacijo leta 1965. Iz šolskega sklada pa je izločena glasbena šola Moste, ker nc predstavlja obveznega šolanja. Za socialno skrbstvo jc zadolžena občina. To smo v celoti upoštevali. Vendar niso mogli biti sprejeti predlogi pristojnega sveta. Od realiziranih 150,346.000 din so bila povišana sredstva za leto 1966 na din 182,100.000, to je za 12 %. Povišanje je bilo nujno, ker so se podražile oskrbnine v domovih za odrasle in otroke, morali pa smo povečati tudi rejnine zaradi splošnega porasta cen, povečati priznavalnine borcem in podobno. Pri zdravstvenem varstvu so se sredstva povišala od realiziranih 26,634.000 na din 29,360.000. Na tem področju imamo več obveznosti, ki jih predpisujejo zakoni. Več sredstev smo namenili za laično nego bolnikov na domu, ker nimamo domov za stare ljudi na našem območju. Nismo pa mogli nameniti dovolj sredstev za preventivo, čeprav bi bilo to potrebno. Največji problem pri nas pa je komunalna dejavnost, ki je zaradi pomanjkanja sredstev najbolj prikrajšana. Od realiziranih 68,7 milijonov din v letu 1965 smo morali znižati sredstva na 59 milijonov din, kar pomeni 14 % zmanjšanje sredstev v letu 1966. To zmanjšanje gre na račun slabšega vzdrževanja komunalnih naprav in čiščenja cest. Sredstva državnih organov so se povečala za 2 %. Občinsko sodišče I, občinsko javno tožilstvo in pravobranilstvo imajo z zakonom povečane pristojnosti, zato so se jim v letu 1966 sredstva močneje povečala. Sredstva za redno dejavnost uprave se v letu 1966 znižajo za 1 %. Sredstva za financiranje Mestnega sveta so predvidena v višini 183 milijonov din po ključu udeležbe mestnih občin iz naslova davkov. Sredstva za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev se povečujejo na 55,7 milijonov din, kar je za 7 % več kot lani. Med negospodarskimi investicijami imamo obveznosti za izplačevanje kreditov v znesku 116 milijonov din, poleg tega pa obveznosti investicij v družbenih službah v skupnem znesku 112 milijonov din, od tega 35 milijonov din za vzgojno varstveno ustanovo >*A. Ocepek*«, 12 milijonov za Zdravstveni dom Polje, 5 milijonov za dom družbenih organizacij v Kašlju, 10 milijonov pa za adaptacijo šole na Prežganju. Ob sprejetju predloga pa so bile dane tudi naslednje ugotovitve in nakazani nekateri problemi, o katerih naj bi zbori volivcev posebej razpravljali: 1. Proračunska rezerva je prenizko planirana, če želimo dobro gospodariti. Predlog, naj se vsem proračunskim potrošnikom v enakem odstotku znižajo namenjena sredstva. 2. Vzgojne varstvene ustanove naj sofinancirajo delovne organizacije, tako kot povsod drugje po svetu, saj je to v korist njihovim članom kolektiva, ki lahko opravljajo delo brez skrbi za svoje otroke in vpliva na produktivnost. 3. Letovanje otrok bi lahko razširili tako, da bi delovne organizacije svoja sredstva, ki jih v letošnjem letu dobijo namesto plačila 1,5 % od izplačanih bruto osebnih dohodkov za nadomestila v potniškem prometu, dajale otrokom članov svoje delovne skupnosti v ta namen. 4. Ustanavljajo naj se podporne knjižnice, iz katerih bi učencem ob minimalnem prispevku posojali šolske knjige, namesto da bi za nakup brezplačnih učbenikov vsako leto dodeljevali nova sredstva. 5. Večji poudarek v zdravstvu je treba dati preventivi. To je investicija, ki se lahko bogato obrestuje. 6. Vprašanje je, če moremo v današnji težki situaciji nuditi brezplačen dopolnilen pouk tistim učencem, ki ne morejo dojemati učno snov. Zakaj ne bi starši sami sofinancirali inštruktorje? 7. Stalne socialne podpore so prenizke v primerjavi z ostalimi ljubljanskimi občinami. Morali bi jih povišati in uskladiti. Hciscčno stava Odborniki SZDL, ZB NOV ter drugih organizacij terena Nove Jarše so se v soboto, 22. januarja letos, poslovili od dveh dolgoletnih neumornih družbenih in političnih delavcev svojega terena, tov. Franca DROBE-ŽA in Srečka PEČARJA, ki sta se preselila. Tov. Drobež je odšel v občino Vič-Rud-nik, tov. Pečar pa na teren Moste. Na tovariškem večeru se je od obeh priljubljenih delavcev poslovil predsednik KO SZDL, predsednik ZB NOV jima je podelil priznanja, mladina pa jima je izročila cvetje, nato pa so se udeleženci tega večera v prijetnem kramljanju še pomudili ob njima in izražali zahvalo za njuno delo v prid terena Nove Jarše. 8. Sredstva, ki so namenjena krajevnim skupnostim, naj sc združujejo s prostovoljnim delom občanov in s krajevnimi samoprispevki za financiranj e določenih potreb. 9. K izvedbi javnih del v KS je pritegniti mladino. To bi pomenilo hkrati finančni učinek in vzgojni ukrep. 10. Vzdrževanje vaških pokopališč in sredstva naj se prenesejo na krajevne skupnosti. 11. Ce se povečujejo sredstva šolam, sodiščem, družbenopolitičnim organizacijam in društvom, bi se morala povečati tudi sredstva za redno dejavnost občinske uprave, če želimo spremeniti strokovno strukturo kadrov, ne pa da se ta sredstva celo znižujejo. 12. Naj se zgradi vodovod v Kašlju in počaka z gradnjo zaloškega mostu, ker je prvi problem za življenje veliko pomembnejši. občine Moste-Polje. Na zbirna mesta, ki so jih določile krajevne organizacije na svojih terenih, so prebivalci sami prinašali obleko, obutev, perilo in drugo — skratka vse, kar bi prizadeti potrebovali za svoja gospodinjstva in obnovo domov. V akcijo so se vključile KO RK Kodeljevo, Moste-Vodmat, Zelena jama, Jarše, Stepanja vas in Polje ter podmladkarji in mladina RK na šolah. Aktivisti RK so vložili mnogo truda, da je naša akcija solidar- nosti, človek — pomagaj človeku, resnično uspela. Do sedaj je zbranega blaga v vrednosti 3,753.530 starih dinarjev, prispevkov v denarju pa 684.963 starih dinarjev. Od zbranega materiala so že odpeljali v Gornjo Radgono v vrednosti 2,722.090 starih dinarjev. Prepeljal ga je kolektiv podjetja SAP Ljubljana brezplačno. Denarne prispevke v višini 156.083 starih dinarjev, ki so jih zbrali podmladkarji RK naših šol, smo poslali podmladkarjem osn. šol. Gornja Radgona, Stogovci in Apače. Podmladkarji šole Ketteja in Murna pa so poslali zbra- (Nadaljevanje z 9. str.) tevni delovni program uresničili sami, če — in zopet tisti če — bodo dobili dovolj finač-nih sredstev. Zato bi bilo prav, da bi skupščini prisostvoval tudi predstavnik občinske skupščine, ki bi lahko vsaj v glavnih obrisih prikazal politiko delitve dotacij občinskim druž-beno-vzgojnim organizacijam v prihodnjem letu. Sklenili so še, Pri gradnji so občani pripravljeni sodelovati s denarnimi prispevki, materialom in delom. Svet za družbeni načrt in finance skupščine občine Ljubljana Mo-ste-Polje priporoča vsem občanom in članom delovnih skupnosti na območju občine, da proučijo vse probleme, ki so izraženi v predlogu družbenega načrta občine In proračuna v letu 1966, ter o svojih pripombah seznanijo pristojne svete in občinsko skupščino. ni material v vrednosti 196.000 starih dinarjev podmladkarjem šole Pince Marof v Lendavo. Za poslano pomoč je prejel občinski odbor RK Moste-Polje zahvale šol, KO RK Lutverci in občinskega odbora RK Gornja Radgona. V sklad za elementarne nesreče pri GO RK Slovenije pa smo odvedli 528.880 starih dinarjev. Neocenjenega blaga na terenih in v skladišču je še za približno 500.000 starih dinarjev. Podjetje JAVNA SKLADIŠČA Ljubljana, Šmartinska 152 a — nakladanje, razkladanje in prekladanje blaga — skladiščenje blaga in vse Skladiščne manipulacije, hranjenje in zavarovanje blaga — prevoz blaga s tovornimi avtomobili Večja članarina ... Po poročilu naših aktivistov in po seznamih so bili darovalci večinoma s srednjimi in nizkimi osebnimi dohodki, zelo malo pa takih, ki imajo dokaj visoke dohodke. Pri nekaterih od le-teh so naši aktivisti naleteli celo na nerazumevanje in opazke, ki ob takih katastrofah, ki se v zadnjih letih vrstijo tudi v naši deželi, niso na mestu in jih obsojamo. Naši aktivisti niso zbirali sredstev zase, ampak za tiste, ki so si pri takih nesrečah rešili I® golo življenje, za tiste, ki ostanejo brez osnovnih sredstev z® življenje. da bodo kot soustanovitelj mla' dinsko-turistične poslovalnic® »Mladi turist-" v Ljubljani za' stavili vse sile, da bi ta posj0' valnica v prihodnje bolje del®" vala. Izvolili so nov izvršni i® nadzorni odbor. Izvršni bo tudi v prihodnji mandat® dobi vodil dosedanji nik Jože Breznik, nadzornee pa Slavko Vrzelj. Dušan Tomaž** Pomoč poplavljenemu Prekmurju Letošnje elementarne nezgode so silno prizadele naše Prekmurje in še nekatera področja Slovenije. Na priporočilo IO glavnega odbora RK Slovenije glede pomoči prizadetim krajem so začele z akcijo tudi krajevne organizacije RK naše občine. Namen akcije je bil zbirati sredstva ki so nujno potrebna za normalizacijo življenja prizadetemu prebivalstvu. KO RK so pričele z akcijo v mesecu avgustu, in sicer s posebnim dovoljenjem oddelka za notranje zadeve skupščine