bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir T St. 29 (674) • Čedad, Četrtek, 22. julija 1993 BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA Per il rilancio economico del Friuli orientale e dell’Alto Isonzo Interventi mirati Il presidente della Camera di commercio di Udine Querini ospite dell’ URES incontra gli amministratori e gli operatori economici della nostra area La zona di libero scambio rappresenta per il Friuli Orientale forse Lunico spiraglio per un rilancio economico e sociale. Di questi argomenti si è parlato durante l’incontro che il presidente della Camera di Commercio di Udine Guglielmo Querini ha avuto con gli o-peratori economici della Benecia, organizzato dall’Unione Regionale Economica Slovena. All’ospite udinese i rappresentanti dell’URES hanno esposto la problematica della fascia confinaria in cui vivono gli sloveni, che è in forte degrado. Uno degli indicatori è certamente rappresentato dal reddito prò capite medio che non raggiunge la metà di quello di Udine. Per far fronte a questo stato di cose sono necessari interventi eccezionali e mi- rati. Va ricostituito un tessuto economico che possa dare il proprio contributo allo sviluppo con le regioni vicine. Ecco perciò l’esigenza di una zona di libero scambio, accompagnata da una serie di iniziative che vanno dalla difesa dell’am-biente alla incentivazione dei piccoli esercizi commerciali, al sostegno del consorzio della gubana alla valorizzazione del turismo ed Il presidente Querini nella sede dell'Ures di Cividale agriturismo. In questo contesto si collocano pure i rapporti con la vicina Slovenia che devono essere intensificati per avere un reciproco interesse. Rudi PavSiC L’istanza presentata dagli azionisti Frar verso il fallimento La notizia giunge da Padova, e non é proprio un fulmine a ciel sereno. Lunedì 12 luglio l’assemblea degli azionisti della Frar spa, proprietaria di uno stabilimento nella zona industriale di S. Pietro al Natisone, ha deliberato la richiesta di fallimento. In ditta il telefono squilla vanamente. I dipendenti sono da tempo a casa. L’azienda oggi, dopo soli due anni di attività, “vanta” debiti per quasi 16 miliardi (per la maggior parte nei confronti della Friulia, della Fidia e del Mediocredito) e una storia piena di episodi finiti sulle pagine dei giornali. Recentemente, nel mese di aprile, era tornata alla ribalta in seguito alla crisi dovuta al calo di commesse. Metà dei dipendenti erano stati messi in cassa integrazione. Si era sentito parlare, da parte dell’azienda ma anche dei sindacati, di una multinazionale americana intenzionata a rilevare la Frar o ad accoppiarsi alle proprietarie, la Fidia e la Friulia. “A costo zero?”, si era interrogata la Cgil. Ora si viene a sapere che la multinazionale si chiama Altan, che é realmente interessata alla Frar ed anzi starebbe per entrare nella società attraverso la prestazione d’uso dell'immobile, in pratica con un semplice contratto d’affitto. Questa operazione sarebbe facilitata dalla richiesta di fallimento. La breve storia della Frar racconta di numerose manifestazioni antivivisezionisti-che di associazioni organizzate perché nello stabilimento venivano allevate cavie destinate alla sperimentazione farmaceutica, (m.o.) segue a pagina 2 V Budimpešti o manjšinah V Budimpešti se je konec tedna zaključilo dvodnevno letno sreCanje držav Članic Srednjeevropske pobude (SEP), ki so se ga udeležili predsedniki vlad in zunanji ministri vseh devetih Članic: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Poljske, Češke, Madžarske, Italije, Slovaške in Slovenije. SreCanje, ki je ponudilo priložnost za številne pogovore med premierji nastopajočih držav, so sklenili s sprejemom politiCno-gospo-darske deklaracije. Ob tem so v SEP sprejeli novo Clanico, Makedonijo, potrdili pa so Članstvo CeSke in Slovaške. Slovenski premier Drnovšek se je v Budimpešti sestal tudi s predsednikom italijanske vlade Ciampi-jem, zunanji minister Lojze Peterle pa s svojim kolegom Beniaminom Andreatto. Govora je bilo predvsem o gradnji avtocest v Sloveniji in o možnosti, da bi Italija finančno podprla realizacijo teh naCrtov. SreCanje med slovenskimi in italijanskimi vladnimi predstavniki pa je služilo tudi za izmenjavo mnenj glede vprašanja manjšin. Kot je bilo na tiskovni konferenci poudarjeno, je itali- janski premier naCel tudi vprašanje političnega zastopstva slovenske manjšine in s tem v zvezi nakazal možnost, da bi se to vprašanje uredilo s spremembo ustavnega zakona. S tem v zvezi povejmo, da je minister Peterle izročil Andreatti spomenico, ki jo je slovenskemu zunanjemu ministru izročila Slovenska skupnost. Na srečanju v Budimpešti so se sestale tudi parlamentarne delegacije devetih držav Članic. Slovenska je bila predvsem pozorna do vprašanja železniških in cestnih povezav v srednjeevropskem prostoru. O tem se bodo sicer parlamentarci SEP-a sestali v Italiji, da bi poglobljeno preučili projekte in možnosti prometnih povezav, ki prvenstveno zanimajo Slovenijo. Na srečanju je med pre-mieroma Slovenije in Hrvaške tekla beseda o zaostrenih odnosih med obema republikama. Janez Drnovšek je povedal, da sta se s Niki-co Valentičem strinjala, da je treba slovensko-hrvaSke odnose urediti na trdni podlagi. O tem naj bi poglobljeno spregovorila 23. julija, ko bo hrvaški premier obiskal Ljubljano. 50-letnica od jjadca fažisma Ze konca leta 1942 in v začetku 1943 se je širila pesem med italijanskimi sudati: “Colonnello non voglio piombo, voglio pane per i miei bambini e la fine di Mussolini, per la guerra che impiantò...”. Sudatje so bli sinovi naroda (figli del popolo), in če oni nieso marali Mussolinija, še manj so ga marali delavci po fabrikah in kumetje po njivah! Poleg vsega je biu še izdajalec, traditor socialistov. Paršu je 28. oktobra 1922. leta. Mussolinovi škuadristi, s pomočjo latifondistov in kapitalistov, so organizirali pohod na Rim - marcia su Roma. Jih ni bluo dost. Adna kompanija karabinjerju bi jih bla lahko ustavla in razgnala. Pa majhan kraljac, Vittorio Emanuele ìli ni teu tega. Troštu se je, da mu fašizem rieši kapital in kapital drugih kapitalistov, ki so podperjali savojsko monarhijo. Mussolini - Duce - se je spustu v vojno aventuro. Nič mu ni bluo težkuo. Kapitalisti so rimali kanone, mitralje, puške, tanke, aeroplane in le-puo služili, Mussolini pa je stuoru napisat na vse zidi pa tudi na škatle od fulminan-tu: “Vinceremo”. beri na strani 4 DSL je proti vladi z Ligo Severna liga ni dobila Se zadostnega konsenza s strani drugih strank, da bi lahko sestavila novo deželno veCino. Torkova deželna seja se je kaj kmalu izjalovila, saj je bilo že po prvih potezah jasno, da je Liga okoli sebe zbrala premalo partnerjev, s katerimi bi lahko sestavila veCino. NaCrt Bossijevega gibanja, da bi zarisal Široko koalicijsko skupino, je za sedaj propadel in izoblikuje se možnost manjšinskega odbora Lige, ki bi Deželo vodil s Časovno omenjenim upravnim programom. Za taksen projekt so Zeleni in republikanci pokazali zanimanje in pripravljenost, da bi vstopili v veCino. Sestava velike koalicije je v prvi vrsti odvisna od odločitev KD in DSL. Ti zadnji so se na deželnem vodstvu, kljub različnim pogledom in razhajanjem, izrekli za nesodelovanje z Ligo. Dokument, ki ga je predstavil deželni tajnik Ruffino, naj bi podprlo le 29 od 53 prisotnih elanov. Kar pet od Šestih deželnih svetovalcev pa se je izreklo za sodelovanje z Ligo, za taksno izbiro sta bila tudi senator Darko Bratina in bivši deželni svetovalec Ivan Bratina. Liga, so povedali, predstavlja stvarnost, ki jo ne gre zanemarjati. Sedež deželnega sveta F-JK v Trstu IIFolkest guarda alle Vadi Il Folkest, festival internazionale di musica etnica, potrebbe il prossimo anno sbarcare nelle Valli del Natisone. L’intenzione é stata preannunciata da Alberto Anzolini, uno degli organizzatori dei cinque concerti presentati la scorsa settimana nell’ambito dell’iniziativa a Cividale. “Il bilancio positivo della manifestazione - spiega Anzolini - ci serve soprattutto per programmare un suo rilancio e ampliamento per la prossima edizione”, (m.o.) segue a pagina 3 • Chiabudini precisa stran 2 • Sulla Ljubljanica da tutto il mondo stran 3 • Segra v Bili stran 4 • 30 let poroke stran 5 • Mlada brieza stran6 • Pol. S. Leonardo: si chiude? stran 7 Četrtek, 22. julija 1993 S. Pietro LaFrar sta per fallire dallapriina pagina Un altro motivo di protesta era stato il contributo destinato dalFamministra-zione regionale alla Frar: quasi 3 miliardi che facevano parte delle sovvenzioni per il Progetto montagna. La Frar - fortemente voluta nella zona industriale di S. Pietro anche dall’amministrazione comunale e dalla Comunità montana delle Valli del Natisone - nel 1989 fu oggetto di un atto vandalico da parte dell’Alf (Animai liberation front). Alcuni suoi esponenti furono processati e condannati. Nel gennaio del 1990 fu inaugurato nella sala consiliare di S. Pietro il corso per tecnici di allevamento di a-nimali da laboratorio. Presenti erano l’allora sottosegretario alla Sanità Maria Pia Garavaglia, oggi ministro, e l’allora amministratore delegato della Fidia, Francesco Della Valle, oggi alle prese con le inchieste dei giudici milanesi. Erano venticinque i giovani che prendevano parte al corso, per la maggior parte provenienti dalle Valli del Natisone. Di questi ne furono assunti dodici. Oggi sono tutti a casa. Il loro futuro, come il futuro della Frar, é un grosso punto di domanda, (m.o.) Srečanje na špetrskem županstvu s predsednikom Querinijem Slovenski operaterji za razvoj Benečije s prve strani Predsednik videmske Trgovinske zbornice Guglielmo Querini je ob zaključku obiska v Benečiji priznal, da mu je bilo srečanje v veliko korist, saj je podrobno spoznal stvarnost, ki mu je bila delno tuja. Podprl je predloge zastopnikov SDGZ in samih upraviteljev, o katerih naj bi se podrobneje po-razgovorili na delovnem srečanju v zaCetku jeseni. Pomemben pa je predlog predsednika Querinija in sicer ustanovitev stalnega gospodarskega observatorija pri Trgovinski zbornici, v katerem bi prav SDGZ in obmejni upravitelji imeli glavno besedo, saj najboljše poznajo stvarnost na tem območju in zato znajo tudi predlagati taksne rešitve, ki bi pomagale razvozlati sedanji položaj. Videmskega gosta je predsednik Cedaj-skega SDGZ Fabio Bonini s sodelavci spomnil na vprašanje nezadostnih cestnih povezav in na dejstvo, da na mejnem prehodu pri RobiCu ni Se urejeno vprašanje za tovorni promet in Špedicijo. Kar zadeva NadiSke doline SDGZ si prizadeva, da bi v Spetru ob obrtno-industrij- ski usposobili Se trgovsko cono, ki bi bila v veliko oporo krajevnim operaterjem. Med svojim obiskom se je predsednik Trgovinske zbornice zadržal tudi z upravitelji Tržaške kreditne banke in tovarn Kro-nos in Hobles. Na špetrski občini pa se je sreCal s krajevnimi upravitelji in zastopniki občin Tolmin in Idrija. Gostje z onstran meje so se v prvi vrsti prizadevali, da bi usposobili taksen informacijski center, ki bi bil v korist gospodarskim operaterjem z obeh strani meje. Spetrski župan Firmino Marinig pa je izpostavil izreden pomen, ki bi ga za te kraje imela uresničitev cone za prosto izmenjavo. Ob tem pa je predlagal ustanovitev večjezičnih obmejnih strokovnih Sol ter posodobitev železniške proge Videm-Cedad s podaljškom do Spetra in lahko do samega Mosta na Soci. Številne predloge, je ugotovil predsednik gorske skupnosti za Nadiske doline Giuseppe Chiabudini, je treba pazljivo pretehtati in v to razmišljanje povabiti tudi gospodarske operaterje in upravitelje iz območja Čedada in Manzana. (R.P.) Sul Centro vacanze interviene Chiabudini Abbiamo ricevuto una precisazione dal parte del presidente Chiabudini che volentieri pubblichiamo con la sola premessa che nè nella cronaca, nè nel commento è stata messa in discussione la professionalità degli operatori. Intervengo a proposito dell’articolo “Ragazzi di serie A e B” apparso sull’ultima edizione di “Novi Matajur” in riferimento al Centro vacanze istituito da questa Comunità per il 1993. Con la presente non entro nel merito delle considera- zioni di carattere politico ivi espresse poiché queste verranno discusse nelle sedi opportune. Le scrivo, Signor Direttore, per precisare tre punti: 1) Nessuna discriminazione è stata assunta nei confronti degli alunni che frequentano il Centro bilingue di S. Pietro al Natisone: i genitori sono stati informati dell’iniziativa ed alcuni di essi hanno aderito. Un servizio pubblico, quindi, uguale per tutti. 2) Il programma è stato portato a conoscenza dei ge- nitori. Con i genitori degli a-lunni verranno anche in futuro discussi i contenuti culturali dei programmi estivi. Essendo una libera attività, solo i genitori hanno il diritto e dovere di indicarne gli indirizzi. 3) E’ responsabilità della Cooperativa che ha vinto la gara di gestire con personale qualificato il programma concordato. La Cooperativa inoltre si è resa disponibile ad assumere personale del luogo. Giuseppe Chiabudini pres. Comunità montana Tolmin: kako iz težav? Tolminsko občino sta pred nedavnim obiskala minister za ekonomske odnose in razvoj Davorin Kračun in državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar. Ob drugih temah je bilo načeto tudi vprašanje nerazvitega go-spodarsklega sektorja. Na Tolminskem številnim podjetjem grozi nevarnost zaprtja zaradi česar so na srečanju zahtevali večjo solidarnost s strani države. Ob tem je bila postavljena tudi zahteva po Tolminskem upravnem okraju. DALLA SLOVENIA I rapporti di cooperazione Tutto lascia prevedere che la commissione mista i-talo-slovena per la ridefinizione del trattato di Osimo nel mese di luglio non si riunirà. La ragione sta nella sostituzione del presidente della delegazione italiana, Sergio Berlinguer, che sarebbe troppo vicino alle posizioni della DC e che ha ricoperto in passato l’incarico di segretario generale del presidente della repubblica Cossiga. Al suo posto dovrebbe essere nominato un alto funzionario del ministero degli esteri, Bottai, figlio del più noto ministro della cultura del regime fascista. Ma le ragioni sono anche altre. In Italia non c’è un vero potere. I ministri sono ancora espressione della vecchia nomenklatura di partito e sanno di non avere più il sostegno degli elettori italiani. La Lega nord che questo appoggio ce l’ha, non ha però potere formale, nemmeno nella regione Friuli-Venezia Giulia. Tutto ciò porta ad un totale immobilismo che è estremamente pericoloso e dannoso, paralizza tutto, mentre i rapporti diventano estremamente freddi e di non cooperazione. Questo è un esempio generale della vita politica ed economica italiana. E vero che la crisi e la recessione sono un fenomeno generale, ma in Italia lo sono ancora in maggior misura visto che è venuta meno la mediazione del potere statale. Non ci sono opere pubbliche perchè non ci sono concorsi ed appalti. Ciò si riflette anche nei rapporti tra gli stati che dovrebbero poggiare su un sistema semplice e veloce di investimenti, crediti, cooperazione economica. Nei rapporti italo-sloveni, soprattutto sull’ accelerazione prima della costruzione dei collegamenti viari previsti da Osimo e poi di tutti gli altri collegamenti da Trieste al confine ungherese ed oltre. Qualcosa di simile accade con gli investimenti di capitali in relazione al sostegno delle banche che cercano di penetrare nel mercato sloveno. Invece di af- frontare queste questioni i ministri degli esteri italiani si soffermano continuamente sulla questione degli esuli o meglio sulle loro richieste riguardo la restituzione dei beni abbandonati. Da parte slovena sta accadendo qualcosa di simile. Il ministro degli esteri Lojze Peterle ha consegnato a Budapest al suo collega italiano un documento del partito Unione slovena. Non c’è nulla di sbagliato se il presidente dei democratici cri-tiani sloveni prende in esame e tiene in considerazione le posizioni e le richieste di un partito politico. Logico e naturale sarebbe che lo facesse nella sua veste di ministro degli esteri. Ma i rapporti tra due ministri degli esteri, tra due governi e due stati possono e debbono tener conto di tutta la comunità slovena che vive in Italia e quindi dei suoi qualificati rappresentanti, espressione dei partiti e delle organizzazioni della società civile. La confusione a questo proposito è dannosa e lo è soprattutto per la comunità slovena in Italia. Di ciò va tenuto conto soprattutto in questo momento, in una fase in cui si stanno verificando significativi mutamenti nella nostra regione, si stanno creando rapporti nuovi e ci sono i primi contatti tra la nuova realtà politica del Friuli-Venezia Giulia e la Slovenia. Nei giorni scorsi è stata in visita a Lubiana una delegazione della Lega Nord che ha avuto un’ampia ed articolata discussione con il partito liberaldemocratico, si è inoltre incontrata anche con il partito del rinnovamento ed i democratici cristiani. In primo piano in tutti questi colloqui è stata la questione della tutela della minoranza, della sua rappresentatività, ma anche la questione della cooperazione economica e del confine aperto. I rappresentanti della Lega hanno sostenuto che la politica estera italiana è stata finora di tipo clientelare e che ora è necessario aprire realmente il confine tra Italia e Slovenia. Juri ambasciatore in Spagna Juri in Spagna Il noto vignettista, nonché ex deputato del partito liberaldemocratico ed esponente della comunità italiana, Franco Juri è stato nominato ambasciatore della Slovenia in Spagna. La notizia è stata ufficializzata in questi giorni anche se da tempo si sapeva di questa possibile nomina. Intanto il ministero degli esteri italiano ha annunciato che il consigliere d’ambasciata Luigi Solari, che è stato sino ad ora console a Capodistria, è stato nominato ambasciatore italiano in Slovenia. Sconfinamenti aerei Sale il numero di aerei austriaci, italiani e croati che sconfinano in territorio sloveno. Dell’ennesimo sconfinamento è stato protagonista un aereo italiano, che è decollato da Ronchi dei Legionari in direzione di Dusseldorf. Nei pressi di Tarvisio l’aereo avrebbe dapprima superato il confine austriaco e poi quello sloveno, sorvolando il Tricorno e la valle dell‘Isonzo. 500 morti sulle strade Cinquecento morti all’anno: questo il grosso tributo di vite umane sulle strade della Slovenia. Di questo problema si è parlato recentemente durante un convegno al quale hanno partecipato sanitari, ecologisti, polizia ed esperti di traffico. In base ai dati esposti risulta che la vicina repubblica è collocata tra i paesi europei con il più basso livello di sicurezza stradale. Una delle cause principali va attribuita all’inadeguatezza della rete stradale. Poche sono infatti le autostrade mentre le direttrici statali e provinciali rappresentano un grosso rischio per l’automobilista. Krško a termine La centrale nucleare di Krško dovrebbe rimanere in funzione almeno per dieci anni. Da una serie di studi sul futuro della centrale si è appurato che la chiusura anzitempo dell’impianto provocherebbe gravissimi danni ecologici e notevoli perdite finanziarie. Una cinquantina di tecnici ha stabilito che la chiusura anticipata porterebbe ad un danno finanziario valutabile intorno ai 650 milioni di dollari. Per sostituire l’attuale impianto, invece, dovrebbero essere costruite altre centrali ancora più dannose di quella nucleare. Droga “balcanica” La rotta balcanica nel traffico della droga è cosa certa. Lo ha affermato lo stesso direttore dell’amministrazione degli affari interni sloveno Mitja Klavora. Questi ha infatti sottoli-nenato che la Slovenia è divenuta un vero crocevia di trafficanti. Turchia, Ungheria, Austria, Italia e Slovenia sono le nazioni in cui gli spacciatori operano ed in cui la droga circola in grossissime quantità. Ne sono testimonianza i numerosi sequestri, effettuati lungo il confine. Kultura novi matajur Četrtek, 22. julija 1993 Concluso il seminario di lingua e cultura slovena Sulla Ljubljanica da tutto il mondo Se je zaključil v soboto 17. julija v Ljubljani 29. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. VeC kot stodvajset udeležencev (večina od njih je prišla iz Europe, predvsem iz Avstrije in Italije) je od 5. julija pri Filozofski fakulteti sledila vajam, konverzacijam in predavanjem. Seminar je bil na nek naCin posvečen Tonetu Pretnarju, profesorju in pesniku, ki je lani mnogo prezgodaj umrl. Malo let od tega je bil tudi predsednik seminarja. Njegove “grafomanije” je predstavil v petek 16. sedanji predsednik Miran Hladnik. Zanimivi so bili literarni in umetnosti sprehodi po Ljubijani, ki sta jih vodila Matjaž Kmecl in Gojko Zupan. Zanimiva je bila tudi okrogla miza o odnosu med politiko in kulturo, pri kateri je sodelovalo 6 kulturnih urednikov ljubljanskih dnevnikov, radia in televizije ter kulturnih revij. Slabo vreme ni ustavilo niti nedeljske celodnevne ekskurzije, ki je peljala udeležencev od Ljubliane do Bleda in Bohinjskega jezera. Letošnji beneški udeleženci Seminarja v Ljubljani na Tromostovju pod Prešernovim spomenikom Due settimane “non stop”, avrebbe detto il mio compagno di stanza, un simpatico professore che ama parlare del suo sofferente paese, l'Ucraina, e che sta trascorrendo l’estate tra posti di villeggiatura e seminari vari: adesso frequenta il Laboratorio di comunicazione a Gemona. Il 29. seminario di lingua, letteratura e cultura slovena tenutosi presso la Facoltà di filosofia dell’Università di Lubiana é vissuto così tra lezioni e conversazioni, conferenze e dibattiti in mattinata, ed il pomeriggio e la sera a conoscere (riconoscere) Lubiana, la sua bellezza e la sua cultura. E stato dato spazio a molte cose: ai circa 120 partecipanti é stato offerto un ampio programma tra cui scegliere le cose più interessanti. Si va dall’incontro con un cantautore popolare al concerto di un giovane pianista, dalla presentazione della raccolta delle ultime traduzioni di uno scrittore presso la Mohorjeva družba (costretta a trasferirsi altrove perché l’edificio dove é situata diventerà da agosto sede dell’ambasciata croata, e questo ha lasciato uno strascico di polemiche) al monodramma molto ben interpretato su Andrej Smole, tra le cui braccia morì il poeta France Prešeren. Non sono mancate le escursioni. Quelle a piedi, attraverso la Lubiana letteraria ed artistica, e quelle in corriera. La prima, domenica 11 luglio, ci ha portato fino ai laghi di Bled e Bohinj, la seconda fino a Škofija Loka. E ancora un viaggio, questa volta nei non facili rapporti tra politica e cultura in Slovenia, con una tavola rotonda alla quale hanno preso parte sei giornalisti dei più importanti mass-media sloveni. Oltre 120, si diceva i partecipanti. La parte del leone l’hanno fatta quelli provenienti dall’Austria e dall’Italia. Ma c’era anche chi da solo rappresentava il proprio paese, magari da poco riconosciuto indi- pendente, come l’Estonia, la Lituania, l’Ucraina. Alla fine rimangono molte cose. Alcune resteranno, altre verranno dimenticate, come accade per ogni esperienza. Miran Hladnik, simpatico e cordiale presidente di questo seminario, ha ringraziato durante l’incontro di chiusura tutti, dando l’arrivederci al prossimo anno. Sul libro che ospita alcune frasi dei partecipanti abbiamo lasciato scritta una modesta grafomania, della quale era maestro Tone Pretnar, professore e poeta morto lo scorso anno, a cui questo seminario é stato in qualche modo dedicato. Michele Obit E ora il pensa alle Valli dalla prima pagina Secondo Anzolini, ed il pubblico é sembrato d’accordo, il folk é stato portato ad ottimi livelli dai cinque complessi che si sono succeduti sul palco di piazza Paolo Diacono dal 12 al 16 luglio: il Technik Folk Ensemble proveniente dalla Slovacchia, le irlandesi del gruppo Ditherum, il Quarte-to de Coimbra dal Portogallo, i piemontesi Malbruk ed i friulani di La Sedon Salvadie. Tra i componenti di quest’ultimo complesso c’é anche Andrea Del Favero, vero deus ex machina della manifestazione e presidente dell’Associazione culturale Folkgiornale che ha curato la direzione artistica. Anzolini, che vive a Tar-cetta, ritiene positiva anche la formula pubblico-privato (“Non qualcosa calato dall’alto, come il Mittelfe-st”) che ha reso possibile la manifestazione, con l’inte- ressamento ed il patrocinio di numerose amministrazioni. “Una formula a pari dignità, senza polemiche” afferma dopo che alcuni giornali hanno di recente definito il Folkest un’iniziativa pubblica. Così evidentemente non é, e questo va sottolineato. Il futuro, dicevamo all’inizio, si chiama anche Valli. Anzolini sta già pensando ad alcuni spazi, a piazzette poste al centro dei nostri paesi che potrebbero essere adatte ad ospitare concerti. E l’organizzazione é già pronta a partire, a pochi giorni dalla conclusione dell’edizione di quest’anno: la prossima settimana Anzolini e Del Favero dovrebbero effettuare un sopralluogo per farsi un’idea dei posti. L’entusiasmo non manca, l’ostacolo delle spese pare superabile. Un buon inizio, (m.o.) “Int di pas” a Venzone: pace tra cultura e impegno Prosegue a Venzone la Seconda festa internazionale della Pace ("Int di pas"). Oggi é prevista a Palazzo Orgnani Martina la presentazione di un libro sui profughi dell’ex Jugoslavia. Sabato Lidia Menapace, Leonardo Zannier e Darko Bratina parleranno su “I luoghi, la memoria, il futuro”. La manifestazione si concluderà domenica con presentazioni di poesie e filmati. Uspeh za pet koncertov etnične glasbe na trgu Diacono Folk v Čedadu Številna publika je vsako veCer, od ponedeljka do petka, uživala v Čedadu ob sveži kulturni ponudbi, ki jo je letos prinesel Folkest s petimi koncerti evropske etnične glasbe. Še bolj kot sveže, celo zeblo je v prvih treh veCerih, toda slovaška, furlanska in irska glasba ter kvalitetni mladi izvajalci so segreli ozračje in navdušili občinstvo. Prav tako je bilo v Četrtek, ko je nastopila um C**i ' t Per gli amanti della mucica celtica venerdì 23 luglio, ore 21, concerto del gruppo scozzese Smeddum a Plezzo (Bovec) španska plesalka in v petek ko je zaključila ciklus koncertov italijanska skupina iz Piemonta. Ljudska glasba je očitno zelo blizu kulturi in okusu tako mlajše kot starejše publike, predvsem pa je izredno živa, saj je na vseh koncertih prišlo do izraza po eni strani ljubezen do ljudskega glasbenega izročila, do starih in starinskih glas-bih, po drugi pa njena ži-vljenskost, ki se odraža v sodobnih skladbah. Se najbolj prepričljiv je bil tudi iz tega zornega kota koncert irske ženske skupine Ditherum. Folkest, z 41. koncerti po raznih krajih Furlaniji, v Sloveniji, Avstrijski Koroški in Istri, se bo zaključil v petek 23 julija. In prav v petek 23. ob 21. uri je v programu izredno zanimiv koncert škotske skupine Smeddum v kulturnem domu v Bovcu. Domenica si va a teatro Nel programma culturale estivo cividale-se sono stati inseriti tre spettacoli teatrali all’aperto. La particolarità ed il pregio dell’iniziativa sta nel fatto che sono tutti e tre in lingua friulana, espressione dunque di una cultura ricca e vivace che non aveva trovato spazio nel Mittelfest. Così domenica scorsa si è presentato al pubblico in Piazza Duomo il gruppo di Quintino Ronchi di S. Daniele con lo spettacolo “San Laurinz zero a cinc”. Domenica 25 luglio alle ore 21, sempre in Piazza Duomo il Teatrorsaria presenterà “Gjerundio”. 11 1 agosto, infine si esibirà il gruppo Sot la nape con la rappresentazione “Il punt de Silvie”. Benečija in njen politična stvarnost Ni dolgo od tega, kar se je zbirka “I quaderni del picchio” pojavila na furlanskem knjižnem prizorišču, toda se je že moCno uveljavila, vzbudila je precejšnje zanimanje ter izzvala nemalo polemik. Razlog je zelo preprost: v vseh doslej obja-vlenih knjigah se namreC različni avtorji dotikajo aktualnih vprašanj furlanske politične zgodovine, sicer zaobjetih v širšem deželnem, vsedržavnem in mednarodnem okviru, oziroma vprašanj povojne zgodovine, ki so doslej veljala kot tabu teme. V prvi objavljeni knjigi Pierluigi Visintin in Aleksandra Kerševan predstavljata protislovno osebnost videmskega škofa Nogare. Nato, v knjigi “Il Friuli segreto” novinar Marco Padni obravnava znani furlanski klub “il circolo della morra”, kjer so se zbirali (in Se se) najvidnejši predstavniki političnega, sodnega in industrijskega sveta Furlanije in v tem okviru menda sklepali posle in zavezništva. Objavljeni so seznami elanov kluba, nekaterih od njih pa so tudi v seznamu framazonske lože. Tik pred volitvami je izšla knjiga z naslovom “Kako zmagati na volitvah”, v kateri Faustino Nazzi in Visintin obravnavata volitve iz leta 1948 v Furlaniji. Kot zadnja je izšla knjiga “Da Gladio a Cosa nostra” izpod peresa novinarja Luigija Grimaldija. Slednji sta ju predstavili prejšnji petek v Čedadu, v prostorih knjigarne Cooperative Borgo Aquileia v Čedadu, ob prisotnosti dveh avtorjeh. Izhodišče je bila politična stvarnost od povojnih Časov do danes vNa-diških dolinah, ki ima vidno mesto v obeh knjigah. Tu je govor o trikolorisith, o protislovenski gonji, o napadih na slovensko duhovništvo. Še posebej izstopa lik in vloga Albanca Zefa Marginala, ki je dolgo Casa živel v Spetru, kjer je bil veC kot 10 let na Celu lokalne krščanske demokracije. Benečija in z njo širša Furlanija-Juljiska krajina, postavljena na meji z vzhodom, je imela pomembno strateško funkcijo, bila je v središču dogajanja, mimo tega območja so se prepletali tudi številni ilegalni, tajni kanali. Mi vsi pa smo bili “slepe priče”, kot je dejal na predstavitvi Luigi Grimaldi, kajti se nismo zavedali, kaj se je tu dogajalo. Sele danes, po padcu berlinskega zidu, po tem ko so postali nekateri dokumenti dostopni, začenjamo razumevati dogodke in odkrivati resnico. Tako Grimaldi kot Visintin sta poudarila, da so potrebne nadaljne in poglobljene raziskave zgodovinarjev, zato da se sestavi mozaik v vseh podrobnostih. četrtek, 22. julija 1993 Un momento della “segra" di S. Giorgio di Resia con il dono del formaggio, portato in chiesa in cestini addobbati, e l’offerta del tabacco da naso (foto d’archivio) Se živijo stari verski obredi in običaji v Rezijanski dolini 6 ‘Segra4 4 v Bili Lepo je tudi letos uspela “šegra” v Bili, v rezijanski dolini, pa Čeprav je bilo vreme res nenaklonjeno. V veliki meri so k temu prispevali domačini pa tudi Številni Rezijani, ki živijo v Vidmu in furlanski ravnini in se vedno z veseljem vračajo domov, Se zlasti ob takih priložnosti. V Bili praznujejo dan povečenja domače cerkve, praznik traja tri dni, najzanimivejsi del pa je v nedeljo, saj so ostali Se Živi obredi, ki segajo globoko v zgodovino doline. Preden se začne slovesna masa namreč vasnjani prinesejo v cerkev v košaricah, okrašenimi z gorskimi cvetovi, domači sir. Ob njem so včasih Se jajca in skuta. V davnini, ko so se kmetje vračali s planin v dolino, so si s temi darovi Želeli pridobiti naklonjenost višjih sil pri kmečkem delu, ka- sneje pa je to bila oblika materialne podpore cerkvi. Kmetje so pač darovali to kar so imeli. Se vedno nekateri Rezijani sami pridelujejo sir, toda je to pravzaprav redkost, večina namreč vozi mleko v Možač in tu kupuje sir. Obred pa je Se danes Ziv. Tudi v nedeljo 11. julija so domačini iz Bile nesli v cerkev sir in postavili v košaricah pred oltar. Po masi je bila procesija po vasi, kjer je bilo več oltarjev. Po masi so prenesli vse sire v bližnjo gostilno, kjer je bila licitacija in pridobljen denar poklonjen cerkvi. Letošnjo “šegro” je snemala ekipa RTV Ljubljana na pobude Darije Skrt iz novogoriškega muzeja. Ob tej priložnosti je prvič nastopila pred kamero novonastala ženska pevska skupina “RoZe majave”. Domenica 25 luglio per S. Anna Stolvizza è in festa In occasione della festa di S. Anna, domenica 25 luglio, dopo la santa messa solenne, si rinnoverà il tradizionale cambio della cameranza nel piccolo paese di Stolvizza in Val Resia. In questa minuscola frazione è ancora viva una secolare tradizione che anno dopo anno si rinnova coinvolgendo giovani e meno giovani, uomini e donne. In quel giorno, i due nuovi camerari vengono presentati alla popolazione dai camerari uscenti davanti alla chiesa al termine del rito religioso e dopo aver reso nota la somma raccolta in quell’anno. I fondi vengono devoluti alla chiesa. I nuovi camerari restano, poi, in carica per un anno fino alla successiva domenica. Il cambio della cameranza è sempre un evento molto atteso e vi partecipano tutti al suono delle campane a festa. Durante l'anno i camerari si assumono l’onere di raccogliere più fondi possibili passando in ogni casa in occasione di particolari festività: per la segra, la seconda domenica di agosto, per san Carlo, per sant’Antonio, per san Giovanni e per santa Anna, mentre il giro è limitato alle osterie, alle piazze e alle vie per Natale, Capodanno, Epifania, S. Valentino e Pasqua. In cambio dell’obolo viene offerto, così come vuole la tradizione, del tabacco da naso, una volta accettato da tutti con piacere, ora solo da qualche vecchina. Altro fondamentale compito dei camerari è quello di provvedere a trovare quelli nuovi i cui nomi verranno svelati solo al cambio della cameranza. Anche se il ruolo richiede molto impegno e anche responsabilità, i camerari vengono accolti con calorosa ospitalità in tutte le famiglie dove molte volte, accanto all’obolo, viene offerto loro del caffè, o un bicchierino o una bibita. Quest'anno i camerari uscenti sono due giovami donne: Nadia Quaglia e Luigina Negro, entrambe di ventotto anni; da pochi anni questa carica non è più riservata ai soli uomini. La festa di Santa Anna a-vrà inizio venerdì e si protrarrà fino a domenica con chioschi fornitissimi, musica, danza ed una ricca pesca di beneficenza. Domenica sera si esibirà il gruppo folklori-stico Val Resia. Luigia Negro Birtìè in najlepSa hvala! Konec prejšnjega meseca so v Spetru praznovali 800-letnico farne cerkve. Za to priložnost so pripravili tudi slovesno masa, ki jo je daroval sam videmski nadškof Battisti v spremstvu petindvajsetih duhovnikov z obmejnega področja. Med njimi sta bila tudi msgr. Valentin Birtič in Pasqual Gu-jon, ki sta bila deležna posebne pozornosti. To zaradi njune pomembne obletnice, ki sta jo obhajala prav letos: 60-letnico duhovniškega posvečenja. Prisotnost videmskega nadškofa je jasno potrdila pomembnost dogodka in izpričala zahvalo celotnega verskega občestva velikima sinovoma Benečije. Šestdesetletnice Birtiče-vega in Gujonovega ma.še-vanja sta se spomnila tudi Klavdij Palčič in Viljem Cerno, ki sta jima v imenu Slovenske kulturno-gospo-darske zveze in samih Slovencev iz videmske pokrajine priredila srečanje. Ob tej priložnosti je bil poudarjen velik doprinos, ki sta ga slovenska Župnika dala za napredek in razvoj Beneške Slovenije. In prav takim osebnostim, kot sta onadva, se je treba zahvaliti, da se je v teh krajih ohranila slovenska beseda in da je v ljudeh rastla ljubezen do lastnega naroda. Msgr. Birtič se je zastopnikoma SKGZ zahvalil za izrečene besede in samo srečanje ter dodal, da s slovensko besedo se je ohranila tudi vera, kar je bila njuna primarna naloga. V spomin na srečanje sta Palčič in Cerno jubilantoma izročila knjižna darila in se jima zahvalila za vse, kar sta storila za beneškega človeka. (R.P.) 25. julij 1943 - 25. Julij 1993: obletnica od padca fašizma Bilo je 50 let od tega Po naših cerkvah je začela spet odmevat slovenska pesem in molitev s prve strani Napoviedu je uejsko An-gleZan. Franciji pa je zabo-du nuož v harbat, kadar jo je Niemac Ze do smarti du-Siu. Več stuotaužent naših delavcev je sluzilo kruh v Franciji. “Bo zadost, da varžemo na mizo miru (sul tavolo del trattato di pace) an par tau-Zent martvih, da bomo dobili Nizza e Savoia in Se in Se.” Ni bluo zadost an par tavZent martvih. Po Evropi in po svetu je umarlo na milijone ljudi, Mussolini pa ni udobil ne Nizze ne Savoie. Zgubiu je še tiste kolonije, ki jih je prej Italija imela. Megalomanija Mussolinija in Hitlerja je spravla v muo-rje karve vas sviet. In paršu je za Italijo 25. julij. Sudatje so peli: “Colonnello non voglio piombo, voglio pane per i miei bambini, e la fine di Mussolini...” Majhan kraljac, Vittorio, ki je Mussolinu pomagu, mu je harbat obarnu. Mussolinija so zapustili tudi generali, ker so jih fasal v Afriki od Angležev, v Albaniji, Grečiji in Jugoslaviji od partizanov, v Rusiji od Ardeče Armade. Nazadnjo so ga zapustili njegovi hie-rarki in so 25. julija 1943 na Velikim svetu (Gran Cansi-glio) odobrili predlog, ki nosi ime “Grandi”, da se vse pusti v rokah kralja. Tisti dan je biu Mussolini arestan. Peljali so ga na Gran Sasso. Pomislite. Are-Stu ga je an kolone! an dva karabinierja, kadar je biu na varhu oblasti. Potle je ries, de ga je bluo buj lahko ustavit z eno kompanijo karabi-nierju, kadar ni biu nič, če bi bla dobra volja od kralja. Po 8. septembru je parplu na Gran Sasso Otto Skorzeny, kolonel SS z ali-janti. Osvobodil je Mussolinija in ga peljal h Hitlerju v Berlin. Gor sta nardila nov pakt. Nastala je Salojska republika (repubblica di Salò), nova tragedija za italijanski narod. Pa kljub temu je uspelo italijanskemu narodu za pete obesiti diktatorja na targu Loreto v Milanu. Kadar je 25. julija 1943. leta padu Mussolini, je Italija zasapala. Se je oddahnila. Delavci so paršli iz fabrik in s kladvam razbijal iz zidov fašistične skiere in simbole. Tle po naših dolinah je bluo Se buj veselo. Začela je spet odmevat slovenska pesem in molitev po cerkvah. Domači faSisti so se bli potuhnili, skrili glave pod piesak, pa vsi tisti, ki smo se troštali, da je fašizem ukrepu, smo bli oparjeni z gorko in hladno vodo. Sla je mimo uejska. Minister Scelba je biu napravu zakon (leč), ki ga je naš parlament sparjeu in je prepo- viedu ustanovitev fašistične stranke. Fašisti pa so hitro uzdi-gnili glavo pod drugimi imeni, s pomočjo tistih, ki jim je tuo pomagalo. Par nas so stari fašisti ratali mladi demokristjani in kon-dicional politiko DC do današnjih dni. Vsa povojna, protislovenska politika DC je na dlani, je očividna, ker ima v telesu fašistični duh, ker je breja s fašističnim duhom. V Italiji, Se manj pa tle par nas, fašizem ni Se ukrepu. Muoram pa poviedat eno resnico: so manj nevarni odkriti fašisti, kot tisti, ki se skrivajo pod drugimi krizi! Dorič Opasilo questa la sagra di Altana Opasilo, ovvero la sagra di Sant’Abramo, verrà celebrato domenica 25 luglio ad Altana, nel comune di San Leonardo. La messa solenne, in occasione dell’anniversario della consacrazione della chiesa verrà preceduta da una breve, ma suggestiva, camminata all’insegna del motto “conosciamo i nostri paesi, ripercorriamo i nostri sentieri”. Il percorso è di circa 3,5 km. Si parte da Altana alle ore 9, si prosegue per Seuza e Jessegna per raggiungere, sempre attraverso i sentieri di un tempo, la chiesa di Sant’Abramo. Ai partecipanti verrà data in dono u-na maglietta ricordo. Alle ore 1 1 ci sarà la messa e poi la sagra proseguirà nel segno della tradizione... vmì senjam Sv. Jak Od adnega sejma do dru-zega. Telekrat puodemo plesat v Azio, kjer komitat tiste vasi je organizu tri dni praznovanja za patrona vasi, za svetega Jakoba. Ka’ nam ponujajo? V petak 23. julija ob 18.30 odprejo kioske, ob 21. bo ples s skupino “La-pos”. Ples je zastonj. V saboto 24., le ob 18.30 odprejo kioske, ob 21. začne gost “Ceccoband” an bota plesal zastonj; ob 21.30 pokažejo, kakuo znajo plesat tisti od plesne Suole “Dance in elite”. V nediejo 25. , svet Jakob, bo ob 11. ur sveta maša ob 14.30 odprejo kioske an ob treh začnejo igre za otroke, ob 19. bota mogli poslušat adnega med narbu-ojsimi harmonikarju, ki jih imamo tle par nas, Sebastiana Zorza taz Tavorjane. Najta zamudi njega koncerta! Ob 21. bo spet ples zastonj s “Checcoband”, ob 23. uri bo tudi tombola: parva tombola bo vajala 500.000; druga 300.000; činkuina 200.000. Na stuojta parmanjkat! Nov prefekt Po večmesečnem presledku je bil imenovan nov videmski prefekt. Odgovorno funkcijo je prevzel dr. Carmelo Dimarco, iz Rima, ki je star 60 let in je v zadnjih treh letih bil predsednik deželne koordinacijske komisije v dolini Aoste, kajti je v tej avtonomni deželi opravlja funkcijo prefekta predsednik Dežele. Njegova naloga je torej bila preverjati, da so bili deželni akti in posegi v skladu z zakonodajo. Kot rečeno je bila videmska prefektura Ze nekaj mesecev nekrita in zadolžitev prefekta je bila poverjena njegovemu namestniku dr. Nataleju Labii. Bivši prefekt Luigi Damiano je namreč bil januarja letos premeščen. aPrefekt Carmelo Dimarco bo v teku nekaj tednov prevzel novo funkcijo v Vidmu. Četrtek, 22. julija 1993 Velik praznik v Ferjanovi družin v Topoluovem Trideset liet potlè sta spet jala “ja” Kupe z njim so se veselili družina pru takuo vasnjani Je slo napri trideset liet, kiek se je an spremenilo v njih življenju, imajo kajsan las bieu, noge na tečejo ku ankrat, njih Ci-čice so ratale velike an so jih “nardil“ none, pa jubezan je ostala, an takuo, ku trideset liet od tega, sta spet jala “ja”. Duo sta? “Noviča” je Rosina Scuderin -Viherjova iz Ocnegabarda, “novic” pa Remigio Trusgnach - Ferjanu iz Topoluovega an pru v teli vasi živta. Bluoje 13. junija. Zbral so se v cierkvi, ki stoji na varhu luštne topoluSke vasice, kjer gaspuod Azeglio Romanin jim je na-redu pru lepo maso. Ku de bi na bluo za- dost, puobje iz Tapoluovega so jim skam-pinjal an strejal v turme, ku te pravim novicam. Kar maSa je parsla h koncu so Sli vsi dol pred njih hiSo, kjer je bla napravje-na miza an na nji je bla gubanca, štrukji, an nie manjkalo za pit. Je bla zaries ’na liepa festa an za jo le-puo zarobit sta Rosina an Remigio Sla tudi na kratki “viaggio di nozze” v Barbano an v Redipuglia. Vsi jim želmo Se puno liet srečnih an veselih. Tuole jim željo tudi hčere Anna an Lucia, zet an mali navuodi Simone an Sonia. Praznik v Malanovi družini na Briegu Sofija Malanova se dobro darži Tolo siboto, ki pride, 24. luja, bojo imiel v Malanovi družin na Briegu (dreski ka-mun) liep senjam: mama an nona Sofija dopun 87 liet. Sofija je po prejmku Ruttar, rodila se je v Uerbovi družin, za neviesto je parsla gor h Malanam. Je bla Sele mlada, kar nje mož Stiefan je umaru an jo pustu uduovo. Imiela sta 10 otruok. Ostala je sama za jih zredit. Z veliko kuražo, tako kuražo, ki so jo imiel vsi nasi te star, je prenesla vse. Prenesla je tudi veliko žalost, ko staji umarla Sele mlada dva sinova. Sofija je bila nimer na die-lu, od zjutra do vicera: same snožeta, njive an poti bi znale poviedat, kuo je nimer gu- rala. Nimar je skarbiela za nje otroke kar so bli po svie-te, vsi adan za te drugim, an potle, kadar so si ustvarili njih družine. Go na vse nje težave pa je nimer bila par-pravjena pomagat družim an za vse je znala uSafat lepo besiedo. Na koncu pa je le parsu an za njo cajt za počivat. Zda živi s hcero Bazilijo v Malanovi hisi. V saboto bo cajt veseja za nje 87. rojstni dan. Družina in voSCi vse dobre. Tuole je kar ji želmo tudi vsi mi. Ku-ražno napri Se puno an puno liet, nuna Sofija. Na liepi stari fotografiji sta nona Sofija an nje navuo-da Loretta, ki živi že puno liet v Milanu. Po starim v Oblic Se ankrat smo mogli pokušat šnite, štrukje, pinco an druge stare jedi V okviru li epe ga sejma je bluo tudi srečanje tistih, ki dajejo kri Puno judi, ku ponavadi, se je zbralo zadnji konac tiedna v Oblic za domaci senjam. ObliCanj so taka sorta judi, ki te nimar veselo an z odpartim sarcam sprejme v hiso, pru takuo v vas. Takuo je an kar je senjam. Ciela vas, od te narmlajsega do te narstaris, je dala 'no roko za nastavt gor kioske, pru takuo za napravt vse tiste dobruo-te, ki smo jih vsi zvestuo pokušal. Kar senjam je parSu h koncu, so nardil se 'no festo: se-vieda, tele krat samuo za nje, parstavli so se an za fotografijo, ki jo videta tle zdol. Jolanda, Milja an Romilda: lieuš ku takuo se nie moglo odpriet domačega sejma “Dan po starim" Po vsieh šuolah je paršu cajt pokazat, ka smo se naučil Izpiti tudi v Spitale Puno “novopečenih” infermieru parhaja iz NediSkih dolin Junj an luj sta dva mie-sca, ko Suola pride h koncu za vse: za tiste, ki muorejo Se iti napri za prit do diploma an za tiste, ki ga zaslu-žejo. Izpite, esame, sojih imiel tudi v Suoli za ratat infermieri, med telimi puno jih je iz naših dolin. Tele so njih imena: Ivana Anzolini, Nadia Bianco, Egles Bin, Graziella Butterà, Antonella Cencig, Loredana Comu-gnaro, Marisa Coren, Maria Grazia Furioso, Sofia Guso-la, Antida Kostanjevec, Rosetta Lanzutti, Valentina Lavaroni, Milena Loszach, Laura Mellai, Monia Mo- nutti, Emanuela Moratti, Silvia Musoni, Antonella Pasini, Ielena Pizzoni, Ma-risa Qual izza, Simona Sfili-goi, Orietta Stulin, Stefano Tramonti na, Andreina Trusgnach, Nancy Vazzaz, Lara Zarabara. H koncu je parSu tudi te-Caj za tiste, ki bojo pomagal bunikam tam v spitale: Nadia Borghese, Renata Campanella, Maurizio Castellani, Sergio Coceancig, Renata Coszach, Lorella De Sab-bata, Franca Dorligh, Edi Fiorinda, Barbara Giurini, Alice Mastantuoni, Arianna Musina, Maria Angela Pe-trigh, Francesca Piccaro, Ti- ziana Picco, Paolo Postregna, Laura Pravisani, Tiziano Predan, Claudia Qualizza, Susanna Sain, Dario Succo, Miriam Tion, Nadia Zorzutti, Francesca Zottig. Ce Zelta se vpisat na tei teCaj (ki je odpart samuo za zunanje ljudi, ne za tiste, ki že dielajo v Spitale), bota imiel cajt od 16. voSta do 16. setemberja. Pohitita, zak je samuo 20 prestoru. Za kar se tice Suole za ratat infermieri, je pa 30 prestoru. Za vse druge novice se moreta obarnit na tel. 0432/730360. Tisti ki daieio kri so se srecai v ublic Nadia Cijan je ratala podpredsednica yejo tl v 01 Pru v rojstnem kraju nje mame Iolande je mlada Nadia Cijan parvi krat nastopila kot podpredsednica (vice-presidente) od AFDS (društvo, ki zbiera tiste, ki dajejo kri) naše pokrajine. Nastopila je v nediejo 18. luja, sa’ pru v Oblic so nardil srečanje tistih, ki dajejo kri. Telekrat je srečanje or-ganizala šecjon doline Svetega Lienarta, ki zbiera pod sabo karvodajalce iz občin Svet Lienart an Sriednje, parbližno stuo vpisanih. Poklical so vse Secjone od mandamenta, med njimi tisto iz NediSkih dolin (ki zbiera Spietar, Sauodnjo an Podboniesac, Dreko an Gar-mak). Vse sekcije so parsle z njih labari. Sli so v precesi-jo h maš, po masi so pa dal diplome, bronaste an sre-barne medajce. Spreguoril so tudi Anna Chiacig, ki je predsednica Secjona iz Svetega Lienarta, predsednik komitata “Oblizza in Festa” Claudio Garbaz, župana iz Svetega Lienarta Simaz an iz Sriednjega Qualizza an tudi Nadia Cijan. Drugi krat bo senjam karvodajalcev al v Dreki al go par Hloc, sa’ ga organiza tela šecjon. SreCanje bo 12. setemberja. trave... Franc diela po svi-ete an vsakih Sest mi-escu mu dajo petnajst dni počitka, feriji. Tu saboto, ku je parsu damu, se j’ po-brau hitro v Grado, kjer njega Zena sonce lovi že cieu miesac. Sevieda, gor na Sest miescu brez Zenskih, mož ni mu vic učakat an ku je uSafu ženo par muorju, ni-Cku na piesak jo j’ zavaliu. Za pet minutu potlè an vigil mu je zaCeu potukat gor na rame an mu poviedu, de mu muore narest denuncijo, ker se ne smie tistega dielat Cez dan mies usieh judi. - Nu, nu gaspuod vigil, ne stuojte mi narest tistega spota. Me muorte tudi za-stopit, sem biu sest miescu po sviete brez videt Zenske. - Za glih reC, na vas bi mu tudi zapriet 'no uoC, ker sem vas uSafu parvi krat, pa tisti arzvajeni gospi jo ne morem parSen-kat, zatuo ki že cieu miesac mi tele škandale diela an vsaki dan z drugim mo-Zam!!! *** - Zakaj si buSavu mojo hci tu tami? - je pokregu oCa mladega puoba. - Oh ja, imate ra-žon - naglo odguori puob - potlè ki sem jo videu Cez dan, se tudi ist tiste vprašam!!! Mirko je biu muti-lan od te zadnje svetovne vojske, ker na granata mu je bla jajca odnesla an potlè, ki je parsu von novi leC za njega kategorijo, j’ usafu subit die-lo. Parvi dan tistega novega diela se j’ le-puo napravu an že pred osmo uro je Ca-ku na vrateh uficiha. Ku ga j’ direktor zagledu, mu je jau: - Mirko, bieš damu an pridi dielat vsaki dan o deseti uri. - Pa zakaj, gaspuod direktor - je hitro z velikim spoštovanjem vprašu pridan Mirko - ist muorem zaCet dielat ob osmi uri, ku vsi te drugi. - Ne, ne, - mu je hitro glih takuo prijazno odguoriu direktor - ti pridi o deseti vsaki dan, ker midruz od osme do desete se praskamo, an ti ki boS dielu? Četrtek, 22. julija 1993 Un momento dell'esplorazione della Suoštarjova jama vicino a Specognis Interessante esperienza con il circolo speleoecologico delle valli del Natisone Esploratori in erba Naturalmente durante ‘‘Mlada brieza" ci sono stati diversi momenti in cui abbiamo cantato, certo le canzoni che sapevamo, ne abbiamo però imparate anche di nuove, spesso accompagnati da Igor con la chitarra Sotto Marzia e Ljuba diligentemente al lavoro con l’argilla Una delle più belle esperienze i ragazzi di ”Mlada brieza” l’hanno fatta nei giorni scorsi grazie alla collaborazione del Circolo speleoecologico delle Valli del Natisone. Con la paziente e competente guida di Bruno Mellai, Fabrizio Turrini, Claudio Cipriani ed il giovanissimi Dino Rossi di Sa-vogna hanno esplorato una grotta, la “Suoštarjova jama”, nelle vicinanze di Specognis. Con caschi e lampade sono entrati nella grotta, attraverso una stretta fessura si sono introdotti in un’altra cavità e da qui, con corde ed imbragature sono saliti ad un piano superiore dove si sono trovati in una bella “sala”, piena di stalattiti e stalagmiti. Certo, quando sono usciti erano irriconoscibili, tutti sporchi di fango, ma contenti per un’avventura davvero insolita. Ma lasciamo la parola ai ragazzi stessi. Giovanni e Mirko si introducono carponi nella cavità VCeraj ob enih in poi smo šli s skupino speleologov v jamo blizu Spehonj. S pomočjo speleologov, ko smo bili v jami, smo tudi plezali. Speleologi so nam povedali, da so v jami netopirji, a mi jih nismo videli. Videli pa smo veliko stalaktitov in stalagmitov. Ko smo se vrnili, smo bili vsi umazani od blata. Daria Dopo una strada abbba-stanza ripida siamo entrati in una grotta vicino al paese di Specognis. Man mano che entravamo, la grotta si faceva più bassa. Dopo poco tempo abbiamo raggiunto la parte più bassa che era alta circa un metro e qual- cosa., e poi di colpo il soffitto si alzava. Ci siamo arrampicati su delle specie di scalini scivolosi e dopo c’era una parte da scalare con un sasso sporgente. Ci siamo tirati su con una corda. Nel piano sopra c’erano tantissime stalattiti e stalagmiti lunghissime, e ci hanno detto che crescono un millimetro ogni cento anni. Dopo io sono passato fra un sasso molto grande (ci a-vevano detto che quel masso era caduto e si era incastrato fra due pareti). La strada del ritorno era più difficile e mi sono anche fatto male. Quando siamo arrivati fuori, abbiamo fatto merenda e siamo andati. Paolo Mi smo Sii gledat eno jamo. Notri je bil na začetku zid z zeleno vodo. V tisti jami je bila ena druga luknja, bolj majhna. Sli smo tja noter, in ko smo prišli, je bila gor Se ena luknja. Morali smo iti z vrvico. Videla sem glino. Potem je bila druga luknja in se je videlo noge od Igorja. Potem sem Sla dol in sem videla, da ni bilo več moje svetilke. Sla sem dol in povedala Anni. Majda mi je rekla, da je padla na tla in da je vzela tisto, ki jo je prej dobila. Debora Foto di gruppo con in primo piano Dino il più giovane degli speleologi In “colonia” a Sappada “Mlada brieza” si è conclusa, è a metà del suo percorso il Centro vacanze della Comunità montana, mentre si avvia a conclusione anche il terzo soggiorno estivo che a partire da giovedì 15 luglio si sta svolgendo a Sappada. Promotore di quest’ultima iniziativa, rivolta ai ragazzi di S. Pietro al Natisone, è il parroco mons. Nisio Mateucig che per tanti anni ha prestato servizio in quella splendida località turistica. Un gruppo di una quarantina di ragazzi ha fatto per dieci giorni, nella suggestiva cornice di Sappada, belle escursioni, passeggiate e tanti giochi all’aperto. Ci auguriamo di poter illustrare meglio, anche con fotografie, il loro soggiorno e per questo chiediamo la collaborazione dei nostri lettori. Una bella veduta di Sappada Deio Poije caka 2e oraca, delo zjutraj se začne, dan kot pisana pahljača pridnim zgodaj se odpre. Kaj vse moraš postoriti preko dneva do noči? Na pahljači slikoviti dan zariše sto reči. Nekaj očka ti pomaga, nekaj čisto sam storiš, dobra volja vse premaga, ti pa pridno se učiš. TSmK j dr., ki disseti drafaikov. («lindi **»t d »it 1 0i’e no* v«-i. t, I »jbr.vm jjreteik «sj bal v triu j» v«*- liratoik«.'* S. Družnik v»*t« M<’ 1 glrvjnil\ 4o|ll popolnoma ...tl. tirnih« «lopi ; ■Irtoma odpustek ; l>) «h smrtni uri. jklunc Jeznogrevair« itp'.voH ali vsaj .■) na praznik *1»r Mohor» »h |» eden. VB, dan sled«'« «»mine ; — d i odpustek I» dni «UrikrM rasi« leto (v Kriki «koAji e) odpustek KO dni za vsako ninik »e «deleži vseh molitev (30(1 ir mmien, te družim opravljajo, •enkrat r /b dniilie izdsutetajzlve. J III. Molit«. --.g, k («ri si «bui po sv. Mohoru jt Inf prave vere, dodeli nam, pro--liits to veliki svetnik, s svojo brani in s svojo priprošnjo podpira. Gospodu našem. ru.•«. Kristusu k te l' nafìì ’r' Cošfena .1 Boga zn rta: i Marija. Sv. t La lìngua slovena scritta Qui accanto è riportata la tessera d’iscrizione alla Società di S. Ermacora (Mohorjeva družba) di Kla-genfuth/Celovec di Lucia Paravan di San Leonardo, i-scritta dall’anno 1888. Sul retro ( ma a destra nella foto) c’era lo statuto della società e la preghiera, approvata da papa Pio IX il 18 maggio 1860. Questa è una piccola ma preziosa testimonianza della diffusione della lingua slovena scritta nelle valli del Natisone. Češenj Hišica na oglov pet za veselih pet deklet. Češenj pet okrog stoji in si Češnjice redi. V jasni noči pobčev pet spleza zrele češnje štet. Deklice prisluhnejo, k deblom se potuhnejo in ko pobči so na tleh, sliši se le vrišč in smeh. Brez besed in brez razlike češnje menjajo lastnike. Četrtek, 22. julija 1993 Polisportiva: il rischio ora é di chiudere Tempo di crisi per le società sportive valligia-ne. Conclusa positiva-mente quella che ha coinvolto recentemente l’Unione sportiva Valnatiso-ne di S. Pietro, come un fulmine a ciel sereno é giunta inaspettata quella della Polisportiva S. Leonardo. La società, che ha un’esperienza ultradecennale nel settore pallavoli-stico maschile e femminile, aveva convocato per giovedì 14 luglio l’assemblea ordinaria dei soci che fra l’altro prevedeva il rinnovo delle cariche sociali, che non sono state assegnate a causa del numero insufficiente dei candidati, come informa una locandina della Poli-sportiva affissa nei locali pubblici di S. Leonardo. Per questa sera alle ore 21 presso la trattoria da Pia ad Osgnetto é stata convocata l’assemblea straordinaria dei soci con un solo punto all’ordine del giorno: il rinnovo delle cariche sociali. In caso di un ulteriore mancato rinnovo - specifica la locandina - la so- cietà rischierà lo scioglimento. Questo non pare, purtroppo, un caso unico. Sono molte le società sportive che si trovano o si troveranno con problemi analoghi. Con le “mazzate” degli ultimi tempi sono sempre meno i dirigenti e gli sponsor disposti a sobbarcarsi impegni societari e finanziari. I costi delle iscrizioni ai vari campionati hanno raggiunto cifre impossibili. Questa situazione tende a favorire gli sport individuali o amatoriali, lasciando il campo libero solo a chi ha grandi possibilità finanziarie. Unire le forze attive é praticamente impossibile. Un esempio é stato dato proprio dalla recente crisi della Valnatisone, che ha inutilmente proposto una fusione fra le società val-ligiane e cividalesi. I campanilismi sono sempre più forti. Forse é questa l’anticamera della fine della pratica sportiva collettiva. Auguriamoci, per il bene dei nostri giovani, che ciò non accada, (p.c.) Del Gallo beffato Corsa in montagna a Ponteacco In centoventuno si sono presentati domenica a Ponteacco al via della seconda prova valida per l'assegnazione del titolo regionale di corsa in montagna riservato agli atleti tesserati Fidai. La manifestazione, organizzata dal C.s. Karkos di S. Pietro e dal Forum della Slavia di Cividale, ha registrato un successo per il numero dei partecipanti e per la validità tecnica del percorso. r "SPIET ARSKI C«0»K" ARRIVO \ WSKBSSSSm Gli atleti sono stati messi a dura prova anche dall’afa opprimente. Le gare sono i-niziate puntualmente con il via nelle categorie Ragazzi e Ragazze, dove però sono mancati rappresentanti delle Valli del Natisone. La buona giornata é iniziata con la bella impresa di Vanessa la- « cuzzi (Lib. Grions) che ha sbaragliato le avversarie nella categoria cadette vincendo con il tempo di 6’13”, lasciando alle sue spalle la tarvisiana Ingrid Borello. Al settimo posto con il tempo di 6’43” é giunta Katia Franz (Lib. Grions), mentre Mariapia Marseu (Karkos) in 8’27” si é aggiudicata la diciannovesima piazza. Tutti si aspettavano, nella categoria Cadetti, il successo di Davide Del Gallo. Il “pupillo” di Marino Jussig, pur con lo stesso tempo di 10’05” del suo compagno di squadra Daniele Candusso, é stato classificato secondo. Ottime anche le prestazioni dei fratelli Dario e Simone Gorenszach, giunti rispettivamente quarto (10’ 17”) e quinto. Tutti questi atleti difendono i colori della Nuova atletica di S. Daniele. Bene anche i due giovani del Cs Karkos, Matteo Spe- In alto la partenza degli Allievi, a fianco una fase della corsa. A sinistra Davide Del Gallo cogna (11’24”) e Tomas Predan, giunti al settimo e ottavo posto. Denis Adami, della Tercal di Tolmezzo, ha concluso vittoriosamente la gara degli Allievi nella quale Patrik Birtig, che correva in casa, ha ottenuto il settimo posto. Successi di Katia Adami e Giacomo Bulfoni (Juniores), Daniela Spilotti e Gianni Vello (Se- M niores). Nella categoria a-matoriale femminile successo di Lucia Grillo. Per concludere va registrata, negli Amatori, la vittoria di Marino Jussig (54’29”) che sul traguardo ha preceduto di 4’08” Maurizio Santarossa. Non hanno gareggiato Giuseppe Puller e Davide Rossi, quest’ultimo infortunato. Paolo Caffi Da stasera la terza edizione del torneo amatoriale di calcio Sfide tra i comuni Si assegna il titolo già vinto in passato da S. Pietro e S. Leonardo Prende il via stasera alle 20.30, a Scrutto, il 3. torneo amatoriale di calcio riservato ai comuni della Comunità montana Valli del Natisone. Nel primo incontro in programma i campioni u-scenti di S. Leonardo affronteranno gli amatori di Savogna. Come si ricorderà tre anni fa un gruppo di amici ha organizzato il primo torneo vinto dalla formazione di S. Pietro, che in finale ha superato di stretta misura la compagine di Stregna. Nella scorsa edizione la squadra di casa grazie ad un gol di Antonio Dugaro ha prevalso dopo i tempi supplementari sulla formazione di S. Pietro. Conclusa, venerdì 6 agosto, la fase eliminatoria, per giovedì 12 e venerdì 13 a-gosto alle ore 20 sono previsti gli incontri di semifinale. Domenica 15 agosto si I campioni in carica che stasera esordiranno contro il Savogna giocherà la finalina, mentre la finalissima avrà luogo lunedì 16 in occasione dei festeggiamenti di S. Rocco. GARE ELIMINATORIE GIOVEDÌ’ 22 LUGLIO LUNEDI’ 2 AGOSTO S. Leonardo - Savogna Prepotto - S. Pietro VENERDÌ’ 23 MARTEDÌ’ 3 Grimacco/Drenchia - Pulfero Pulfero - Savogna LUNEDI’ 26 MERCOLEDÌ’ 4 S. Pietro - Torreano S. Leonando-GrimaoaVDrendhia MARTEDÌ’ 27 GIOVEDÌ’ 5 Stregna - Prepotto Prepotto - Torreano MERCOLEDÌ’ 28 VENERDÌ’ 6 Pulfero - S. Leonardo S. Pietro - Savogna GIOVEDÌ’ 29 Tutte le gare inizieranno Savogna - Grimacco/Drenchia alle ore 20.30. Vrsta dobrih izidov Tudi v teh poletnih dneh Športna dejavnost ne počiva. V raznih tekmovalnih preizkušnjah so zadnji konec tedna nastopili tudi slovenski atleti, ki so se dobro izkazali. Na mladinskem atletskem državnem prvenstvu, denimo, sta slovenski atletinji Claudia Coslovich in Margaret Macchiut osvojiti državni naslov v metu kopja in v teku na 100 m. z ovirami. Coslovicheva je kopje zalučala 49,34 metra daleč; Macchiutova pa je 100 m dolgo progo pretekla s časom 14’26. Na evropskem mladinskem namiznoteniškem prvenstvu, ki so ga pripravili v Ljubljani, sta za italijansko državno reprezentanco nastopili tudi Kl asovi predstavnici Katja in Vanja Milič. Po nastopu v ekipni konkurenci se bosta mladi slovenski predstavnici pomerili tudi v dvojicah in med posameznicami. Nazadnje Se vest s teniških igriSč. Brata Borut in AleS Plesničar sta postala deželna prvaka v prvenstvu under 16. Po pravem maratonskem boju, ki je trajal več kot 6 ur, sta premagala dvojico iz Trsta. Zaradi tega uspeha se bosta brata Plesničar, ki zastopata barve Gaje, udeležila državnega finalnega turnirja. (R.P.) Circolo ippico anche benefico Il Circolo ippico del Friuli Orientale é un sodalizio di soci amatori del cavallo e della natura, sorto 4 anni fa senza scopi di lucro, bensì culturali, sociali e sportivi. Nonostante gli intensi programmi annuali, il presidente Giuseppe Paussa ritiene che il Circolo non abbia ancora riscontri e riconoscimenti proporzionati ai suoi meriti. Per quest’anno sono previsti a scopo benefico manifestazioni come il cross ippico di S. Martino al Tagliamento, già svolto, e quello di Buttrio, il 25 luglio prossimo, i cuf proventi saranno devoluti a favore di iniziative per il Centro Ricerche Oncologiche, oltre a due conferenze che saranno tenute da docenti universitari di Napoli e Padova sul tema “Il contributo del cavallo nella storia dell'uomo”. Per quanto riguarda l’attività ippica finora svolta, i migliori risultati sono stati ottenuti da Gabriella Sandrini su “Darwisha”, Federico e Paolo Cudicio con il cavallo “Prima”, Patrizia Meroi su “Baiardo” ed a seguire giovanissimi cavalieri come Simone Muradore e Cristian Pizzo. Una menzione speciale all’intramontabile Amleto Sandrini. I prossimi appuntamenti che attendono i cavalieri sono a Clodig e Pulfero, Ziracco, Oleis, Turriaco, Mossa ed a Cialla presso la scuderia Furlan per la gara sociale. Per quanto riguarda l’attività socializzante sono stati fissati un trekking a cavallo di tre giorni (27, 28, 29 agosto) con itinerario Loch di Pulfero, Montefosca, Monte Joannes, Le Farcadizze, Masarolis, Spignon, Sanguarzo di Cividale, ed una gita prevista per il 12 settembre. . četrtek, 22. julija 1993 SVET LENART Ješičje - Videm SenamjeparluoZu še an puobič Dol z Vidma nam je parš-la tele dni zaries ’na vesela novica. V nediejo 11. luja se je v spitale tiste miesta rodiu frišan puobic, dal so mu ime Michele. Srečan tata je Luigi Sibau - Jakopetu iz Ješičjega, srečna mama pa Loretta Predan - Cilikna iz Kravarja. Veselo jim bo pomagu zibat malega puobcja njih parvi otrok, Davide, ki preča bo hodu že v Suolo. Družina živi dol v Vi-dme, pa Se za nomalo cajta, sa’ zidajo novo an veliko hišo v Ješičjah, v vas kamar hodejo vsako saboto an nediejo, pru takuo kar imajo počitnice, ferje. Nu, še nomalo cajta anta bojo tle živi-el sreCno an veselo. Tuole je kar jim Zelmo vsi, sa’ nas zaries veseli videt tele naše mlade družine, ki na poza-bejo na njih rojstne kraje an Ce morejo, se spet varnejo živet tle. Michelnu an Davidu žel-mo vse narbuojše v nijh življenju. PODBONESEC Gorenj Marsin Smart mladega moZa Huda boliezan ga je puno cajta maltrala, dokjer ni u-maru. Premlad je biu za iti na drugi sviet, imeu je sa-muo 55 liet. Klicu se je Sil-verio Raggioni, živeu je v Gorenjim Marsine kupe z ženo Antonietto (domaci pa jo kličejo Ninetta), s hčeram Roberto an Michelo an si-nam Sergio. V žalost je pustu nje, sestre, kunjade, na-vuode an vso žlahto. Biu z-lo poznan, sa’ puno liet je dielu kot zidar tle par nas. Njega pogreb je biu v Gorenjim Marsine v torak 13. luja. SPETER Liep rojstni dan v špietarskem rikoverje Pierina De Campo je te narstariš nuna, ki živi tle v našim špietarskem rikoverje. Malo cajta od tega je dopunla 98 liet. Za nje rojstni dan se je zbrala vsa nje družina, hci, zet, neviesta an navuodi, pa tudi vsi tisti, ki dielajo gorè an ji storli preživiet an par veselih ur. Barnas - Videm Zapustu nas je inZenir Gubana Du videmskem Spitale je umaru Michele Gubana. I-meu je 72 liet. Na telim svietu je zapustu ženo Valerio, hci Alessandro, sina Luca an vso drugo žlahto. Michele je biu znane družine iz Barnasa, njega pra-nono je biu te parvi tle par nas, ki je nastavu na nuoge električni mlin. Je biu mlad puob, kar se je lepuo vešuo-iu an ratu znan inženir, po njega poti sta šla tudi hci an sin. Njega pogreb je biu v Špietre v pandiejak 19. luja. NEDISKE DOLINE 85.000 za miediha Lietos muormo dat 85.000 za miediha. Duo muore dat tele sude? Vse tiste družine, ki zaslužejo vic ku 30 milionu na lieto (“lordi”, an ne kar zaries deneš v žep), Ce je Človek sam; 42 milioni, Ce sta na dva; 50 milionu Ce so na tri; 55 milionu, Ce so na štier an potlè 5 milionu za vsakega člo-vieka vic v družin. Cajt za plaCat je od 1. luja do 31. vošta. PlaCa se na puošti, kjer imajo že poštne položnice (conti correnti) narete napuošto. Z ’no položnico se placa za vso družino. Ah: se muora plačat an za tiste, ki so umarli v telim liete. PISE PET AR MATAJURAC Gobe so ble za naše vasi kot mana iz nebes Gobe so ble zrnje raj za naSe buoge Vasi, kot mana iz nebes. Kadar sem biu otrok, smo težkuo čakali sezono (stagion) od gob. Za nas so ble previdinga. Te slabe smo jedli, te lie-pše smo pa prodajal čedaj-skim gospodom. Za dobljeni denar smo kupili oblie-ke, moko in druge potrebi-nje. Tudi današnji dan so gobe prava nebeška mana za puno družin. Jih jedo in prodajajo. V mojih mladih lietih niesmo pozna! Sto-ruk, sada pa je teh gob vič ku drugih in čeglih nieso takuo dobre kot druge, jih lahko ubereS puno in z njimi zaslužiš. Babe in Ardane - naSe narbuojSe gobe - se zgu-bjajo. Lot, travniki, seno-žeta nieso posiečene. Kjer si jih priet najvič nabrau, rase sada visoka trava, garmovje, tarnje in arbida. Nu, pru na gobe sem mi-slu, ko so me povabili na večerijo parjatelji iz nieke naSe gorske vasi. novi matajur Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI / Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 35.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Ziro račun 50101 - 601 - 85845 — «ADIT» 61000 Ljubljana — Vodnikova, 133 — Tel. 554045 - 557185 —Fax: 061/555343 Letna naročnina 700.— SLT Posamezni izvod 20.—SLT OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% “Pridi na večerjo, Pe-tar, ubrali smo Babe in Ardane!” so me potrostal. Veseu sem sparjeu vabilo in ko smo čakal okuole mize, da nam bo gospodinja parnesla gobe, smo se začel pogovarjat o naših starih cajtih, o naSih mize-rjah in o gobah. Tinac - muoj stari parja-teu - nam je poviedu tole simpatično zgodbo: “Pred videmskim sodiščem je biu ankrat proces pruoti možu, katerega so tožili, da je umoriu tri svoje žene. Predsednik sodi-Sča ga upraSa: “Kuo je umarla vaSa ta parva že- O f* nar “Jedla je te strupene gobe!” na kratko odgovori mož. “Pa ta druga žena, ka-kuo vam je umarla?". “Tudi ona je jedla strupene gobe!” se je glasiu odgovor. “Pa ta trečja? Ta zadnja?” Ona je umarla, zak ni ti-ela jest gob!” se je teu kuS-tno izmazat hudobni mož, pa so ga obsodili za umor. Se niesmo Se lepuo ve-smejali, ko so nam lepuo zadišale gobe pod nuosam. Gospodinja jih je parnesla na mizo parvi krožnik (tont). “Veste”, nam je jala gospodinja, “niesam sigurna, da so vse dobre. Kadar sem jih čedla, se mi zdi, da je bla med njimi adna strupena, pa tuole sem Sele po-tle pogruntala”. Vsi okuole mize smo se pogledali v oči. Gobe so lepuo vonjale, da so nam kar sline tekle, pa obedan se jih ni upu začet. Tinac je jau: “Dajmo jih pokušat mački. Če ne bo ona kre-pala, jih bomo pojedli”. Vsi smo sparjel tale parne tan predlog (proposto) in takuo smo tudi nardili. Mačka je zvestuo polizala gobe. Potle smo nestrpno m čakali, kaj se bo zgo- ( dilo. Nič. Mačka je Sla . , za kot, k stari materi, ki 'J ni sediela v nasi družbi. Čakali smo in debelo gle dali. Mački ni bluo nič. Gobe pa so zmjeraj buj vonjale... Kadar je Slo mimo že nomalo cajta, smo jal: “Mački nieso napravle nič hudega, ne bojo tudi nam.” Parjeli smo za vilce in začeti jest. Gobe so ble ri-es fine, dobre in okusne. Zalivali smo jih z dobrim vinam in ko smo jih “poče-dli”, smo se začel spet pogovarjat, pa ne dugo... V kotu se je začela mačka vajat po tleh in stra-Snuo njaulit. Debelo in prestrašeno smo se pogledal. “Jo je parjelo. Gobe so ble strupene!” je obupno zar ju Tinac. “Ojoj, Marija devica, pomagaj mi. Trebuh me boli!” je zarjula njega žena. “Mene gre na metanje in glava me boli!” je vsa prestrašena poviedala gospodinja. “Mene me nieko čudno stiska v želodcu in zdi se mi, da me je parjela driska!” sem jest zaueku. Gospodarju so se cedile po čelu an po licih debele kaplje potu. Bluo nas je na Sest in vsak je imeu kaj- Sne bolečine. Mačka pa se je Se naprej zvijala, tačala po tleh in straSnuo njaulila. “Pokličmo miediha!" je predlagala gospodinja. “Če si nas zastrupila, ti zavijem glavo ku petelinu!” ji je potrucu gospodar. “Ne bos imeu cajta!” sem ga Se buj prestraSu, a bau sem se tudi sam. “Pojdimo v Spitau!" je predlogu Tinac, ki ga je vse stiskalo. Mačka pa se je Se zvijala in njaulila. Potle so se vse naSe oči obarnile na staro mater. Stopila je izzad kota. Ona ni jedla gob. Parbližala se je mački in počepnila. Kar naenkrat ji zagledamo v rokah čisto majhano maj-hano mačico. “Joj, buoga žvinca, ka-kuo je liepa!” je jala ta stara mati, jo pobuoScald in se nam vsem na velik glas zasmejala. Potle smo videli pod to staro mačko, da jih je Se mladih margo-Ijelo. Mi se niesmo smejali, a vsem so pasale bolečine. Kadar sem Su čez ur ata, se je ta stara mati spet zasmejala za mano. Se čujem v uSesih nje prešeren smieh. Po poti pruoti domu sem kleu gobe in mačko. La BENEDIL S.p.A. IMPRESA COSTRUZIONI EDILI Cividale VENDE in San Pietro al Natisone ultimi appartamenti bi e tri camere. Mutuo regionale agevolato già concesso. Per informazioni telefonare ore ufficio ai 0432/730614. Informacije za vse POLIAMBULATORIO V SPIETRE Chirurgia doh Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure, brez apuntamenta, pa se muore imiet “impenjativo”. GUARDIA MEDICA Za tistega, ki potrebuje miediha po-noC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvi-Cer do 8. zjutra an saboto od 2, popu-dan do 8. zjutra od pandicjka. Za Nediske doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na Številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. UFFICIALE SANITARIO dott. Claudio Kait Sv. Lenart v sredo od 13.00 do 13.30, v petek od 8.30 do 9.30 Speter v pandiejak in sredo od 8.30 do 9.30, v torek od 10.00 do 11.15, v četrtek (samua po dogovoru), v petek od 10.00 do 11.15, v saboto od 8.30 do 10.00. Podbonesec v Cetartak od 8.30 do 9.30 CONSULTORIO FAMILIARE SPETER Ass. Sociale: dr. LIZZERÒ v pandiejak, Cetartak an petak od 8.00 do 10.00 Pediatria: dr. TRINCALI v pandiejak od 8.30 do 10.30 v petak od 8.30 do 10.30 Psicologo: dr. BOLZON v pandiejak od 9.00 do 14.00 Ginecologo: dr. SGAVAZZA v torak ob 9.00 z apuntamentam, na kor pa impenjative Za apuntamente an informacije telefonai na 727282 (umih urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). KADA VOZI LITORINA Iz Čedada v Videm: ob 5.55, 6.45,7.25, 8.10, 8.55, 10.00, 10.55, 11.50, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15.50, 16.45, 17.35, 18.15, 19.10,20.10. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20, 7.05,7.45,8.30,9.30, 10.30, 11.30, 12.10, 12.50, 13.30, 14.10, 14.50, 16.25, 17.15, 17.55, 18.40, 19.40, 22.40. NUJNE TELEFONSKE ŠTEVILKE Bolnica - Ospedale Cedad.... ....7081 Bolnica - Ospedale Videm... 5521 Policija - Prva pomoč 113 Komisariat Cedad ....731142-731429 Karabinierji 112 Uffficio del lavoro Collocamento .731451 1NPS Cedad .700961 URES-INAC .730153 ENEL Cedad 700961-700995 ALT 116 ACI Cedad .731987 Avtobusna postaja Rosina .731046 Aeroporto Ronke Letališče 0481 -773224/773225 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezcni center Speter .727490 ..731386 Zveza slov. izseljencev ..732231 OBCINE - COMUNI Dreka.........................721021 Grmek.........................725006 Srednje.......................724094 Sv. Lenart....................723028 Speter........................727272 Sovodnje......................714007 Podbonesec....................726017 Tavorjana.....................712028 Prapotno......................713003 Tipana........................788020 Bardo.........................787032 Rezija..................0433-53001/2 Gorska skupnost-Speler 727281 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 26. LUJA IX) 1. VOSTA Spietar tel. 727023 - Como di Rosazzo tel. 759057 OD 24. DO 30. LUJA Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in pnrniikah so odpaite samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se mone klicat samuo. Ce riceta ima napisano »urgente«. 5€Ik§ BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314 - 730388 FILIALE DI CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 Fax(0432)730352 CAMBI - Martedì MENJALNICA - Torek 20.07.1993 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 12,60 13,30 — Ameriški dolar USD 1555,00 1605,00 1583,66 NemSka marka DEM 917,00 937,00 925,06 Francoski frank FRF 268,00 276,00 271,17 Holanski florint NLG 812,00 837,00 821,91 Belgijski frank BEK 44,00 45,50 44,76 Funt Sterling GBP 2345,00 2404,00 2360,45 Kanadski dolar CAD 1219,00 1257,00 1238,69 Japonski jen JPY 14,30 14,90 14,65 Švicarski frank CHF 1044,00 1 066,00 1050,66 Avstrijski Šiling ATS 129,70 133,80 131,45 Španska peseta ESP 11,60 12,40 11,80 Avstralski dolar AUD 1053,00 1 086,00 1072,93 Jugoslovanski dinar YUD — — — Hrvaški dinar HRD 0,30 0,55 — Europ. Curr. Unlty ECU — — 1798,56 CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del 9,75% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al tasso nominale del 9,50% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale de 9,25% - taglio minimo 5 milioni