Leto XIV., St. 6.
V organizaciji Jo mol, kolikor mod — toliko pravico.
AMSTERDAM
Urednlitvo In uprave: Lfub-Ifana, Gradili« itev. 2.
GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE.
Izhafa 10. in 25. dne ▼ meseca.
Stane posamezna itevilka Din 2-—, mesečno Din 4'—, celoletno Din 48. — Za člane izvod po 1.— Din. Oglasi po cenika. Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni z štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poitnine proste.
Tretja skupščina Delavske zbornice.
Soglasna zaupnica upravnemu odboru. — Skoraj vsi sklepi soglasni. — Novo poslopje Delavske zbornice za Slovenijo. — Na novo delo!
Dne 19. in 20. marca se je v prisotnosti 53 delegatov v dvorani mestnega magistrata vršila tretja skupščina Delavske zbornice za Slovenijo. Mnogo delavcev je na galeriij sledilo poteku skupščine.
Predsednik s. Čobal je sporočil gotove izpremembe članov skupšči-. ne. Delo Delavske zbornice napreduje in se konsolidira. Nov volilni red za volitve v Delavsko zbornico bo njeno delo še poboljšal.
Tajnik s. Uratnik pojasnjuje tiskano poročilo Del. zbornice. Poročilo izpopolnjuje zlasti z orisom gospodarske krize v Sloveniji. Iz dežele je vedno večji pritisk na industrijo. Podjetja hočejo to bedo delovnega prebivalstva izkoriščati za znižavanje mezd. Za naš delovni trg je treba rešiti alternativo: notranje kolonizacije delovnih sil v državi ali pa njihovo smotreno odvajanje v inozemstvo. To vprašanje bodo morale rešiti paralelne inštitucije DZ (Delavske zbornice), ki bodo nastale iz dosedanjih Borz dela. Zbornica je predložila vladi točen načrt za pobijanje brezposelnosti. (Glej posebni članek v današnji številki!) Pri brezposelnosti bo treba urediti tudi sledečo stvar: doslej so vplačevali v brezposelni fond samo člani OUZD; treba bo to stvar urediti tudi za člane bratovskih skladnlc. Tudi za gradnjo novih stanovanj je predložila zbornica svoje konkretne predloge vladi. Sama bo šla z vzgledom naprej, s tem da bo postavila svojo palačo s sodelovanjem občine in Borze dela. Kar se tiče zakona o zaščiti delavcev, pojemo v tem pogledu staro pesem: to se ne izvaja, to, to in to. Zbornica je ukrenila in bo še napravila vse korake, da se ta zakon res izvaja. Za obratne zaupnike je predložila vladi točen pravilnik in poslovnik, po katerem bodo zaupniki res lahko izvrševali svojo dolžnost, ne da bi se morali bati odpusta. Za bratovske skladnl-ce je DZ mnogo storila in izgleda, da je sedaj njihov obstoj zasiguran v smislu minimalnih delavskih zahtev. V Beogradu se pripravlja nov rudarski zakon in obrtni red; tu bo treba gledati, da bosta nova zakona res v korist delavstva. Pri obrtnem redu pride v poštev zlasti
vajeniška zaščita.
(Naš klub je stavil tozadevni samostojni predlog; glej poročilo spodaj!)
Blagajnik s. Celešnik je podal podrobno blagajniško poročilo.
S. Ošlak je predložil v imenu finančne kontrole zaupnico upravnemu odboru in blagajniku.
Pevec (bernotovec) vpraša, katerim društvom je prosvetni odsek razdelil 80.000 Din podpore.
i-?’ ^kšidk: 80.000 D se je razdelilo »Svobodi«, »Krekovi Mladini« in narodnemu klubu po pravilniku prosvetnega odseka.
Leskosek (bernotovec) se pritožuje, da oni niso dobili kulturne podpore.
Žužek pravi bernotovcem: Ustanovite kulturno društvo, ker nobena grupa ni tako potrebna izobrazbe, kakor ravno bernotovska. Ustanovite torej • kulturo,’ pa boste po nebeškem ključu dobili podporo.
Na vprašanje s. Arha glede delitve brezposelnih podpor pojasnjujeta ss. Celešnik in Uratnik: Strokovne organizacije so prejemale in izplačevale brezposelne podpore po pravilniku, sprejetem na zadnji skupščini zbornice. Samo Bemot jih ni izplačal, temveč je odlgovoril, da on lenuhov ne podpira in da je porabil denar v produktivne svrhe. (Ogorčenje v dvorani.)
Po kratkem dvoboju med klerikalci in bernotovci je bila debata k tej točki končana in izrekla se je soglasno zaupnica upravnemu odboru.
Pri točki proračun za novo leto 1927-28 se je po krajši debati sprejel v imenu upravnega odbora po s. Čelešniku predloženi
proračun
Delavske zbornice za Slovenijo za čas od 1. VIII. 1927 do 31. VII. 1928.
1.
Upravni stroški.
1. Prejemki	nameščencev	325.950.—
2. Davki, pokojninske premije
OUZD:	98.600,—
3. Razni upravni štroški: kurjava, razsvetljava, telefon, poštnina, tiskovine in knjigoveška dela, " najemnina,	čiščenje	in razno 111.50(1—
4. Inventar	25.000.—
5. Delegacije funkcionarjev:
a) skupščinske seje	60.000.—
b) upravni odbor, fin. kontr.,
preds., odseki	30.000.—
c) kongres delavskih	zbornic	30.000,—
č) razna potovanja funkcion.	10.000.—
b) L/ubllana in okolica: ljudska knjižnica čitalnica
tečaji in predavanja
c) Mariborsko okrožje: čitalnica
študijska knjižnica tečaji
d) Celjsko okrožje:
1 skioptikon tečaji
e) Trboveljsko okrožje: 1 skioptikon
tečaji
I) Jeseniško okrožje:
1 skioptikon tečaji
g) Kranj in Tržič:
1 skioptikon tečaji
h) Okrožje Črna:
1 skioptikon tečaji
18.000,-
12.000,-
5.000.-
35.000.-
10.000,-10.000.-
3.000,-
23.000.-
1.700.-
4.000.-
5.700.-
1.700.-5.000,-
6.700,—
1.700.— 2.000,—
3.700,-
1.700,-2.000,-
3.700.-
1.700.-2.000.-
3.700.-
130.000,-
6. Razno: odškodnine in nepredvideni izdatki	20.800,-
II.
Sodelovanje pri poklicni izbiri	10.000.-
Skrb za izseljence	20.000.-
Mezdna posredovanja in del.
strok. nam.	60.000.-
Brezposelni in potujoči delavci	300.000.-
Zaščita vajencev	10.000,-
Delavske pomožne blagajne	100.000,-
500.000,-
III.
Študijska knjižnica Publikacije zoornice Študijska potovanja Razno
IV.
Dečja zavetišča Prosvetni odsek Delavske strokovne šole Obrtno-nadaljevalne šole
25.000.-
40.000-
10.000-23.150,-
98.150-
10.000,-
250.000,-80.000,-10.000,-
350.000.-
V.
Suzor — (8odst. pobir. doklad) 160.000,— Za centralno tajništvo	180.000,—
340.000.—
Pripomba: Za slučaj odobritve splošnega pravilnika za podpiranje brezposelnih delavcev in nameščencev iz fondov za podpiranje brezposelnih, pooblašča skupščina “Pravni odbor DZ za Slovenijo v Ljubljani, da odloča o uporabi 5. postavke II. odstavek proračuna (delavske pomožne blagajne) v svrho ustanovitve novih povei-jeništev, podpiranja delavskih kuhinj, deč-jih zavetišč, strokovnega tiska, zlasti pa odpuščenih in brezposelnih delavskih zaupnikov.
Proračun prosvetnega odseka Delavske zbornice za 1. 1927-28.
u) Splošno:
1 potujoči kino-aparat	12.000.—
nakup in izposoja filmov	6.500,—
skioptične slike in predavanja 30.090.— društvene podpore	120.000,—
168.000.-
Skupaj 250.000.—
Službena pragmatika za uslužbence Del. zbornice se je sprejela z malimi izpreminjevalnimi predlogi s. Pelikana iz Maribora.
Lastno poslopje Del. zbornice.
K tej točki se je sklenilo z ozirom na ministrsko odobrenje z dne 17. febr. 1927, da prispeva Delavska zbornica k zgradbi poslopja 1,500.000 Din, uprava fonda za podpiranje brezposelnih 2,500.000 Din in mestna občina ljubljanska pa prične graditi poslopje najkasneje s 1. majem t. 1. Celotni stroški stavbe so proračunani na skupnih 4 milijone 500.000 Din.
V poslopju bodo:	prostori	Del.
) zbornice, Borze dela, lokali vseh delavskih strokovnih in kulturnih organizacij, zborovalne dvorane^ knjižnica, čitalnica, prenočišča za potujoče delavce, 30 delavskih stanovanj, brezalkoholna restavracija i. t. d.
Posebna komisija bo ugotovila najprimernejši prostor za zgradbo poslopja.
Pri točki »Razno« je naš klub predložil razne samostojne predloge, ki so bili vsi sprejeti.
Predlog o ustanovitvi ženskega odseka.
Moderni industrijski sistem dela postavlja zlasti ženstvo pred naloge, katerim po svoji šibkejši strukturi morejo še manj kljubovati, kakor moški. Izkoriščanje žen-stva pri tovarniškem in drugem delu je pa še zato tem večje, ker so med njimi za-početi šele početki moderne samoobrambe potom združevanja v strokovnih organizacijah. Niso redki slučaji, da dobivajo ženske, zlasti v tekstilni industriji, za svoje 8 do lOurno delo po 5 do 10 Din dnevne plače. Istotako se dogaja, da zaposlujejo razna podjetja kljub jasni prepovedi zakonov o zaščiti delavcev — ženske pri nočnem delu ali pa pri delih, ki izrecno škodujejo ženskemu organizmu.
Na isti način zlorabljajo podjetniki mladinsko delavstvo in dogajajo se slučaji, da zaposlujejo ne le obrtni in agrarni obrati, temveč celo industrijska podjetja mladinske delavce pod 14 leti pri svojem delu, kljub temu da zakon o zaščiti delavcev to striktno prepoveduje.
Iz vseh teh razlogov predlaga klub ZDSZJ (Strokovne komisije), da se ustanovi na sedežu zbornice tročlanski ženski odsek, ki naj bo poverjen, da s sodelovanjem uprave zbornice zbere vse tozadevne podatke o ženskem in mladinskem delu ter sestavi potom upravnega odbora Delavske
zbornice primerne predloge na kompetentna mesta v varstvo ženskih in mladinskih delavcev.
Predlog
o državni arbitraži delovnih sporov.
Večina podjetij trajno ne upošteva kolektivnih pogodb, sklenjenih z uslužbenci v svojih podjetjih. V mnogo podjetjih pa sploh ni kolektivnih pogodb. To omogoča prekomerno izkoriščanje delavstva in u-stvarja spore, ki škodujejo celotnemu gospodarstvu. Mnogo modernih držav je vzpričo tega uzakonilo, odnosno pripravlja zakon o državni arbitraži (presoji) delovnih pogojev. Tudi pri nas je potreben zakon, ki naj vsebuje sledeče:
1. v vsakem podjetju, odnosno gospodarski panogi mora obstojati med zastopniki podjetja in delojemalcev sklenjena kolektivna oziroma tarifna pogodba, ki natančno določa delovne pogoje;
2. v slučaju potrebe izpremembe kolektivnih pogodb ali večjih odpustov ali izporov razsoja o njih utemeljenosti z ma-terijalnimi sankcijami določeno sodišče, kateremu se mora dati popoln vpogled v poslovanje podjetij;
3. skupščina Delavske zbornice za Slovenijo naproša upravni odbor, da izdela tozadevni predlog in ukrene vse za njegovo uzakonjenje.
*
Predlog o zaščiti vajencev.
Klub Združene delavske strokovne zveze Jugoslvaije (Strokovne komisije) o-brača pažnjo 111. plenarne skupščine DZ na kričeče nesorazmerje med številom v o-brtnih panogah zaposlenih vajencev in pomočnikov ter 'mojstrov, ki priča, da je merodajna za ureditev razmerja bolj težnja poedinca za izkoriščanje vajeniške delovne sile, kakor ozir na vzgojo potrebnega števila obrtnega naraščaja.
Ker je to v škodo splošnosti, in sicer tako mojstrov, kakor pomočnikov, predlaga klub ZDSZJ, da naroči III. plenarna skupščina upravnemu odboru zbornice, da stopi v zvezo s pristojnimi obrtnimi za- . drugami in obrtnimi oblastmi in skuša doseči, da izdajo vse obrtne zadruge v smislu pooblastila čl. 114 obrtnega reda nove vajeniške rede, v katerih naj se uredi:
1. V zvezi z že započeto iniciativo OUZD, da se morajo vajenci pred vstopom v učno dobo zdravniško preiskati In to s posebnim ozirom na telesno sposobnost za stroko, ki se ji žele posvetiti.
2. Da se omeji število vajencev v toliko, da sme imeti mojster z enim pomočnikom enega vajenca in potem na vsaka dva pomočnika še po enega vajenca. Mojstri, ki delajo brez pomočnikov, nimajo pravice do vajencev.
Za stroke, katerim jemlje tvorniška produkcija delo in pri katerih je nadpro-dukcija naraščaja posebno velika, naj se sprejemanje vajencev v še večji meri omeji.
33. Za vajenčevo delo naj se določi odškodnina, katero mora izplačati vsak mojster svojim vajencem. Naravno je, da vsak vajenec, ko stopi v učno razmerje pri svojem mojstru, vsak dan več zna in da je tudi njegovo delo od perijode do perijode več vredno.
Zato naj bi se uredila odškodnina vajenca po sledečem ključu;
Kot enota se vzame zaslužek v prvem letu oproščenja pomočnika, ter ima od tega vajenec prejemati:
1. pol	leta	učne	dobe	10	odstotkov;
2. pol	leta	učne	dobe	20	odstotkov;
3. pol	leta	učne	dobe	30	odstotkov;
4. pol	leta	učne	dobe	50	odstotkov;
5. pol	leta	učne	dobe	70	odstotkov;
6. pol	leta	učne	dobe	90	odstotkov.
Vajenci, ki delajo za hrano, dobe odgovarjajoče odstotke tistega dela zaslužka, ki ga dobiva oproščen pomočnik poleg hrane.
Klub ZDSZJ se nadeja, da bo mogoče doseči v vseh teh točkah sporazum z obrtnimi zadrugami. V kolikor pa bi to ne bilo mogoče, naj zaprosi uprava DZ za posredovanje obrtne oblasti odnosno naj dela na to, da se uredi v novem obrtnem zakoniku vajeniško vprašanje po vidikih splošne, ne pa zasebne koristi.
V tem znamenju živahnega dela naših razrednih strokovnih organizacij se je dne 20. marca zaključila 1 III. skupščina Delavske zbornice.
Kako se pripravljaš na Vsedelavski zlet?
NaSe delo.
(K poročilu Delavske zbornice.)
Pred skupščino Del. zbornice je izšlo njeno poročilo, ki obsega čez 200 strani in na teh 200 straneh je toliko materijala, kakor ga od vojne sera ne vsebuje publikacija niti ene inštitucije. Od poročila o najpo-drobnejšem, vsakdanjem delu zbornice do najtežjih gospodarskih študij — vse to najdete v tej knjigi.
Ministrstvo za socialno politiko razpolaga v primeri z Del. zbornico z ogromnimi sredstvi. In vendar lahko trdimo, da ministrstvo socialne politike v šestih letih ni storilo toliko, kolikor je napravila naša zbornica v enem letu.
Še bolj bomo znali ceniti delo zbornice, ako se spomnimo, koliko polen ji je nametala pod noge vlada s podjetniki: takoj po prvi izvoljeni skupščini Delavske zbornice je bivši minister za socialno politiko g. Simonovič ustavil njeno delovanje, finančni minister je zadrževal proračun, notranji minister je pretil s komisarjem itd. Reakcija, ki je poteptala skoro vse delavske pridobitve iz prvih povojnih let, je grozila, da uduši poslednji ostanek zakona o zaščiti delavcev — Delavsko zbornico. In vendar se to reakcionarjem ni posrečilo.
Po teh začetnih težavah se predstavlja Delavska zbornica delavstvu s svojim poročilom, v katerem ni samohvalisanja, ni fraz, ampak samo živo, naporno delo. Tako Delavsko zbornico delavstvo ljubi in spoštuje, podjetniki dobivajo pred njo rešpekt in vlada jo uvažuje.
Čigava je zasluga na vsem tem? To je zasluga vodstva naše Združene Delavske Strokovne Zveze Jugoslavije. Kajti v času, ko je vlada grozila z ustavitvijo zborničnega delovanja in ko so klerikalci igrali prikrito vlogo škodoželjneža, poraženega v volilnem boju, je bilo treba ne samo korajže in revolucionarne besede — temveč predvsem pameti. če bi mi tedaj poslušali le srce, bi^ prišla zbornica pod komisa-rijat. Če bi poslušali »levičarske« in Bernotove nasvete, bi šla zbornica v razpust. S pametnim pre-vdarkom in s stvarnim delom smo pa napravili iz Delavske zbornice inštitucijo, ki je res razredna predstavnica vsega delavstva. — Tudi krščanski socialci in narodni stro-kovničarji danes to — čeprav neradi — priznavajo.
Naše strokovne organizacije so v volilnem boju za Delav. zbornico dokazale, da se znajo boriti, da znajo napadati in osvajati postojanke. V izvoljeni Del. zbornici je pa dokazal naš klub, da znamo tudi
praktično in pozitivno delati in delavske interese uveljavljati. Organizacija, ki zna eno in drugo, zasluži, da delavstvo vodi in da jo delavstvo spoštuje.
Poedinci vseh dobrin tega dela ne čutijo — celoten razred jih pa doživlja. Čitajte poročilo o rudarski krizi, o pravilniku bratovskih sklad-nic, o zakonskih predlogih, o mezdnih posredovanjih in videli boste, koliko nesreč je Delavska zbornica za delavstvo omilila ali preprečila. Več od nje ne moremo zahtevati, ker moč Delavske zbornice zavlsi od moči delavskih razrednih organizacij. Te so pa danes v takem položaju, da morajo čuvati že osvojene postojanke, da ne vdre v nje sovražnik. Druge struje med delavstvom so se ta čas pečale z demagogijo in z blatenjem naših organizacij ter njenih predstavnikov v Del. zbornici — mi smo pa stvarno delali in šli skozi ogenj napadov samozavestno kot ljudje; ki vedo, kaj hočejo.
Še nekaj k poročilu! Razne Statistike brez pojasnjujočih razprav bodo za delavce težko razumljive.
V poročilu je bilo treba zbrati materijah ki naj ga organizacije obdelajo. To naj store zveze in podružnice na posebnih sestankih! Naši člani se morajo naučiti številke čitati in iz njih sklepati. Brez tega gospodarskega znanja strokovne organizacije v današnjem času ne morejo izhajati. Če hočemo gospodarstvo zboljšati, se moramo na gospodarstvo razumeti.
Meščanske stranke so imele in imajo poslance in ministre z bogatim aparatom. In kaj so napravile za delavstvo? Mi pa smo pod reakcionarnim režimom z žrtvovanjem svojih lastnih sredstev in moči v enem letu napravili to, kar vam podaja to poročilo. To je bilanca prvega leta izvoljene Delav. zbornice. Še dve leti traja njen mandat.
V drugih dveh tretjinah bomo dosegli še mnogo več, kakor v prvi tretjini, ako bo delavstvo ostalo zvesto samemu sebi in svojim strokovnim organizacijam.
Delavci, oklenite se svojih organizacij! Delavska zbornica pripada delavcem. Sedaj je treba izvesti drugo parolo:
Vse socialne inštitucije — delavcem! Okrožni urad za zavarovanje delavcev, borze dela i. dr. potrebujejo temeljite remedure. — Zboljšati jih more le oni, za kogar so namenjene, t. j. za delavstvo.
Živele strokovne organizacije!
Socialne inštitucije delavcem!
Za brezposelne delavce.
Novi minister za socialno politiko je dejal, da bo po 8 letih obstoja Jugoslavije uredil vprašanje brezposelnosti. Izdal je načrt tozadevnega pravilnika, po katerem bi se od do sedaj zbranih 40 milijonov Din brezposelnega fonda porabila skoro vsa vsota za gradnjo stanovanj in ne za direktno denarno podporo brezposelnih.
Delavske zbornice so proti temu načrtu stavile polno izpreminjevalnih predlogov. Najvažnejši izpreminjeval-ni predlog se tiče ravno razdelitve brezposelnega fonda, ki se je nabral do konca leta 1926. Dočim hoče minister Gosar — kakor že rečeno — večino fonda uporabiti za gradnjo stanovanj, pa predlagajo Delavske zbornice, naj se ta fond razdeli sledeče:
a) za upravne stroške in vzdrževanje borz dela 10°/0i
b) za denarno podpiranje brezposelnih 70%;
c) za produktivno pobijanje brezposelnosti 20 °/0.
Vladin predlog predvideva samo 20#/o za denarno podpiranje brezposelnih, a 70°/0 za gradnjo hiš. Končno so stavile Delavske zbornice sledečo splošno pripombo:
»Končno smatramo za potrebno, da poudarimo, da vsa ta sredstva ne bodo zadostovala za uspešno rešitev pomoči brezposnlnim delavcem in bi bilo zato treba čim prej izvesti zakon o zavarovanju delavcev za slučaj brezposelnosti, kakor to predvideva j § 2 tega zakona.«
Zedinjenje Živilskih delavcev Jugoslavije.
(Poročilo o kongresu živilskih' delavcev.)
Kongres Zveze živilskih delavcev Jugoslavije v Ljubljani se je vršil dne 13. marca 1927 s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev kongresa. 2. Poročila o dosedanjem delu: a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) kontrole. 3. Poročilo delegatov. 4. Volitev novega odbora. 5. Zedinjenje živilskih delavcev Jugoslavije. 6. Bodoče naloge zveze:
grebu s. Štimalija, s. Uratnika za Delavsko zbornico, s. Štuklja za Strokovno komisijo in ostale predstavnike strokovnih organizacij.
Po pozdravnih nagovorih se izvoli za predsednika kongresa ss. Blatnika in Rakuša, za zapisnikarja pa ss. Šušteršiča in Jekla. Verifikacijska komisija pregleda in odobri pravilnost navzočih delegatov in gostov.
S. Haramina pozdravi kongres v imenu centrale ZDSZJ, v imenu Delavske zbornice s. Uratnik, v imenu Strokovne komisije s. Štukelj, ki med drugim povdarja, da je potrebno imeti v državi eno zvezo živilskih delavcev, vendar se je treba zediniti na kolikor mogoče federativni podlagi, ker bi vsaka prestroga centralizacija škodovala napredku in razvoju živilskega pokreta.
S. Štimali je med drugim omenil najvažnejše vprašanje pekovskih pomočnikov — to je ukinitev nočnega dela. Važno pa je zedinjenje. Konferenca in kongres v Zagrebu je enoglasno sklenil, da naj bo centrala v Zagrebu. V imenu centralne uprave Saveza Živežarskih Radnika-ca Jugoslavije v Zagrebu najpri-srčneje pozdravlja kongres in mu želi obilo uspeha.
Sodr. Trškan pozdravi kongres v imenu železničarjev. Opominja na težkoče vsega delavstva ter povdarja potrebo po zedinjenju, na-glaša pa, da je potrebno dobrega in treznega prevdarka, kako‘se bodemo zedinili.
Tajniško poročilo poda s. Tome, blagajniško pa s. Omersel. Oba poročila se vzameta z zadovoljstvom na znanje. Za kontrolo sta poročala ss. Arko in Sitar; izjavila sta, da sta pregledala celotno delovanje in našla vse v najlepšein redu, vsled tega predlagata absolutorij staremu odboru.
Gospodarstvo Zveze je bilo precej povoljno, kar je razvidno iz sledečih številk. Dohodki od prispevkov so se uporabili sledeče:
VSAKOVRSTNAOBlAijlLA
za gospode in dečke po najnižjih cenah edino le pri
JOS. ROJI NA, LJUBLJANA.
Za podpore:	Din	V “/o
a) brezposelne	9.988.—	10
b) potne	1.090.—	1
c) bolniške	2.287,—	3
d) pravovarstvene	1.420,—	1
e) pogrebne in izredne	1.195.—	1
	15.980.—	16
Za upravo podružnic	25.523.84	25
Za »Delavca«	20.491,—	20
Agitacijske vožnje	6.643.61	7
Za občne zbore	2.706,—	3
Plače uslužbencev	20.250,—	23
Najemnina, kurjava i. dr. Kvota Strok. kom. in URSS-	7.941.20	8
	u 4.692	5
Primanjkljaj se je kril iz brezposelne podpore Delav. zbornice v znesku 4950 Din in pa iz rezervnega fonda. V primeru s številom zaposlenih živilskih delavcev in z organiziranostjo delavcev drugih strok je stanje članstva pri živilski organizaciji zelo ugodno; število napreduje.
V novi odbor so bili izvoljeni sledeči sodrugi:	Blatnik Alojzij, Ljubljana, predsednik; Rakuša Karl, Maribor, podpredsednik; Tome Iv., Ljubljana, tajnik; Rižmer Maks, Ljubljana, blagajnik; Pretnar Slavko, Šušteršič Anton, Ljubljana, odbornika; Omersel Ivan, Arko Josip, Ljubljana, Martin Strouhal, Celje, v kontrolo; Čeh Karl, Jeki Karl, Maribor, v širši odbor.
Glede zedinjenja živilskih delavcev je kongres zaključil sledeče: 1. Da se izvrši federativno ujedinje-nje; 2. gospodarstvo s prispevki o-stane tako, kakršno je bilo; 3. kongres voli v centralno upravo saveza v Zagrebu tri odbornike in sicer dva v izvrševalni odbor in enega v kontrolo; 4. na prihodnjem kongresu celokupnega saveza se njegova pravila v toliko spremene, da je federativno zedinjenje mogoče; 5. na centralno upravo v Zagreb se prispeva le kvota za URSSJ in internacionalo; izdane podpore se medsebojno odračunavajo; 6. internacionalo obvesti Zveza živilskih delavcev Jugoslavije v Ljubljani in skupna seja zagrebške centralne u-prave o tej izpremcinbi.
V izvrševalni odbor savezne u-prave v Zagreb so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Tome Ivan, Ljubljana, Rakuša Karl, Maribor. V kontrolo pa s. Pretnar Slavko, Ljubljana.
O položaju socialne zakonodaje v naši državi je obširno poročal s. Filip Uratnik.
Kot glavna bodoča naloga se je dalo zveži, da izvede akcijo za odpravo nočnega dela in nedeljskega počitka.
K zadnji točki dnevnega reda so posegli še nekateri sodtugi v debato.
Ob 5. uri popoldne je zaključil predsednik dobro uspeli kongres z apelom: »Na delo, sodrugi!«
Redukcija mezd.
Krščansko-soclalni zastopnik g. Rojina reducira delavce in plače.
7. Položaj socialne zakonodaje v naši državi (referent sodr. Uratnik).
8. Eventuelnosti.
Ob 9. uri dopoldne otvori zborovanje s. Blatnik, ki v imenu Zveze pozdravi navzoče delegate podružnic, delegata Ujedinjenega Radni-čkega Sindikalnega Saveza Jugoslavije s. Haramino, tajnika Zveze živilskih delavcev Jugoslavije v -Za-
Ljubljanski mizarji so v letu 1922 po zadnji svoji stavki na pogajanjih s podjetniki sklenili kolektivno pogodbo, s katero so uredili svoje tnezde, ki pa tudi takratnim življenskim razmeram niso še popolnoma odgovarjale. V letih 1924," 1925 in 1926, ko je nastopila v lesni industriji kriza in so se skrčili mastni dobički naših gospodov podjetnikov, je bila njihova skrb znižanje delavskih plač. Ker pa se niso upali pred javnostjo dokazati resnično potrebo tega koraka, so na umeten način povečali to krizo in pri posameznih delavcih dosegli znižanje plač s tem, da so jih postavili nekaj na cesto in pri zopetnem sprejemu v delo to v polno svojo zadovoljnost dosegli. Najbolj vneta tvrdka za izvedbo tega načrta pa je Rojina in Conip. To je dokazala s tem, da je pred enim tednom napovedala svojim delavcem, da bo znižala plače za 10 odstotkov kljub temu, da je v minulem letu dosegel že skoraj 15odstotno znižanje.
Najbolj tragično pa je to, da je gosp. Rojina član tiste stranke, katera najbolj vpije, da je zastopnica delovnega ljudstva in da ima najboljši socialni program.
Vprašamo te gospode okoli SLS in krščanske socialiste, ki so pri oblastnih volitvah povzdigovali g. Rojino kot svojega kandidata, da bo v polni meri zastopal interese delavstva, ako se v njihovih vrstah tako izvaja socialni program in zastopa delovno ljudstvo. Krščanski socialisti, ki so postavili lep socialni program za oblastne volitve v Sloveniji, so volili v oblastno skupščino veleindustrijalea gosp. Rojino, ki je takoj po volitvah v praksi
pokazal, kako izvrstno zastopa delovno ljudstvo po tem lepem programu krščanskih socialistov. G. Rojina vrši socialno delo na ta način, da odpusti svoje delavstvo v zimi, kljub temu da so mu garali celo leto. Po preteku dveh mesecev pa jih milostno sprejme nazaj iz krščanske ljubezni do bližnjega, ki je s teškim bojem prenesel ta nečuveni udarec in napove lOodstotno znižanje plač.
Ob priliki intervencije Osrednjega društva lesnih delavcev pa je izjavil in se celo trkal na prsi, češ, kot poslanec krščanskih socialistov sem se dobro premislil, kaj sem storil.
Ljubljanskim mizarjem pa kličemo: Vsi do zadnjega v razredno strokovno organizacijo! Strnimo svoje vrste, bodimo neustrašeni in zavedajmo se, da bomo morali sprejeti’' odkrito borbo s podjetniki, katero nam ljubljanski podjetniki z g. Ro-jinom na čelu indirektno ponujajo že tri leta. Vztrajali bomo v tej borbi do zadnjega in tem gospodom dokazali, da niso upravičeni znižati plač in bomo zahtevali, da se upošteva naša pogodba, sklenjena z njimi, in v polni meri tudi izvaja.
Opozarjamo pa tudi vse lesne delavce, da ne nasedajo takim organizacijam, ki izvajajo svoj socialni program na tak način, kot ga njihov poslanec g. Rojina. Pač pa se grupirajte v svoji marksistični strokovni organizaciji, ki ima čista načela in vrši pošteno delo v prid delavstva.
Živela razredna borba!
Živela razredna organizacija!
Čuvajmo kolektivne pogodbe!
Domaii pregled.
Kapitalisti cenijo pomen — delavskega tiska.
Gremij trgovcev v Ljubljani je razposlal na vse trgovce okrožnice, v kateri se pritožuje, da mnogo trgovcev ni naročenih na »Trgovski list«.
Potem pa pravi okrožnica dobesedno sledeče: »Vzemite si za vzgled delavske organizacije, v katerih je vsak član tudi naročnik lista in mora plačati naročnino s tedenskim prispevkom. List krepi njihovo organizacijo, zato so pa dosegli take uspehe, zlasti na socialno-političnem polju.«
25. marca 1927.
»DELAVEC«
Stran 3
Ali se delavci zavedajo tega? Le preradi zabavljajo čez organizacijo in se ji izogibljejo. Ta okrožnica delodajalcev naj da vsem tole trdno zavest: Organizacije moramo podvojiti, ako hočemo ohraniti dosedanje pridobitve in izvojevati nove.
Eksistenčni minimum — 6000 Din.
Po sklepu kleroradikalne vlade bo odslej davka prost letni zaslužek izpod 6000 Din. Naše organizacije so zahtevale, da naj znaša davka prost eksistenčni minimum vsaj 30.000 Din. Kleroradikali na smatrajo, da delavec lahko izhaja zmtnimi 6000 Din. Delavci, zapomnimo si ta prvi »socialni« sklep kršč. socialcev!
Češki sodrugi o našem delavskem gibanju.
Glasilo češke socialistične kulturne organizacije »Delnicka Osveta« pove v svoji zadnji številki o našem gibanju besede, ki zaslužijo, da si jih vzamemo k srcu in se po njih ravnamo. »D. O.« pravi namreč med drugim sledeče:
»Delavstvo v SHS ni tak činitelj, kakor bi stvarno moralo biti. Del krivde leži v pomanjkanju volje po organizaciji, a drugi del pa v preganjanjih, katerim je bilo delavsko gibanje izpostavljeno ... Socialna zakonodaja je šepava, a pridobitev, katere si je bilo delavstvo priborilo danes ne more z lastno močjo ohraniti. Oslabljenje del. gibanja So povzročili spori, ki so nastali v pokretu. Delavstvo je po vojni navalilo v strokovne organizacije —> toda ni se zavedalo tega, da se dosega uspehe le z dolgotrajnim bojem in s stalnim dviganjem smisla za organizacijsko disciplino... delavsko gibanje Jugoslavije bo imelo le tedaj trajne uspehe, ako si bo v svesti, da je moč v disciplini in ne v osebnih sporih.«
Mednarodni pregled.
Socialno zavarovanje v Nemčiji.
V času, ko imamo v Jugoslaviji na dnevnem redu vprašanje brezposelnega in starostnega zavarovanja ter zboljšanje uprave bolniškega zavarovanja, nas bo zanimalo, kako so se v Nemčiji razvijale poedine panoge delavskega zavarovanja,
1. Bolniško zavarovanje.
Proti bolezni so v Nemčiji zavarovani vsi delavci in oni nameščenci, katerih letna plača ne presega 1700 Mark (okrog 38.000 Din). Leta 1913. je bilo 14,400.000 zavarovancev, leta 1922. 20 milijonov, 1924. leta 19 milijonov; od teh je bilo pri krajevnih bolniških blagajnih 11,724.000, pri deželnih boln. blagajnah 2,025.000, pri obratnih boln. blagajnah 3,355.000, pri drugih 367.000 zavarovancev.
2. Invalidno zavarovanje.
V invalidnem zavarovanju ju 16— 17 milijonov delavcev, V 1924/25. letu se je oskrbovalo 1,600.000 invalidov, 200,000 vdov in 1,300.000 sirot. Invalidna renta znaša najmanj 10 M, za industrijskega delavca navadno 30 Mark mesečno (420 Din). Leta 1925. so znašali dohodki od prispevr kov za invalidno zavarovanje 525 milijonov Mark.
3. Zavarovanje nameščencev.
V nameščenskem zavarovanju sta zavarovana 2 milijona nameščencev proti poklicni nesposobnosti in za smrt. To zavarovanje obsega vse nameščence, katerih letna plača ne presega 6000 M (ca 84.000 Din). Čakalna doba za prejem pokojnine znaša v splošnem deset let. V 1. 1923. bo treba računati z 90.000 prejemniki pokojnine in skupaj s 180.000 rentniki. Mesečna pokojnina znaša znesek 40 Mark, za vsakega otroka izpod 18 let doklad 7.50 M in dobi tej višini zavarovanja odgovarjajočo doklado, V 1925. 1. so znašali dohodki iz prispevkov 180 milijonov Mark.
4. Nezgodno zavarovanje.
Nezgodno zavarovanje odškoduje posledice obratnih nezgod pri delavcih in nameščencih gotovih obrtnih in vseh poljedelskih obratov. Obsega 780.000 obrtnih obratov z 9, 400.000 zavarovanci in 4,500.000 poljedelskih obratov s 14 milijoni zavarovancev, razen tega še državna, deželna in ob-
činska podjetja z 900.000 zavarovanci. Stroške tega zavarovanja nosi podjetnik,
5. Rudarsko zavarovanje.
Za nevarni rudarjev poklic ni zadovoljivo splošno invalidno zavarovanje. Po zakonu o bratovskih sklad-nicah iz leta 1924. dobi rudar invalidno penzijo, ki znaša po 25 službenih letih najmanj 40°/„ povprečne mezde, Po tem zakonu se smatra rudarja za poklic nesposobnega tudi tedaj, ako dovrši rudar tekom 50. leto starosti in 25 službenih let, katerih je opravljal najmanj 15 let pravo rudarsko delo in ki ne opravlia nobenega enakovrednega mezdnega dela več.
L. 1925, je bilo v penzijski blagajni
700.000 članov (650.000 delavcev in
50.000 nameščencev). Bolniška blagajna pa ima ca 800.000 članov. V 1. 1925. je prejemalo invalidnino 95.000 članov, starostno penzijo 30.000, vdov je bilo 95.000 in 100.000 sirot, ki pre- | jemajo sirotinsko penzijo
V letu 1925. je bilo finančno stanje bratovskih skladnic — v milijonih mark — sledeče:
dohodki Izdatki
penzijska blagajna
delavcev	131,4	84,3	47,1
penz. blag. namešč. 16,6	6,5	10,1
boln. blagajna 87	71,5	15,5
invalid, blagajna 29,4 17,9 11,5 blagajna namešč. 3,9_______________0,6____________3,3
Skupaj 268,3 189,8 87,5 Proti temu zakonu vodijo sedaj boj podjetniki, ki pravijo, da preveč plačujejo za starostno zavarovanje in da se mora starostna doba premakniti na 55. leto starosti. Pripravlja se nov zakon.
7. Brezposelno zavarovanje.
To zavarovanje obsega z malimi razlikami iste zavarovance kakor bolniško. V čas od 1. jul. 1924. do 30. ju-| nija 1925 so znašali dohodki 246 milijonov, izdatki pa 249,800.000 M. To zavarovanje je bilo pasivno, ker je število brezposelnih nepričakovano narastlo (danes jih je okrog 2 milijo-na).
Naie organizacije.
Lesni delavci.
IV. redna glavna skupščina Osredhje-njega društva lesnih delavcev za Slovenijo.
Dne 20. febr. 1927. so se zbrali vsi delegati Osrednjega društva lesnih delavcev v Mariboru, da zaslišijo poročila o dosedanjem delovanju društva ter napravijo sklepe, kakršne narekujejo zvezi žive razmere.
S.	predsednik Tokan je ob 8. uri zjutraj otvoril zborovanje z dnevnim redom: 1. Verifikacija mandatov; 2. Poročila: a) predsednika, b) tajnika,
c)	blagajnika, *d) kontrole, e) razsodišča; 3. Mezdna politika; 4.Volitev: a) načelstva, b) nadzorstva, c) razsodišča. Eventuelne spremembe pravil in pravilnika; 6. Organizacija in njena taktika; 7. Predlogi in nasveti; 8. Raznoterosti.
Predlagani poslovni red sodr. To-kana se je enoglasno sprejel.
V verifikacijski odbor so bili izvoljeni sbdrugi: Skuk, Maribor, Virant in Erjavec, Ljubljana, Purgar, Tržič, Valand, Žbelovo. Ti so takoj prevzeli svoje funkcije.
K drugi točki dnevnega reda poročila je sodr. Tokan v pozdravnem govoru podal kratko predsedniško poročilo. Poživljal je vse ss. delegate, da se razvijajo le stvarne debate, ako hočemo na tej glavni skupščini priti tudi do stvarnih zaključkov.
V imenu verifikacijskega odbora je poročal sodr. Virant. Navzočih je 10 delegatov, ki zastopajo podružnice: Ljubljana 3, Tržič 2, Maribor 1* Celje 1, Ptuj 1, Poljčane 1, Zbelovo 1. Delegati so:	Ljbljana: ss. Erjavec, Dornik in Novak, Maribor-Skuk, Zbe-lovo-Valand, Poljčane-Jemenšek, Tr-žič-Purger in Pemuš, Celje-Vodopi-vec, Ptuj-Kramarič. Osrednji odbor zastopajo ss.: Tokan Ivan, Bradeško, Peterca Andrej, Verbič, Žagar Franc, Virant Anton, Škerjanc Ivan, Bizovičar Anton, Kavčič Tomaž, Petrič Martin, Kolar-Maribor. Delegat ljubljanske podružnice s. Dermestija poda referat o starostnem zavarovanju les-
I nih delavcev. Gosti: ss. Kopač J. za-
stopnik Delavske zbornice v Ljubljani in s. Al. Čeh zastopnik Strokovne komisije v Mariboru. Skupščini so prisostvovali tudi nekateri sodrugi iz mariborske podružnice.
Sodr. Bradeško je poročal kot tajnik sledeče:	Od zadnje skupščine
2. dec. 1924. pa do danes so se razmere v naši zvezi mnogo izpremeni-le. Takoj po vojni je delavstvo navalilo v masah v strokovne organizacije, nadejajoč se politične zmage in s tem seveda tudi strokovne. Takrat je bilo delavstvo združeno politično in strokovno, naš boj je bil tedaj uspešen in naval kapitala ni imel tiste moči, kakor to danes občuti vse delavstvo vseh strok. Z zakonom o “zaščiti države pa je bil prizadejan delavcu zadnji udarec, odvzeta je bila zboro-valna svoboda, proglašalo se je vsa-cega za nevarnega elementa. S tem je vlada in kapitalistična družba dosegla to, da se je delavstvo pričelo cepiti in zgubljati vero v zmago in v svoj razred, Vsled gospodarske krize ter vsled valutnih izprememb pa ni prizadeto samo delavstvo, temveč tudi marsikateri mali obrtnik.
V tej splošni krizi in brezpravnosti so naravno bile prizadete tudi strokovne organizacije. Osrednje društvo lesnih delavcev je bilo, kar lahko trdimo, med vsemi zvezami najbolj prizadeto. V času, ki je domala 50°/o lesnih delavcev brezposelnih, ni mogla organizacija vršiti onih nalog, kakor bi jih v normalnih razmerah mogla in kakor smo sklenili na zadnji skupščini.
Od onega časa, ko nima več zveza denarnih in drugih obveznosti na-pram našim sodrugom na jugu, se je pokazala vsestranska potreba, da gojimo še nadalje duhovne stike z našimi bratskimi organizacijami la jugu. Krivda, da nismo organizatorično tesnejše združeni, ni na naši strani, temveč so bile višje in močnejše sile od naše dobre volje in naših skromnih razmer, v katerih živimo.
(Konec prihodnjič.)
Rudarji.
Občni zbor. Na podlagi § 8 Zve-zinih pravil je načelstvo Zveze rudarjev Jugoslavije z dne 8. marca tl. sklenilo, da se ima vršiti dne 8. maja tl. v Celju redni občni zbor Z, R. J. z sledečim dnevnim redom: 1. poročilo uprave in nadzorstva; 2. volitev novega odbora in 'nadzorstva; 3. organizacija, ter ostali rudarski Savezi v državi; 4. socialna politika; 5. tarifna politika; 6. razno. V smislu § 8 odst. 4 Zvezinih pravil, imajo podružnice do 100 članov pravico do 1 delegata a za vsakih nadaljnih 200 članov pa še po 1 delegata poslati na občni zbor. Delegacijske stroške nosijo podružnice same. Podružnice imajo na podlagi § 8 odst. 6 poslati svoje predloge 6 tednov pred vršit-vijo občnega zbora naa Zvezino upravo. Vse podrobnejše se bo sporočilo podružnicam potom okrožnic.
Vodstvo.
Iz revirjev, tovarn In delavnic.
Jesenice. »Dobro jutro« bi nam rekel kdo, ker se toliko časa nič ne oglasimo. Včasih že pride tako, da je skoro bolje, da molčimo. Vendar pa tudi v strokovni organizaciji/ Jeseničani še ne spimo tako trdo, kot izgleda iz našega molka. Pust je dobro opravil pri nas, sedaj je pa tudi temu primeren maček; priporu-, niti je, da ta pust traja že precej časa, da že leta, pa menda ne^ samo med! Jeseničani, med splošnim delavstvom pri nas, osobito pa pustni maček ... Nekaj jih je tudi pri nas, ki so šli počivat v senco in pravijo, da nam bo zboljšala položaj kitajska revolucija. No, morda, nekaj bo že vplivala kitajska pojava na naše azijatske razmere, toda gotovo je pa, da zavisi ves uspeh od nas samih; tega pa nekaj večnih selilcev pri nas ne more razumeti. Ni pomagati, blagor jim, bomo morali pač počakati, da se sprijaznijo z resnico, da je treba vztrajati in biti stalno organiziran in tudi stalno na delu za zboljšanje delavskega položaja. Sicer smo pa pri volitvah obratnih zaupnikov prav dobro odrezali, osobito v tovarni na Savi.
DiM ii milili iMillti
vsakomur in povsod na razpolago: Brezplačna pojasnila:
FRAN KOS, LJUBLJANA,
ildevska ulica 5
Od 16 obratnih zaupnikov v tovarni na Savi smo jih dobili 12; od 6 na Javorniku naših 5, in na Dobravi vseh 6. Ko bi pri volitvah v oblastno skupščino tako močno odrezali, bi ne hodil v imenu Gorenjcev klerikalec v oblastno skupščino. Pa tega našim gorenjskim kovinarjem ne sme nihče zameriti; niso samo oni tega krivi, tudi železničarji so, v tem pogledu neke vrste monopol meščanstva, kakor tudi ostalo delavstvo. V zgodovini proletariata je to nekaj naravnega, da je tako tudi še dandanes. Odgovor na to nam je kratek; vzrok temu je dejstvo, da naše delavstvo še ni razredno opredeljeno, odnosno razredno zavedno. Mnogo jih je sicer, ki pravijo, da so nepomirljivi klasni borci, žal so pa le v besedah, organizirani pa niso. Strokovna organizacija j itn., j e postala brezpomembna, ker ne more več avtomatično servirati procentov; pa vendar teh ni tako mnogo. Največ je takih delavcev, ki nehote stojijo zakrknjeno nekako ob strani, nekako tako- k:0( otrok, ki je zgubil starše, ki so mu zapustili malo dedšČino, pa mu vsled tega še Iti takoj treba iti delati, ker Še za delo ni sposoben, sam pa ne ve, kaj bi z dedščino — ker jo ne zna upravljati. Tako je, ne pomaga nič zakrivati.' Niti Kristus bi ne stopil brez biča med vas, pravi Cankar. Kupna moč našega delavstva je pod psom. Še za hrano skoro ni več, kje so ostale potrebščine, ki se jih za stalno ne bode dalo zadrževati. Mnogo delavskih družin je tudi pri nas že popolnoma obubožanih, tovarna pa^ ima konjunkturo kot še nikoli. Še celo tri martinove peči so obratovale nekaj tednov. Ker jc do sedaj vedno naša organizacija edina skrbela za tukajšnje delavstvo, se čudimo, da se sedaj enkrat klerikalci ne postavijo na noge, da bi se nam kaj pribolj-šalo, osobito, ker so sedaj tako izraziti predstavniki vse sile v Sloveniji, povrhu pa imajo še lastnega ministra za socialno politiko. Pa klerikalci, vodje namreč, so pametni ptički in si mislijo: le pustimo socijem moč obratnih zaupnikov in drugo v tovarni, da jih bomo kazali delavcem: »Glejte, saj nič ne štorij oza vas; oblast v deželi in parlamentu, to pa ja, tam se nam pa že izplača. Če bodo ti sociji le kaj preveč resni s svojimi zahtevami, jim bo pa že minister policije prikrajšal peruti. Ta minister je Srbijanc, torej se to zopet njihovega ministra' socialne politike ne bode tikalo; saj delavstvo vse rado verjame — se bomo že izgovorili . . .« Taka in nič drugačna je pesem teh klerikalnih politikarjev in strokovničarjev. Zato se pa za resne delavske stvari oni nikdar ne zavzemajo in vsled tega je jasno kot beli dan, zakaj so celo klerikalci in to mnogi fn že vsa leta sem tudi volili naše sodru-ge za obratne zaupnike. Delavci, zavedajte se, da ni vaš edini in naj-glavnejši izkoriščevalec akcijska družba te tovarne, temveč da je' treba braniti še večje interese delavstva. Zato pa je treba v prvi vrsti postaviti enotno organizacijsko fronto delavstva v tovarni, od kjer bodete v stalni borbi za vsakdanje pravice še le spoznali glavno torišče svojega nesramnega očeta Kapitalizma, njegovo mogočno fronto, ki se vije daleč izven tovarne, okoli nas. Vzgled tistih, ki smo vedno neizpremenjeni stalno organizirani in tudi dosledno vsem bojem po danih močeh v strokovni organizaciji, vam bodi kažipot, da se vrnete nazaj tja, kamor spadate — v delavsko organizacijo, ki ste jo zapustili!
Ljubljana. (Kako se izrablja de-lastvo.) Vsako podjetje skuša do skrajnosti izrabiti delavčevo delovno
Na Vsedelavski zlet v Ljubljani bom pa res prišel!
silo. In to na razne načine: ali postavijo na vsakih par delavcev enega
Eriganjača ali pa uvedejo razne a-ordne sisteme. Zadnjega se najraje
{joslužujejo. Čemu plačati poleg de-avca še po enega priganjača, ako je mogoče napraviti ceneje. Delo od kosa je vsemu delavskemu svetu dobro poznano. Po tem sistemu se delavec samega sebe sili s podvojeno močjo. Posledice takega pretiranega izrabljanja pri delu so strašne. Isto tako se uporablja premijski sistem, zlasti v tekstilni industriji. Po tem sistemu ima delavec dnevnico zelo majhno, njegov večji zaslužek je v zvezi s premijo, to pa samo tedaj, ako je izvršil odkazano mu delo v določenem času. Tudi ta sistem plačila, odnosno dela, je za delavčevo zdravje radi prenapora v vedni nevarnosti. Vsi taki in slični priganjaški sistemi zelo vplivajo na celokupni delavski pokret. Pretiranost pa najsibode kjerkoli, zlasti pa pri delu ubije delavca telesno in duševno. Delavec postane apatičen ter nepristopen za kakorš-nokoli skupno samopomoč. Vsled tega se morajo razredne strokovne organizacije boriti proti takim sistemom akordnega dela in plačila. Poleg gori navedenih sistemov se po nekaterih tovarnah prakticira še en sistem in sicer: Odkaže se skupini eno delo, ter se reče: to delo morate izvršiti tekom osem ur, — ako bodete pa pridni, tedaj lahko izvršite to preje in greste tudi preje domov. Delavci razmišljujejo o tej ponudbi in pravijo: res je, kaj se hočemo zadržati celih osem ur pri tem delu, ako lahko izvršimo in gremo prej iz dela. Ko pridejo do tega krivega zaključka, se vržejo na delo kot znoreli in odhajajo od dela po eno do dve uri preje kot drugi delavci in pravijo: Res, mi smo se res do dobrega nadelali, za to pa tudi gremo mnogo preje od dela, kakor drugi delavci, v tem času pa si lahko doma ali pa kje drugje še kaj naredim ali zaslužim. Delavci so s tem zadovoljni, delodajalci tudi. Kdo je v tem slučaju prevaran? Nekega dne pride delovodja ali kdo drugi in pravi: »Poslušajte, ljudje božji, od jutri naprej bo to delo opravljalo samo 10 mož, mesto prejšnjih 16, vi ste doslej delali dnevno samo 6 ur, plačo pa ste dobili isto kakor da bi delali 8 ur. Ker nam vedno predbacivate, da smo buržuji in zakrknjeni sovražniki vsega, kar je delavskega. Zakon predvideva osemurno delo za vse obrate, ali delate po osem ur, ali pa se Vam zmanjša plačo. V takem položaju se navadno delavec zadovolji s redukcijo plače.
Naloga organizacije kakor delavstva je, da se odločno in vztrajno bori proti vsem takim mahinacijam, izrabljanjem in izkoriščevanjem delavstva po akordnem delu. Zaveda) se, da si delavec ter se druži s sebi enakimi!
Ptuj. Nekaj časa smo mislili, da se bodo razmere v tukajšnji tovarni »Petovia« ublažile in umirile, pa ni res. Nazadnje bi še vse prenesli, toda v novejšem času se je začel repenčiti nek narodnjak in orjunaš, ki je sedaj menda celo predsednik nar. strok, zveze. Ta človek hoče vedeti vse najbolje ne le pri delavcih, ampak tudi v tovarni. Delavstvo sili, naj pristopi v njegovo »veliko« zvezo, ki sedaj šteje cela dva ali tri člane, češ
potem bo on že tovarni lahko pokazal, kako se mora z delavstvom postopati. Tako je na eni strani hujskač med delavstvom, na drugi strani pa je v zvezi z vodilnimi krogi tovarne. Še med delom ne da miru. Delavski zaupniki so se pritoževali že v pisarni in povedali, da ima delavstvo tovarne tega človeka že dovolj v želodcu in naj se napravi red. Priporočamo temu gospodu, da svojo doktorsko vseznanost kje drugje otresa, ne pa v tovarni nad delavstvom, ki ga ne mara. Ako hoče kje provocirati, naj provocira doma v svoji sobi.
Ruše. Občni zbor podruž. Splošne delavske zveze Jugoslavije se je vršil 13. tm. z običajnim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; 2. debata; 3, volitev novega odbora; 4. razno. Brzojavno smo bili obveščeni, da nas pri tej priliki obišče centralni tajnik s, Beker, katerega pa vendar iz neznanih razlogov ni bilo. Občni zbor se je vseeno vršil pri polnoštevilni udeležbi članov. Po izvolitvi predsednika in zapisnikarja je podal stari odbor zadovoljivo poročilo. Centralnega tajnika nam je nadomestil naš s. Magdič. Izgovarjajoč se na nepripravljenost nam je vendar v pol urnem temperamentnem govoru orisal pomen razrednih strokovnih organizacij in njih bodoče naloge. Burno pozdravljen od vseh navzočih je končal ter priporočal, da naj se organiziramo v enotno fronto za naš vsakdanji kruh in koalicijsko pravo strokovnih organizacij. V debato se je priglasilo še več sodrugov,. vendar ni niti eden grajal bivšega odbora (kakor je to bilo navadno). Staremu odboru je bil dan absolutorij soglasno. Nato se je izvolili nov odbor in je bil ponovno izvoljen za predsednika s. Vigec B., za podpredsednika s. Adamič H., za tajnika s. Golob F., za namestnika s. Handl J., v kontrolo ss. Rauš F., Mlinarič H. Odbor ss. Firšt Š. in Kreuh A. Članstvo se je z zadovoljstvom razšlo med petjem internacionale našega vrlega pevskega od-ka »Svobode«. — Iv. Strnad.
Ljubljana. Občni zbor podružnice Osrednjega društva lesnih delavcev v Ljubljani se je vršil dne 6. marca tl. v salonu hotela »Loyd«, katerega se je udeležilo prav lopo število ljubljanskih mizarjev. Sodrug predsednik Erjavec je otvoril občni zbor ter nato takoj podal kratko predsedniško poročilo. Naglašal je: v času svojega predsedovanja sem vodil organizacijo po pravi poti, tako pa tudi s ponosom apeliram, da tudi bodoči odbor vodi tako naprej. Poudarjam pa tudi, da organizacija ni tako procvitala, kot bi morala, ter graja zaupnike in za-upniški zbor, kateri ni delal tako, kot bi moral. Apelira na sodruge, da se bolj poprimejo organizacije, ker to nam je moč in odporna sila proti podjetnikom. Tajniško poročilo je podal sodr. Bricelj. Rednih sej je bilo 12, izredni seji sta bili 2, shodi 3, veselični seji 2. Vršila se je Silvestrova veselica. Umrla sta v letu 1926. dva so-druga. Tajniško poročilo je bilo soglasno sprejeto. Blagajniško poročilo je podal sodr. Virant Anton. Poda tudi izkaz Silvestrove veselice, katera je povoljno uspela. Poročilo kontrole je podal s. Petrič, da je našel vse vedno v redu. Predlaga torej staremu odboru absolutorij. V svrho
izvolitve novega odbora je bila izvoljena komisija, katera je sestavila sledečo listo: Predsednik Zupan Jože, podpredsednik Gregorič Josip, tajnik Kernjak Franc, blagajnik Virant Anton, namestnik Vrhove Franc, odborniki Prek Miha, Hafner Ciril, Ju-žina Franc, Češenj Franc. Namestniki: Burjak Ivan, Grebenc Stanko, Brolih Anton, Koprivc Jakob. Kontrola: Šlosar Štefan, Osterman Jakob, Škerjanc Ivan; namestniki: Intihar Andrej, Naglič. Novo izvoljeni predsednik prevzame svoje mesto, zahvali se za zaupanje ter apelira na članstvo, da ga vsestransko podpira ter s tem nadaljuje nadaljne točke dnevnega reda. III. Sodr. Novak poroča obširno o skupščini, katera se je vršila v Mariboru. Na dnevnem redu so bila vsa pereča vprašanja, bilo je mnogo razmotrivanja in končno tudi sporazumljenje. Omenja, da se mariborski sodrugi zelo zanimajo za strokovno organizacijo. Sodr. Derma-stija poroča, da je skupščina vzela na znanje starostno zavarovanje ter dala nalog podružnicam, da predis-kutirajo ter po 6 mesecih sklicani plenum uvidi, kako bi bilo najprak-tičnejše in izvedljivo. Nadalje poroča sodr. Tokan o mezdni politiki, katero vodijo sedaj podjetniki, kateri delajo profite na račun izmozganega proletariata. Zato opozarja članstvo, da se bolj tesno oprime strokovne organizacije. Članstvu tudi natančno razloži način izdanja podpor, kako in kdaj je vsak član upravičen do vsake redne podpore. Navaja, da je tudi D. Z. votirala znesek za brezposelne delavce, in to le organiziranim delavcem. Omenja, kako važno je starostno zavarovanje, in pravi, da je že D. Z, sklepala o tem, kako uvesti to, vendar ovirajo velike težkoče, in za enkrat vprašanje še ni rešeno. Sodr. Sedej je poročal, kakšno stališče je zavzela Delavska zbornica in kakšne zahteve je stavila novi vladi. V daljšem govoru je obrazložil, kakšna so ta vprašanja na ministrstvo za socialno politiko. Tudi on priporoča u-vedbo starostnega zavarovanja, ker od vlade ga do zdaj še ni pričakovati. Priporoča sodrugom izdano poročilo Delavske zbornice. V nadzorstveni odbor Vsedelavskega zleta dne 5. in
6.	junija v Ljubljani sta bila izvoljena sodr. Zupan Breskvar. Na koncu je poročal še sodr. Bradeško o intervenciji pri tvrdki Rojina. Dobro uspeli občni zbor se je zaključil ob 12. uri.
Dne 27. marca tl. se vrši redni mesečni shod podružnice ljubljanskih mizarjev ob 9. uri dopoldne v hotelu »Loyd« na Sv, Petra cesti. Na tem shodu se bo razpravljalo o točkah, katere niso prišle na občnem zboru v pretres. Zato poživljamo vse ljubljanske mizarje, da se tudi shoda zopet udeleže v polnem številu. — Odbor.
Ljubljana. (Krojaškim mojstricam v Ljubljani!) V meščanskih časopisih medi 11. in 12. t. m. smo či-
tale vest o jako uspeli preizkušnji vajenk-šivilj. Članice komisije so bile med drugimi tudi gg. mojstrice Šarčeva in Palme, kar je v redu. Za pomočnice pa je bila navzoča gdč. Bitenčeva. Katere pomočnice pa so pooblastile in izvolile njo, da jih zastopa? Nobena! Gdč. Šarčeva, pri kateri je imenovana zaposlena, jo vzame s seboj, da dela štimungo za mojstrice. Zato se čita, toliko in toliko jih je napravifo s prav dobrim uspehom. Gg. mojstrice se namreč bojijo, da bi pravilno od pomočnic izvoljene članice preizkuševalne komisije preveč natančno ne pregledovale izloženih kosov in se mogoče izrazile za kvalifikacijo s prav dobrim uspehom. S tem bi bila čast mojstric tangirana in to ne sme biti. Misiim pa, da vajenke, katere po tri leta dan za dnem letajo iz trgovine v trgovino po razne malenkosti, snažijo privatna stanovanja, čevlje celi rodbini, sorodnikom in prijateljem, se ne morejo izučiti s prav dobrim uspehom. Ko pa pridejo vajenke od! preizkušnje s prav dobro kvalificiranim izpričevalom k svojim mojstricam ter zahtevajo temu primerno plačo, jih pa iste nahrulijo, da nič ne znajo, da bi se morale še najtnanje eno leto učiti. Plačajo jim pa po 8 do 10 Din dnevno; če pa nočejo, pa lahko gredo s trebuhom za kruhom. Torej šivilja, katera se mora učiti tri leta in je prav dobro kvalificirana, ima po učni dobi 8 do 10 Din dnevno. Zato poživljam gge. mojstrice, če-vajenke ob koncu učne dobe kvalificirate s prav dobro, jim temu primerno tudi prav dobro plačajte! — Šivilja-pomočnica.
Vsakdlo se mora boriti za eksistenco, in ta boj ni lahek. Ali je čudno, če omaga oče, mati? V najlepši dobi, ko so otroci še nepreskrbljeni, že prihaja strahotna starost, ker ni zdravja. Kje so vzroki? Ali ste se že kdaj vprašali? Ali si s čim izpodkopavam zdravje? Ali se zavedate, da jemljete, četudi po malem, strupe, ki grizejo na Vašem zdravju? Cisto »nedolžna« kava Vam že poganja srce in draži, t. j. ubija živce. In še ne prenehate? Ce pijete mesto prave kave Ziko, se boste čudili ugodnim posledicam. Prepričali se boste, da ni mogoče doseči zdravja naenkrat, temveč da je treba graditi v malem.
Listnica uredništva:
Državno pravdništvo v Ljubljani nam je sporočilo, da mora po novem tiskovnem zakonu urednik kot izdajatelj stanovati tam, kjer se list tiska. Zato je Strokovna komisija in njen uredniški odbor določila za odgovornega urednika in izdajatelja s. Ošlaka Iz Maribora. Glavni član uredništva, ki odgovarja Strokovni komisiji, ostane še vedno s. Štukelj. Organizacije in dopisniki naj naslovijo vse dopise samo na dosedanji naslov: Gradišče 2, Ljubljana.
Podlistek »Rudar In ravnatelj« smo morali preložiti na prihodnjo številko vsled preobilice gradiva.
Sodrugi!
Zahtevali« po vseh brivnicah, kavarnah, gostilnah,,Delavca"! „Delavec“ naj ne manjka v nobenem Javnem lokalu I ——
Priporočamo testenine
ki so najboljše.
FILIP ilBEHlR
Adria praiek
za pecivo, vanilin sladkor najbolj!!
KJE SE NAJBOLJŠE KUPI, JE BREZ DVOMA ZNANO
„PRI NIZKI CENI«
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ION. ŽARGI, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 3
Ustanovljeno 1S52.
TEOD. KORN
Ljubljana, Poljanska cesta It. 8.
Krovstvo, kleparstvo, Inštalacija vodovodov In kurjava. Pločevinasta embalaža in litografija.
L. MIKUŠ »kuverta«
LJUBLJANA, MESTNI TRO ŠTEV. 15.
DEŽNIKI.
Na malo! Na veliko! Ustanovljeno 1839.
Vse vrste poslovnih knjig in Šolske potrebščine Vam nudi s prvovrstnimi izdelki
A. JANEŽIČ, LJUBLJANA
FLORI JANŠKA ULICA S T. 14 K5a?.W..,Vmi knjigoveznica, Industrija iolsklh svezkov In trgovfMh knjig
5. junija grem v Ljubljano!
družba z o. z.
Tvornica kuvert in konfenkcija papirja. — Specljelna izdelava prozornih kuvert z okenci LJUBLJANA —VOlARSKI POT 1. KARLOVŠKA C. 2
Stari trg 1 In 2
priporoča svojo trgovino z ma-nuiakturnlm blagom in moškimi oblekami domačega izdelka po najnižjih cenah. Tudi obleke po naročilu se najhitreje in najceneje Izvršujejo.
Vsakovrstne krtače In čopiči na drobno in veliko
ANTON ŠIMENC ■ LJUBLJANA
Trgovina Resljeva št. 2 - Izdelovanje Gosposka ul. 10. Delavci snaten popust.
I. NESKUDLA, UUBUANA
Sv. Petra cesta 25
Tvornica društvenih zastav, trakov in pripadnosti ter atelje za umetniško vezenje, izvršuje v to stroko spadajoča naro' čila najvestneje In pod najugodnejšimi pogoji. — P. n. dru. štvom so proračuni, vzorci itd. franko in gratis na razpolago.
V imenu Strokovne komisije kot oblastnega odbora Z. D. S. Z. J. izdaja in urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. Tisk Ljudske tiskarne v Mariboru.