ebertn * i) rodskils řečí Novice izhajajo v Ljubljani il Li teden dvakrat, nam-» reó v sredo in saboto. |j ===iv Odgovorni vrednik Di% «ffanez Eleiiteb. Veljajo za celo leto po posti < 4 fl., scer 3 fl., za pol leta ^ 2 fl. po posti, scer 1 fl. 30kr. Tečaj saboto 21. majti 1853. List 41 Rodovitnost zemlje povzdigniti po drenaži (Dalje.) Kako pa pride voda v c e v i ? celo tako deli ? kakor cevi ležite. Če se v ti luk nji nic vode ne prikaže, jeto znamnje, da ste ceví t V f t t â i V m v pravi sirjavi narazen; se pa prikaže voda, mo rete bliže skup položiti Tako bo vprasal marsikteri bravec. Na dvojno vižo Deloma po spráni ali ali mu odgovorimo. Ce s zadene to pa cevi p I • V • # kupej pokladaj spéhill, ki so med raagalo pri veči stroške, brez da bi kaj vec po ? cevmi; ce so cevi se tako dobro vkup staknjene ostanejo vendarle špranje med njimi, in ravno skozi te priteka nar več vode v nje. Skušnje kažejo, da dalje od spranj, kjer so ceví sklenjene, je ilovnata zemljana vse straní razpokana,in po téh razpokah priteka deževnica berž v cevi. Iz tega se tudi lahko 48 urali vsaodvečna Kako dolgi naj bojo rodo to ki V jav Dolgost ene rajde za drugo se ravná po sir r v i. • v ° i v • • cevi ? po manjsem potocju 5 po tem zapopade, kako da zamore v voda iz zemlje preiti, če je poprej še tako dolgo in zlo deževalo. Deloma pa tudi skoz cevi same voda rosi. Zgana in nepočinjena glina ni nikdar taka, da bi vode áli so grabni bliže ali širje narazen. Kolikor ožji so ceví, kolikor manj zemljise visí in kolikor bolj narazen so grabni, toliko krajši morajo vodotoki biti. Skušnja je učila, da enarajda ne smé čez 150 sežnjev dolga biti notranja svit oba cevi le en pa vec znese, ker scer voda ni v s. a nu popolnoma odtekati skozi ne spusala. To očitno vidimo na nepočinjenih Kolikšno naj bo potočje ( Ge/all) ? posodah za cvetlice; če jih postavimo v vodo, uu ivai putuujc vmc, »,v *<» ^uimu naj j< zemlja v njih sčasoma vlažna. Kdor tega ne ver- zemljise nagnjeno, velja skušnja, da je zadosto jame, se lahko prepriča, če vzame kakošno novo, ako zemlja pri JOOčevljili za 1 visoko in ozko lončeno posodo (nepočinjeno); da je bolje na 100 čevljev 2 pavca voda va-njo ne more, naj jo terdno zaveže z mo- tem toliko hitreje bo Kar potočje vtiče to je za koliko naj je krim mehurjem, m ce hoče to se bolj obraniti, naj mehur okolj robii zamaže s kakošnim votom (kitom). \fo tem naj postavi posodo v vodo. Če jo čez več je pa že prav veliko potočje. pavecvisi; vendar dati, ker voda po odteka; 6 pavcov pri 100 čevljih Se nekaj. Na koncu, kjer se cevi iztekajo, je dní odprè, bo vidil, kako iz vsih krajev skozi dobro « d vak rat tako dolgo cev 9 to je cev po sodo voda rosi, in na dnu je je že dokaj nabrane Kako delječ narazen naj se pokladajo cevi? položiti, da f ja dolgo cev ne spodpira. Če to ni toćje) cevi s cegli ali kamni terdno ležé in jih voda treba konec (iz zadosti, je podzidati, včasih celo dej To se ravna po lastnosti zemlje i v ktei pri zid napraviti, da vse terdno ostane. cev P li zemlji se oda meri Pri cevih, ki niso pod vodo, se včasih pri krote itd. va-nje zlezejo in r\ « i i i • v , « t i i da misi, žabe, ložje steka, zamorejocevi dalje saksebi biti, v il * % itt t « t 1 1 1 t V 1 t f 9 ti zemlji pa ajo ko b skupej biti Preden sepadoloči: kako delječ narazen imajo tako vodotok zajezijo. 0 tacih okoljsinah je dobro med dvé zadnje cevi drateno mrežo djati, da žival ne more naprej. (Dalje sledi.) cevi priti, se mora poprej zamorejo grabni nai (Gefalle) do editi : kako globoko se editi in s kolikšnim potočjem Angleškem so ceví, če so grabni Potovanje po okrajnah natoroznanstva čevljev globoki, po lastnosti po 100 za 24 do 60 čevljev nlj na n j Kemija in kuhinska sol. na tih pa tudi u v močni ilovnati zemlji Sploh se zamore reći da (Nadalje 17. lista.) Vzemi kuhinske soli, deni jo v naj hujsi vročino, boki, je dosto /j t nj i j i, ce so grabni 4 čevlje gL- UVO UUDVpVI . ^Vi OV M V J ^ »" " ' * JV,UI? ako so cevi po 24 čevljev saksebi, ktera železo beli, bo spuhtela v zrak, kjer pa, shladivsi kaj bos dosegel ? Sol se bo raztopila, in o tišti vročini. v bolj rahli zemlji pa 30 Ce se cevi pre delječ narazen ne osuši zemlja tako, kakorv bi treba bilo vitnost močno povzdigniti. Da se tedaj prav dene je treba včasih cevi za poskusnj se pokladajo, se rodo t bo sopet v drobne kristalčike se spremenila in sol postala, kakorsna je poprej bila. y Vzemi soli, zmeli za 7 polo ti namen se namrec položite , jo in ogleđuj jo z drobnogledom, kaj nek boš zapazil? spet tište kocke, ki so kuhin- ski soli lastne. Al smo po tem takém z vso svojo umetnostjo in iï? žiti (Probedrains) dvé ceví toliko narazen, kakor se misli, da bi uteg- vsim svojim zasledovanjem pri kraji? Je tukaj meja, Se morebiti tukaj na da ne seže tora brani kaj vec razodeti o skrivnostih svojih? In ven nilo prav biti navpik luknj sredi nted njima se po tem zverta. čez ktero človeski um ne seže ? v emlj tako globoka dar y 80 toliko radi od nje zvedili! Kdo nam bo na Notrajnske i ki se je v kmet. učilnico važne vprasanje odgovarjal, ce narava terdovratno omol- pian Franc kne ? Kdo nam bo povedal, kar zvediti nam serce teži? Vida pri Zatičini oglasil) iz Mi in pa D Nand Gosp predsednik T e r p Kemikar, in uihće drug. kot kemikar. On írré tem zboru , K iz Št je po nasvetoval: naj bi se sklenilo, da prihodnji« tudi nad kuhinsko sol, kakor nad vse stvari z nar hu- imajo učenci kmetijskih sol eno leto v Ljubljani ostati jim orodjem in nobene sile ne opusti: zvediti bitstvo njih. da se vsih tistih vednost Kar kemikarju v roke pride , bode raz kroj eno in raz- V t ktere p o d la g skega (praktiškega) kmetovanja ; s temi vednostmi na- djano, če je le razkrojljivo. Njegov namen je zvediti: vdaui bojo z veliko večim pridom se učili v prihodnjih iz kterih snov (Stoffen) obstoji stvar, ktero preiskuje. dveh letih posamne razdelke kmetijstva, in pred Tako početje se imenuje ločba, ktera jenja le tam, ko stojnikom omenjenih učilnic bo s takimi bolj izurjenimi kemikar na pervine pride, kterih nobena umetnost vec razdeliti (loěiti) ni v stanu. Nar silniši moč zoper vsako stvar pa so kisline. večkrat pokazala. Od kace pravi ljudstvo, ko je prek Drave lezla, Drava vstavila od debelosti je bilo na nogah. Mladi in stari so ulice križali, sčm in velikosti kačj Skoz nograd proti gradu na viso- kakor ira ležeča kem bregu lezecem pelje vijugast pot, kaca delà , in ljudstvo terdi, da je po tem potu bela kaca lezla, se desetkrát okoli grada ovila in iz grada nikogar ne pustila. Posestnik grada pa je Krsnik ter tje po mestu hodili, ter na velko v zrak pogledavali. Mestni breg je bil z ljudmí napolnjen, da je bilo vse černo. Kočije so po mestu derdrale, da so se hrami stepali. Zrok te posebne mestne živote je bila čudna vožnja po zraku z balonom, ktero je daleko posvetu svojo nar lepš hčer bljubil za ženo dati, ako kačo poznani Francoz, gospod Godard, napravil. Groza je umori. To Krsnik storí, kači zlato krono z glave vzame bilo člověku viditi, ko se je ob sedmih zvečer iz zemlje , proti in kačo v globokem studencu za kažen připne na mocen železen lanc (ketino). kakor ptica prek celega mesta Grad Wurmb kteri poldrugo Ptuja leží i ? kakor zgoraj omenjeni steber priča, je Višnu pod to avataro posebno častěn bil, se je gotovo přeje zval Kačnik; saj še se zdaj ne dalječ od grada ukajoč dvignul, frančiškanski cerkvi „Maria - Trošt", eno uro od mesta, uro od mesta peljal, in za 22 minutah še eno celo uro za imenovano cerkvo, brez vsega poškodovanja, se na zemljo spustil* Vsi srno se čudili. kak varno je izpervega na vožincih j stal, rr «s» ledavee s klobukom pozdravljal, in še le po tem ležeča srenja velí K V staronemškem jeziku ko je pol mesta prebrodil, se je v malo niže viseći kosi rabi beseda Wurm zmiraj v pomenu k zato Lind m drak Schîangendrache od staro-nemške besedeLind spustil peljal. 5 in se brez vsega straha v strašni visini dalje Dnes je namenil drugopot se v višave podati Predstoječo povest sim čul iz ust naroda in zna se jrvij«.» VMVU jv 11UIIIVIIII U1 UpUlflll OU * ViOAVC p^uatl.) ako ne bo deževno vřeme namena preprečilo. F. Šrol. Zagreba 15. maja Nar važniši delo, ktero vsakdo prepričati o njeni gotovosti in istini i Dalje sedaj v književnosti pričakujemo, je brez dvoma pravi ljudstvo, da se Krsnik desetkrát naroduje, pa Sulekov recnik (besednjak). Ti rečnik je plod več vsakokrat v drugi podobi, enkrat kakor riba drugo letnega truda, i ker bode v njem pravoznanska , trgo krat kakor konj, ter ko mali pale čuj ak, tudi kakor vačka, biljoslovna itd. ter mi nol ogia, bo delo na mnoge m ere sec. Kdo se ne spomne hitro na deset Višnu- straní preimenitno. Da nas nada o izvrstnem delu go tovih-Avatar, V a r a h a avatara (ver meresec), Matsia ljufala ne bo, prepričali smo se iz prve že natisnjene (riba), Va m ana (palečnjak), Rama-avatara (konj)? V %, _ • ^ ___%i v . • i é. pole. Bog daj g. Suleku zdravje, da slavno započeto Še več , celô imena iz Višnutovega častja vzete so v tej delo srečno zvrši, h kteremu je više let treba. Rečnik okolici še se obranile, postavim Ramič, Il a muta 2) se natiskuje v tiskarni i na troske nevmornega podpor- F. Župana. Gosp. Lavoslav Župan je na svoje troške izdal „Hekubo in posve- po Rama-a* atari, Tur koš 3) po svetem Durkaša-tu, nika nase književnosti L a k š a r 4 o» ft* po ženi L a k š m i, G o m z a 5) po kralju Kamsa, Kaligarič 6 po kači Kaligi itd. Psovka „Busaron" opominja na orjasa Ba ma Juri z Breg a" ti liste Abramovo", od M. Větráni ča, i obeta v predgovoru, izdati vse děla Vetraniča, ako mu domorodci sura, in psovka „Juri s puso( Juri i z pod Brega", na lovca V) u pomoč priskočijo i se prvo razprodá. Bratje n r e n. strelca Jura Be-Dalje vera Slovencev, ako kdor kogar v petno žilo (Achillesferse) zbodne, da more umreti V « I a ■ 1 Vf /*.« pišalke Slovenci! sezite tudi Vi za temi cvetlicami dubrovniškega pesništva; gré za jugoslavensko književnost i slavo! Kakor slišimo, tudi gg. Kukuljević Sakcinski i žvegle pastirov, v ktere naši fanti zares umetno znajo M. Bogovi č kaj marljivo delata za domače slovstvo. beseda „krsenca" v pomenu piskati, — kinja (ker je Kršna pastir bil), na binkuštno nedeljo, povesti o po gre z njenih mest dekla pastir- Gosp. Kukuljevič pridno nabira izvore i rokopise za venčanje krav povestnico • • 1 J* tako temelj podlaga ; zares namen! Gosp. Bogovič pa vreduje časopis „Kolo", lep ki ga (primeri: severno-slavensko Vineto) itd.,—vse to se so je pred slavni Stanko Vraz vredoval, i je razun «stanki iz starih paganskih casov 7). (Dalje sledí.) Novičar iz slavenskih krajev. Gradca 16. maja. Gosp. Franc Verbnjak, tega te dní svoj pohvaljeni drama ^Franko pan" tisku předal. Slišimo tudi, da ima obilen zaklad naj lepših leposlovnih cvetlic za svoj almanah „Lado", kterega bo menda se to leto izdal. Bog daj! Taka marljivost ome križem poznani naravoslovec, živi! Stari gospod je zdrav njenih domoljubov je zares hvale vredna. Le tako n* prej ? Zdaj vsi Jugoslaveni zdihujejo le za prekras 3 4 Glej tudi o Krs nik ih Zoro 1852 V fari sv. Martina. 100 5 6 ) Na gori V Ptuji Pri sv. V Ptuji nimi deli neumerlega našega pesnika Stanka Vraza, in zares se zdaj po njegovi smrti njegove nježne in mi-loglasne pesmice jako pogrešavajo, ker med našimi se- Andreju in Antonu 7 Kadar so kristianski misionarji v Panonio prišli Ptuj danjimi pesniki v nježno umetni poezii ni nobeden Stanku Vra z u kos! Bogovićevi „Ladi" Vra za pridjan v menjši obliki, kakor je Karasova po bode morda obraz posvetili kršansko cerkev v čast svetemu Jurju za ložjo Sveti Juri ima več k veri našega zvelicarja. sána (draka) privajenje sličnih atributov Visnutovih, kakor ko orožje. Ptujska mestna cerkva je ena nar stariših na Štajarskem, in je bil enkrat tamkej slovutní škofovski sedež. doba, ako bode le g. izdatelju mogoče. Tudi delom raj-nega pesnika bode njegova slika pridjana in se še bode posebno prodavala. Več o njegovih delih Vam bodem v svojem času priobčil, ako Vam je pravo — Te dní * Nam bo jako drago. Vred 161 pride iz Županove tiskarnice: „Zora" na evetlo, jugoslavenski zabavnik od gosp. Razíaga ; zares zakasnjena robe na Dunaji odperl. to znajdbo in bo te dní prodajavnieo take nezgorljive Od ene straní se sliši, da kne& Černogorski snubi serbsko kneginjo novoletnica, ali vsaj dobro došla! Obsega mnogo član-kov od g. izdatelja, po tem Josipine Turnogradske, dr. snubi vnukinjo barona Sina-ta. od druge pa, da Tomana, J. Vinkoviča in še druzih. Ijivi Poslednjič Vam se to naznanjam, da je neutrud- sebno milostná žena. Mati sultanova (sultanka Valide) 48 let stara, je umerla; bila je poprav ne vét Se zmiraj se nič g. Bogoslav Sulek ško-horvaški slovar 9 kteri omenjeni veliki ne o kaj se v Carigradu kuha. Angleški časnik ..Times" v spisuje, všemu temu velikemn misli, da nar veci sreca za Turčijo so zdaj Slovani v trudi vsprot še „b i 1 j os 1 o v j e" (rastlinoslovje) spisaí, Moldavi, Valahíi in Serbii, ker oni nočejo samostojnosti, ktero je za šole že odobreno. Gosp. Sulek spisuje sa- ki jo pod Turkom vživajo, rusovski samooblasti darovati y daj po višji nalo S* v Pri rod o pis". Učilnice bodo ne- in to vtrudljivemu spisatelju vedno zahvalne za njegov brez-krajni trud, s kterini množí naše zanstveno slovstvo. V • • 5 -- pravi „Times"—je zdaj naj veči podpora Tur ker če bi Slovani ho tli Turka spoditi, bi se ne čije mogel dolgo braniti, al oni nočejo Od silnih neviht, Hlava mu ? Zorislav. Bo stanja. 26. d8ii maliga travna je bil povodinj in toče se sliši iz Wurtemberškega, nekterih krajih Ogerskega, okoli Wiener Neustadta in iz Milanske Boštajnsko faro namreč pervi cerkve slovesno vednega spomina vreden dan. Bil je okolice. Velika obertnijska razsíava v Dublinu na za ka blagoslovlj temeljitev naše nove farně Irskem se je začela 12. maja; pervi dan je bilo 10.000 Kakor obris nove cerk ljudí v veličanskem poslopji. na papirju kaže, bo zares tako lepa, da ji bo le malo enacih. Bog le daj da se pričeto delo po T< 3Í dovers Planine. » Ljubljane. Potovaje po Dolenskem se je pre-častiti deželni poglavar gosp. grof Chor insky iznovega preprical grozne nadloge, nomljane. Ginjen silne ki tare vseskozi revne Cer prosi na Dunaji za po revšine moč, in kmalo naznani telegrafno pismo gosp. ministra notranjih oprav gosp. dež. poglavarju v Ljubljani sledeči milostní sklep Njih veličanstva: „Polajsati nadloge v okrajni Černomeljski se v sled Smert Marka Kraljevića (Konec.*) Dan na dan skoz celi božji teden, Kdor kolj ide skoz široko šumo, Vsaki meni, da le spava Marko , Daljeć okrog njega se sprehaja, Ker boji se njega probuditi. Kjer Kjer Ino dobra sreca, tù je tud nesreća y nesreća, se tud sreća znajde sreća izvodila Narvisjega sklepa od današnjega dne tistih 3564 centov dvakrat pecenega kruha, ki so v Ljublj ani, in tistih 1000 centov raj za, ki so v Karlovcu za vojaške namene shranjeni, Vaši blago-rodnosti za razdelitev izroci. Ob en em se je naprosilo vojno ministerstvo, da naj vojaškim poveljnikom v Ljubljano in v Zagreb o tem potrebne naukaze po telegrafu posije. S troske za prepeljanje omenjenega žive a poplaćajte blagorodni gospod t dezelnega zaklada.« Na Dunaji 13. maja 1853. Novičar iz mnogih krajev Igumana Svetogorca Vasa Je od bele cerkve Vilindara So djakonom svojim Izaijom. Ko opazil je Iguman Marka, Z desno roko djakonu pomigne: »Tiho, sinko, da ga ne probudiš, »Ker nevoljen je po spanju Marko »Ino znal bi naju pogubiti.« Pazeč skerbno, kako Marko spava Pa zagledal pismo je nad Markom je do ćerke,;' ie mertev Marko, y y • • v V čast ptujim vladarjem 7 ki so se sedaj ua Dunaji top snidili, se bojo slovesnosti verstile za slovesnostmi. Vi soko čislani kraij Belgi šk i je od presv. cesarja za lastnika slavnoznanega regimenta stajarskega (poprej 19. tega mesca se je Piret imenovanega) izvoljen. I přebral ga tiho je Pismo pravi, da je Sadaj skerbno raz konj I dotakne se desnice Marka. Al že davno se je loćil Marko. Toći solze proiguman Vaso, Ker je njemu moćno žal po Marku Mu odpaše tri opase blaga, začela tudi v Terstu kupčijska in obertnijska zbornica, in tukajšna borsna konsulta in deputacia, ki je skozi blizo 100 si za kupčijo Teržaško velike zasluge pridobila , je jenjala Odp sebi pripasuj Misli misli proiguman Vaso Kj zakopal mertvega hi Marka dan. Iz govora deželnega Misli misli, vse naenkrat zmisli Verže.Marka mertvega na konj > poglavarja, ki je slovesno odperl začetek novi zbor morja y hici y zvémo, da se je v začetku tega stoletja v Pa ga nese na bregove Z mertvim Markom sede na galej I odn ga na S goro Terst vsako leto le kakih 4000 bark pripeljalo ; vred iiost blaga ni več znesla kakor 30 milionov fl., —v letu 1852 pa se je pripeljalo že 12.000 bark in vrednost vpeljanega blaga je znesla y 120 milionov , îzpe ljanega pa 76 milionov. Brata Pongrac iz Lju bljane y ki sta prevzela delà za poravnavo Save y se sčmtertjč po Savi vozita na posebnem parobrodu, s kte-rim si gradivo ( Baumaterial) za omenjene delà bolji kup Pod cerkvijo stopi iz galeje, I ga nese u Vilindar cerkvo I mertvaške bere bilje Marku ; Na zemljici mu telo opoje, Nasred bele cerkve Vilindara Ondi starćek je pokopal Marka; Znamnja mu nobenega ne stavi, Da ne znade se za roko Marka, Da nad njim se vražnik ne osveti * * * pripravljata. Gosp. nadvojvoda Jane z pridejo s svojo gospo prihodnji mesec spet v Terst. — Teržaški časnik pravi, da kinesko strojilo, od kterega so tuda Zahvala „Novice" zadnjikrat omenile , Gosp, fajmošter K • V iz Mernepeći so poslali živino je scer bolji kup od tur- zdravniški ućilnici dl klop v . èkega pa je tudi slabjî. Učenik naravoslovia v Li- * tedne starega teleta. Ker tacega • # 1 i ft • I It 1 1 • vomi g. Enrico del Pozzo je znajdel podmořsko barko s ktero se zamorejo potopljene barke iz dna morja vzdig-niti. — Nek L. Mohrherr v Insbruku je znajdel fur- y ni imela, se tolíkanj bolj zahvaluj Vodstvo živinozdravniške ki je bil i lega klop poslanega. v Ljublj a ajden v vampu ;ića še učilnica iiire in drugo leseno robo za pohisje (Mobel) tako iz-delovati, da ne morejo zgoreti; dobil je privilegij na Vganjka poslednje zastavice : Gospod. Natiskar in záložník Jozef Blaznik # Ljubljani.