Št« — S« lete,' Pto&toifta paVSalfftfha. • Današnja &Mk& veSja K 3^- V Ljubljani, torek 7» februarja 1922. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 43 Iv Letno 573 K Inozemstvo: Mesečno 68 iv Letno 810 K. Dginsi: enostolpna mni vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. m Uredništvo t tVbriova ulica 1 /L T«lofwt W9> ^ Uprava: Marijin trg 8. Telefon 44. ''tl kopisi se ne vračajo / F r*nk0 ein je priložiti znamke za odgovor. iya4K,. Hafsssnsis — ©a^ei i2v©S3esr. PIJ XI., KARDINAL AHIL RATTI — NOVI VATIKANSKI JETNIK. — ITALIJANSKO VOJAŠTVO IZKAZUJE PAPEŽU VOJAŠKO ČAST. — KRATEK ŽIVLJENJEPIS NOVEGA PAPEŽA. Rim, 6. februarja ob 13. ur, popoldne. (Izv.) Iz sikstinske kapele elvi-6ajoci se dim naznanja, da je papež izmoljen. Rim, 6. febr. (Tzv.) Papeževa volitev je končana. Za papeža je bil izvoljen milanski kardinal Ahil Ratti, ki Si Je dal ime Pij XI. ^Rim, 6. februarja. (Izv.) Novi pa-?-?Z ^ s hodnika »I.oggia bella« podelil občinstvu papežki blagoslov. Občin-•*»o, ki je bilo zbrano v velikem šte-T” u> ga je živahno pozdravljalo, lta-ijanske čete so novemu papežu pri tej priliki izkazale vojaško čast. R'm, 6. februarja. Izv ) Papež ji (kardnal Ahil I>‘attii. 'c roen ^ ^57 v Desiu (milaska nadškofija). . .ejslvoval se je kot histerik in kut njižničar na milanski Ambrosiani, "at0 Va v vatikanski knjižnici. Leta 9>9 je bil imenovan za papežkega ,“n'-i)a v Varšavi, 1. 1921 pa je bil e.njVan za nadškofa v Milanu kut jjjj f^nik Ferrarisov. Za kardinala je letalrnei,°Van ^e*e v iun‘iu lanskega klav; Berlin, 6. februarja. (Tzv.) Kon- lni maršal knez Chigi, je imel po-jaz?0vor z urednikom Agenzie S^e-^ni> kateremu je med drugim dejal •. _ Jc8fo v a Svetlost papež Pij XI. je, P 'drzujoč si vse pravice cerkve in Sv. j °|I1.C?’ ki jih je potrdil s svojo prisego n k1 jih bo branil z vso odločnostjo, anes podelil svoj prvi blagoslov kot Pap>ež z balkona na Petrovem trgu s P°sebniin namenom, da ta blagoslov e Veljaj samo množici, zbrani na pn-tranem Trgu sv. Petra, ne samo Riru-Rnom in Italijanom, marveč vsem naiodom na svetu. Vsi narodi na svetu' ®3J bi se pomirili in dosegel naj bi se ‘tajen mir, ki ga on tako zelo želi. &VLJENJE KARDINALOV PRI VO-LITVI PAPEŽA. Zjutraj od 8. do 9. prisostvujejo vsi “Stdinali maši in vsi so obhajani. Ob-"aia jih najstarejši kardinal Vanutelli, *) šteje 85 let, pa je nenavadno krepak, Sil in čvrst, mož visoke postave, impozanten, še popolnoma raven. Dela vsak dan neutrudno od jutra do večera. Nekateri kardinali čitajo potem mašo, nekateri gredo k spovedi k patru Ruclli. Nato gredo v refektorij na zajutrek, na kavo in mleko. Ob 10. uri vstopijo v Sikstinsko kapelo, vsak gre na svoj sedež. Ccreuonijcr preskrbi nato glasovnice, potem pa se ves kardinalski zbor ®bda z zastori, tako da ne more nihče drugi slediti poteku volitve. Tajn ki in ceremonijeri ostanejo v bližnji dvorani, komornjki v drugi poleg prve. Vsi so pripravljeni na slučaj, da bi bil papež izvoljen. V Paolinski kapeli gori šest sveč v čast svetemu Duhu, patronu in inspiratorju konklava. V konkiave je vstopilo 53 kardinalov. Trije Američani so bili tačas še na morju. Z vsakim kardinalom je prišel v konkiave po 1 tajnik in 1 komornik, nadalje dva zdravnika, en kirurg, dva lekarnarja, 11 sester-kuharic, 6 ceremonijerjev, 1 arhitekt, 3 cgnjegasci, 1 zidar, 1 mizar, 1 kovač, 3 brivci itd. Pred odhodom v konkiave je bila slovesna maša, koncem katere je imel latinski govor mon-signor Galli, ki je naglašal, da se pričakuje od novega papeža delovanje za splošno spravo in evangeljska dobrodelnost, to je nadaljevanje pontifikata Benedikta XV. — Ko so se vozili kardinali v konkiave, je množica nekatere prav navdušeno pozdravljala. Tako na poseben način kardinala Moffija, katerega je množica smatrala za bodočega papeža. — Nebrojna množica je Čakala na izid volitev vsak dan. V Rim je prihitelo vse polno tujcev, ki so tvorili, kakor sodijo nekateri listi, večino radovedne množice. Slišala so se neprestano razna ugibanja, ali pokaže dim ugoden rezultat, ali bo »fumata« ali »sfmnata«, kakor kriče Italijani v gnje-či. Po prvem naznanilu voiitve so vpili že na vse grlo, da je papež izvoljen, ker je bil dim precej časa bel, ali kmalu je sporočil črni dim negativen rezultat prve volitve. 50.000 oseb je bilo razočaranih in seveda ni manjkalo raznovrstne, tudi pikre in zlobne sodbe. Tako jo bilo dan na dan, pri vsakem dimu, ki Še ni dal novega papeža, v najrazličnejših jezikih so se čuli vskliki, kriki in viki. — Vatikanski »reporterji« so hoteli že precej natanko vedeti, kdo bo po priliki papež. Med množico so letali gor in dol pa pripovedovali, da se je na eni strani združilo mnogo glasov na imeni Gasparri in Luaidi, na drugi strani pa na imeni Lafontaine In Laurcnti. Nekaj glasov pa bi bilo padlo na imena Ascalesi, Giorgi, Ratti, Lega in Tacci, končno je baje dobil nekaj glasov še Mistrangelo. »Osscrvatore Romano« se obrača proti takemu ugibanju in pravi, da je brez vsake podlage, ker so kardinali in vsi konklavisti prisegli, da bodo držali strogo tajnost. Ali radovedna množica se je malo menila ža svarilo vatikanskega lista, marveč se je je spuščala v nadaljnja ugibanja in kombinacije. &g@dlarska s@ asissra rassr©Iil%i. Vsak dan se vidi jasneje, da ž najeto v^sko 35.000 mož ne bo mogoče vzdrževati miru na Madarskem. Obenem pa je madžarska vlada prosila, da' naj tudi sosedje Madžarske zmanjšajo svojo vojsko ravno tako kakor Madžarska. Madžarska narodna skupščina je vladni zakonski predlog sprejela. Obenem je narodna skupščina sprejela zakonski načrt o gozdarskih pomočnikih, ki naj tvorijo popolnitev henvedske 'ojske. Budimpešta, 6. februarja. (Izv.) Na “auašnji seji madžarske narodne skupščine je izjavil ministrski predsednik ?rof Belhien glede madžarskega hon-^fda, da sta velika in mala antanta radi oktoberskega puča zopet spravili na dnevni red vprašanje razorožitve Madžarske. Madžarska vlada je predlagala, ua se ta razorožitev ne izvede, češ, da Je za vzdrževanje miru na Madžarskem neobhodno potrebno, da se tam Vzdržuje večji kontingent vojaštva. NadaSIevanSe rasfssm© preiti komunistom — esiesitateflcffl. Beograd, 6. februarja. (Izv.) Na današnji sodni razpravi proti komuni- *tom-atentatorjem so bila prečitana razna poročila, tako poročilo o komu-njstični akciji v Jugoslaviji, o delovanju obtožencev in programu komunistične stranke v naši državi. Sledilo je Poročilo preiskovalnega sodnika v Di-ajuantsteinovi aferi, kakor tudi pOro-u° vojnega ministra 0 širjenju bolj-eviSkih idej v mestih in vaseh. Nato Jp je poročalo o predavanju obtoženca 1 ‘Pa Filipoviča, ki ga je imel v Za-s.rcbu due 2g. januarja 1919 itd. Preti ana je bila nadalje izjava profesorja amca in Susaka o delovanju obtožen- ca Kovačeviča v Rusiji. Banič pravi, da je imel Kovačevič v sovjetski vladi veliko' zaupanje in da je vršil močan teror nad jugoslovetiskimi državljani. Cita se nato poročilo višjega državnega •odvetnika dr. Aleksandra, ki je svojčas na Dunaju vodil preiskavo o zvezah naših komunistov. Sledilo je poročilo mestnega kapetana v Novem Sadu o atentatorjih Stcjiču in Csakiju kakor tudi poročilo pol. oblastev o drugih obtožencih. Iz vseh teh poročil se vidi, da so bili vsi obtoženci prepti-čani in fanatični komunisti. Razprava se je prekinila ob 12.30. MINISTRSKE plače. Beograd, 6. febr. (Izv.) Prva sek- bnn *TanČnega odbora je prejela od lanenega ministrstva sledeče podatke Rede nekaterih ministrskih plač: Mini-na raP0,°2enju je 20 z letno pla-« . dinarjev. Dva poslanika n3 Y!i*?v°rih unata ministrsko, plačo o lj.000 dinarjev. Potem je 9 mini-rov, ki. so s; steki; pravico do plače, . er niso poslanci in dobivalo doklade kakor prej navedeni, to je po 72.50 din. dnevno in po 5 dinarjev za vsakega člana obitelji. Končno je deset vdov, ki dobivajo pokojnino kot narodno priznanje letno po 9GC0 dinarjev in po 125 dinarjev mesečnih doklad. (Pri ministrskih plačah so pač pozabili navesti doklade, ker z 10.000 dinarji mesečno pri nas niti minister ne more izhajati. Op. ur.) Ker Je telefonska proga med Zagrebom in Beogradom prekinjena, so izostale najnovejše beograjske vesti. WRANGLOVCI ONEMOGOČILI TIHOTAPLJENJE. Beograd, 6. febr. (Izv.) Na protest poslanca dr. Hohnjeca (SLS) proti uporabljanju ruskih beguncev za obmejno stražo v Sloveniji, je odgovoril vojni minister general Hadžič Interpclantu pismeno. V svojem odgovoru pravi, da se je, odkar se uporabljajo ruski vojaki kot straže na naših mejah, tihotapstvo iz Slovenije v Avstrijo in Italijo gotovo popolnoma prenehalo. To tihotapstvo je prej presegalo vse meje, in se je sedaj zahvaliti samo disciplini ruskih stražnikov, ki neumorno vršijo svojo težko in naporno službo ob granicahv naše kraljevine, da je popolnoma prenehalo. Ruski begunci se ne dajo podkupiti in opravljajo svojo službo prav vestno in marljivo. Njim se Je zahvaliti, da se je odpravilo to za državo-tako škodljivo tihotapljenje na naših mejah. (Kaf bodo k temu rekli naši fin. stražniki, je pa drugo vprašanje. Op. ur.) KONTROLA NAD NAŠIMI MINI-STRSTVI. Beograd, 6. febr. (Izv.) Danes so se konstitirrali sledeči parlamentarni pododbori: Pododbor za ministrsko odgovornost: predsednik Ljuba Jovanovič, podpredsednik Nedeljko Divac in tajnik Milkovič; pododbor za eksploatacijo vodnih sil: predsednik Etbin Kristan, podpredsednik Agatonovič in tajnik Hrasnica; pododbor za šume: predsednik Jovan Jovanovič, podpredsednik Gjonovič, tajnik Trandasilovič. ZNIŽANJE FINANČNIH GENERALNIH DIREKCIJ. Beograd, 6. febr. (Izv.) Prva sekcija finančnega'odbora predlaga znižanje generalnih direkcij v finančnem minstrstvu, katerih je sedaj štirinajst, dočim jih ima češkoslovaška republika v svojem ministrstvu za finance samo tri, in sicer za direktne, za indirektne davke in za monopole. TRGOVINSKA POGAJANJA, MED JUGOSLAVIJO IN AVSTRIJO. Gradec, 6. februarja. (I*v-) Trgo vinska pogajanja, ki so že delj časa pripravljajo med avstrijsko republiko in Jugoslavijo, se bodo te dni pričela v Beogradu. Avstrijski udeleženci pri teh pogajanjih bodo jutri odpotovali iz Gradca v Beograd. ŽITA DOSPELA V MADEIRO. London, 6. februarja. (Izv.) Iz Madeire poročajo, da je bivša cesarica Žita dospela tjakaj. RUDARSKA STAVKA NA ČEŠKEM. Praga, 6. febr. (Izv.) Danes so se pogajali lastniki rudnikov in zastopnik osrednjega stavkovnega odbora rudar, jev. Pogajanja so se preložila na jutri dopoldne. ČEŠKI KOMUNISTI ZA SPLOŠNO STAVKO. Praga, 6. februarja. (Izv.) Včeraj je bil v Pragi shod komunistov, na katerem so se udeleženci izrekli za to, da se ,v Češkoslovaški proklamira splošna stavka. DEMOKRATSKI POSLANEC POLOŽIL MANDAT. Beograd, 6. febr. (Izv.) Narodni poslanec Života Stankovič (demokrat) je položil svoj poslanski mandat iz rod binskih razlogov. Na njegovo mesto pride Miloš Rajkovič (kmetovalec). ZADRSKI ŽUPAN UMRL. • Split, 6. febr. (Izv.) Po dolgi mučni bolezni je v Zadru umrl vodja dalmatinskih Italijanov, dolgoletni zadrski župna, poslanec v rimskem parlamentu in italijanski senator dr. Ziliotto. BORZNA POROČILA. Zagreb, 6. febr. Devize: Berlin 151 do 153, Bukarešta 236—0, Milan 1407 do 1410, London (izplačilo) 1308—1313, (čok) 1300—1305, Ncw York (kabel) 30-1-305, (ček) 298—300, Pariz 2530 do 2560, Praga 585—587, Curih 0—5960, Dunaj 3.90—3.95, Budimpešta 46.50 do 47. Valute: Dolarji 297—301, carski rublji 20—23\ napoleondori 1120-r-O, marke 150—152, leji 232—235, lire 1395 do 1402. Beograd, 6. febr. Valute: Leji 55.26, marke 38.50, levi 49.50, avstrijske krone 1.20, francoski franki 597.50. Devize: Pariz 595, M’lan 353.90, Berlin 37.40, Dunaj 1.012, -Bukarešta 61, Budoppcšta 11.70. Polftilno šahiranja. Politika brez etične podlage in moralnih sredstev je priznano nekaj naj-fršega. Po svojem bistvu namenjena najidealnejšemu delu, udejstvovanju na javnem pozorišču v svrho zaščite javnega blagra, vseobčia koristi, organiziranja skupnih sil, da izvršijo dela, ki jih ne zmore posameznik, določena, da povzdiguje celoto nad pcedinca, je postala danes politika pojem zakulisnega spletkarenja, hladnega računanja, brezčutnega ubijanja nravnih vrednot in posameznih Oseb, egoističnega presojanja vseh vprašanj iz osebnega vidika. Kaj naj še naštevamo? Dolga in temna senca j« naše politično življenje, brez solnč-nih žarkov in toplote. Zdi se, kakor bi se čistokrvni angleški buldog zagrizel v živo, krvaveče meso. V kakšni kavzalni zvezi so dogodki zadnjih dni: G. Pašlč vrže med svet zgodbo o dr. Šušteršiču, skupina okrog »Jutra« začudeno vprašujed), zakaj bi se ne smel povrniti v domovino »jugoslovanski državljan« dr. Šušteršič, v glasilu hrvatske pučke stranke »Narodnih npvinah« pripoveduje dr. Šimrali tudi o dr. Šušteršiču v zvezi z državno amputacijo, stolni vikar Škrbec govori v glasilu slovenske duhovščine »Vzajemnosti« o krščanskem radikalizmu ter že konštatira dve politični stranki med duhovščino, kar »Slovenec« odklanja, istočasno pa se demokratski vojvoda brez vojske dr. Kukovec navdušuje za koncentracijo naprednih sil in končno — nekako pomirjevalno — se je oglasil tudi župnik Finžgar. To so suha dejstva in čisto gotovo je, da imajo neko ozadje s čisto določeno tendenco. Brez dvoma je, da gre tu za precej ralinirano strankarsko-po-litično špekulacijo, ki nas niGre zanimati v toliko, kolikor bi utegnila Škodovati našemu narodu in naši državi. Govorimo brez vsake solzavosti. Kdo je dr. Šušteršič? Politik srednje kakovosti, ki je v avstrijskih razmerah lahko uveljavljal svoje brahijalne in brezobzirne instinkte, kakor dela danes marsikdo v Jugoslaviji. SLS ga je s pretežno večino izločila iz svojih vrst' ravno radi tega in žalostno bi bilo, če bi se ga ves naš narod bal in naj že prebiva na Marsu ali pa v Ljubljani. Drugo vprašanje je, kakšne namene zasledujejo radikali in demokrati s to svojo taktično potezo. Dejstvo je, da obstaja v SLS — kljub vsem dementijem — neko notranje nasprotje, ker ožji prijatelji dr. Šušteršiča še danes niso odpustili takozvanim »mladinom«, ki so obglavili dr. Šušteršiča. To pritajeno■ sovraštvo je prvikrat prišlo do izraza po g. Škerbecu. Dr. Korošec je v opoziciji in kalkulacija vladnih strank, da bi s povratkom dr. Šušteršiča nastal razkol v njegovih vrstah, ni popolnoma napačna. Mogoče bi šel dr. Šušteršič s svojo skupino med radikale in mogoče se mu ravno za to ceno dovoli povratek? Možnost je tu, izključeno pa tudi ni, da bi se obe skupini pobotali in bi prevladal v stranki zopet Šušteršičev element, gotovo pa je tudi, da bi potem velik del jugoslovansko mislečih članov SLS stopilo v ozadje ali jo celo zapustilo. V drugi vrsti pa utegne g. Pašič računati tudi tako, da upa s tem strašilom prisiliti dr. Korošca, da opusti opozicijonalno stališče. Da so pri zadevi v prvi vrsti angažirani tudi demokrati, je jasno. Volitve pridejo prej ali slej in strašilo dr. Šušteršič je prav primerno, da požene »koncentrirane napredne sile« v tabor g. dr. Kukovca, lil je danes do malega brez volilcev. Seveda te taktike ni iziulital dr. Kukovec, temveč dr. Žerjav. To je približno koncept naših političnih šahistov, danes morda še-le samo v domisleku, v načrtu. Dr. Šušteršič je za nas ravno tako malo nacijonalen problem, kakor na primer dr. Žerjav; Šušteršiča ni ustvarila njegova potencirana duševnost ali izredno politična nadarjenost, njegova nekdanja abnormalna veličina d stranki in narodu je bila plod abnormalnih avstrijskih razmer. Morda je njegova osebnost še danes vprašanje taktičnega uspeha te ali' one stranke, ni pa niti od daleč tragično vprašanje naroda ali države. Mi vsi pa moramo soditi naše politične stranke samo iz enega vidika; alt so brezpogojno, tudi za ceno lastne eksiistence za dobrobit naroda, ali pa se poslužujejo v svojo rešitev vsega in vsakogar — pa naj sl bo tudi dr. Šušteršič. Žeiesnišarska stevba v a r' ■ si! BERLIN BREZ PLINA. OBRATI SE USTAVLJAJO. ŠOLE ZAPRTE. Karslruhe, 6. februarja. (Izv.) Tudi na Badenskem je opolnoči izbruhnila stavka železničarjev. Železniški promet na severnem in srednjem Badenskem počiva popolnoma. Vlada je v svrho, da se podpira železniški promet, odposlala na pomoč vojaške tehnične čete. Berlin, 6. febr. (Izv.) Ker je začela delovati tehnična služba, se je danes doseglo, da je mestni vodovod zopet vzpostavil obrat. Pač pa je morala mestna plinarna popolnoma ustaviti dobavo plina, ker je večji del delavcev v Berlinu nehal delati. Zaradi pomanjkanja prom. sredstev več. delavcev ni prišlo na delo in je mnogo tvornic v Berlinu moralo zaradi tega ustaviti obrat. Zaradi pomanjkanja vode in premoga so se v nekaterih okrajih Ve-leberlina ustavili obrati. Ker ni na razpolago dovolj premoga, je bila danes zatvorjena večina mestnih šol. Prepovedane so vse gledališke predstave, ker bi manjkalo vode, akg bi izbruhnil kak požar. Berlin, 6. februarja. (Izv.) Pogajanja državne vlade s strokovnimi organizacijami to sc začela danes dopoldne. Državna strokovna orgajizacija železničarjev ni,bila zastopana. Državni kancelar je obrazložil ves politični položaj in je v daljših izvajanjih ob splošni napttosti poudarjal, da se anarhistična Nemčija ne more pogajati z inozemstvom. S tega stališča se merajo vršiti tudi sedanja pogajanja. Zastopnik zveze uradnikov je zahteval novo ureditev plač in zakon o delovnem času, ki naj velja za vse uradnike. Državni kancelar je izjavil, da se da o tem razpravljati, Berlin, 6. februarja. (Izv.) Položaj' v mestu je zelo kritičen. Splošna železničarska stavka se razširja in je sedaj zelo komplicirana. Mesto je vsieil ustavitve železniškega obrata popolnoma odrezano od province in ostalih krajev. Aprovizacija mesta je popolnoma ustavljena. Berlin, 5. febr. (Izv.) Vslcd splošne stavke grozi mestu lakota. Organizacija pekov in velepekarne so mestni upravi sporočile, da morajo ustaviti obrat vsled železničarske stavke, ker jim primanjkuje premoga. Mesto po brez kruha. V celem mestu vlada splb)-na zmedenost. Dogajajo sc prizori, ki po slični onim za Kappo. Berlin, 6, februarja. (Izv.) V železr ničarski stavki v Nemčiji ni bilo nobenih1 izprememb Promet na berlin,, skih električnih in mestnih železnica)*! je ustavlen popolnoma. Plinarne, eleH,-trarne in obrati na vodno moč ne obt^-tujejo. Brz. in tel. zveze se vzdržujejo samo toliko, kolikor vzdrževanje službe neobhodno potrebuje. Berlin, 6. februarja. Kljub prvotnim optimističnim vestem o ponehali ju železničarske stavke v Nemčiji zadimiva stavkovno gibanje splošne in naravnost katastrofalne dimenzije. Stavki železniških uradnikov in uslužbence^ so se v Berlinu pridužili mestni nanijf-ščenci v znak solidarnosti in simpatij. Stavkajo mestni uradniki in uslužbenci. Ustavlja« je obrat v vseh mestnih javnih napravah, v plinarni in 'dek-trarni. Posledice ustavitve teh obratov so naravnost velikanske. Mesto je od včeraj brez vode, plina in elektrike, Prebivalstvo si mora voziti vodo u pkoličanskih. sedai zamrznjenih jezer- Trst, 31. januarja. O preteklih občinskih volitvah v Julijski Krajini (na Primorskem) bi se lahko pisalo mnogo. Toda biti hočem kratek, omenjati le najvažnejše, brez ovinkov in lepih besed. V slovenskih krajih na Goriškem, na Krasu in slovenskem delu Istre je zmagala skoro brez izjeme »Slovenska narodna stranka«. V par občinah so zmagali komunisti, v štirih pa italijanska stranka, in sicer v narodno mešani občini Mavhinje Scl.inn in okolica — ital. narodna zve:a (Blocco nu-zionale), v ostalih treh pa Italijanom »naklonjena« »Uradniška lista«. Ta Italijanom naklonjena uradniška lista (ki ni nobena oiiciaina stranka) je prodrla v Sežani in v Postojni! Citatelji sc gotovo čudite in zgražate, kajne? Jaz sem se tudi! Zgražal sem se kljub temu, da poznam Italijane in živim med njimi ter vem, čcia vsega so zmožne njih perfijne du'e. Sleparili so na vse mogoče načine V Trstu samem so imeli pripravljenih okrog 12.000 glasovnic, da jili razdelijo med fašiste, ki pojbcio volit za narodni blpk. Fašisti so tudi napadali slovenske volilcc in jim jemali ter t.-gali volilne legitimacije ter jih pretepali. To se je zgodilo v vsej tržaški okolici ter spodnji Istri. Kljub temu je bilo oddano v Trstu nad 23C0 glasov za »Slovensko narodno stranko«. V Istri (spodnji) je bilo najhuje. — Tam so postopali b’oJ;ovci tako divjaško, da so dobili večino v nekaterih čisto hrvatskih vaseh. Iz italijanskih obrežnih mest so prihajali fašisti na kamionih v slovanske občine ter razganjali zavedne volilce. Celo z Reke je prišla četa, ki je štela okrog 200 fašistov in legijonarjev, ki je razsajala po Liburni ji. Samo v Lihurni ji leži okrog 20 težko ranjenih slovanskih volilcev, ki so bili ranjeni od strelov in ročnih granat, ki jih je prinesla s seboj omenjena četa z Reke. V hrvatski občini Zminj pri Pazinu, ki šteje okrog EOOO duš, so dobili večino, čeprav ni v občini niti erjga Italijana, razen par uradnikov in karabi-nerjev. Ko je bil proglašen izid, sc je dvignilo ljudstvo in odkorakalo demonstrativno (okoli tisoč mož) proti Pazinu, da vložijo protest pri komisarju. Množica je ostala pred mestom, a denutacija se je napotila h komisarju. Komisar ni hotel govoriti z depu-fecijo ter jo je pos’al k svojemu namestniku Migiorcttiju. Ta je deputn-ciji zagotovil, da takoj preišče zadevo in je še dejal, naj ljudstvo počaka pred mestom, da dobi kmalu odgovor. Reputacija je odšla, a medtem je bila lpnožica pred mestom že napadena od fašistov in razgnana z revolverji in bombami. To se je zgodilo pred Pazinom dne 24. januarja. V poreški občini pa so bil Italijani Jotovi zmage, zato so tam mirovali, ugoslovanska narodna stranka te dobila tam manjšino. Od 40 mestnih zastopnikov bo sedelo v p:rnnski občini 8 Hrvatov. (Manjšina šfcje povsod petino, večina štiri petine!) Ako pomislimo, v kakih razmerah živimo, pod kakim terorjem in kako daleč segajo sleparstva in goljufije, POtem moramo b'ti zadovoljni z doseženim uspehom. Saj imajo sedaj Italijani vse v rokah: platno in škane m režejo pravro, kakor se jim poljubi. Komu pa raj se pritožimo, ko pa ni Itikjcr pravice za n-s. Ministri in guvernerji so ravno taki lopovi kakor fa- šisti, samo z razliko, da imajo ministri in guvernerji frak, cilinder in rokavice, fašisti pa so brez tega. Fašistom prihajajo povelja »od zgoraj«. Vendar pa je volilni izid v Sežani, posebno pa še v Postojni grd madež, ki sc ga moramo sramovati, kljub temu, da »Uradniška lista« ni nikaka fa-šistovska stranka, temveč samo stranka, ki je Italijanom naklonjena. Pravzaprav niti stranka ni! Je le neka struja, ki simpatizira z Italijani, ozir. išče prijateljstvo z italijansko vlado. Zanjo so volili nekateri državni uradniki in nekaj odvisnih ljudi ter — vrag vedi kdo še. Fakt je — dobila je večino v Postojni. To bo podžgalo mlačnost nekaterih, ki hi sicer hoteli veljati za narodnjake. Tudi je to opomin slovenski narodni stranki, da mora več delati in manj govoričiti in samo skleoati na nešte-v:’n;h sejah in sencah. Tudi je potrebno, da ima stranka denar, reklamo in za vse vsaj neobhodnri potrebno. Rrez dc'a in hrcz sredstev sc pogrezne ob« PilUir-O Politiko definirajo na splošno kot umetnost, ki dorc’c to, kar se sp'oh da doseči. Pri nas pa smo v zn njem času iznašli novo posebnost na portčnem poliu: politiko groženj. Vzrck ji je seveda kakor marsikateremu današnjemu žlu: hrvatsko vprašanje. Zc kmalu po ujedinjenju se je zače’o govoriti o razn h sromenicah, ki Jih je naslavljal in pošiljal Rad!č antant nim zastopnikom. Teh spomenic ni vzel nihče resno, najbrže sam Radič ne, z izjemo kakega notranjega ministra v Beogradu, da je potem lahko nastopil proti Radiču in tudi proti marsikomu, ki ni mogel biti odgovoren za razne ekstravagance Radiča. Tako si ni pridobival pristašev Radič, ampak mu jih je gnal v naročje beograjski sistem. Hrvatski narnd je spregovoril dosti glasno ob ujedinjenju, da je lahko mirno odklanjal vsako insinuacijo in Radičevo pri-stnštvo ni potnonjalo, da je kdo proti ujedinjenju — ampak da je proti načinu, kako sc to ujedinjenje notranjepolitično izvaja. Zdaj je baje Radič zopet izjavil, da se ho pritožil na konferenco v Genovi — in na mah je prišel odmev iz beograjskih listov, ki jasno in določno pravi ce’cmu hrvatskemu narodu* da naj gre, kamor sc mu zdi, skupno življenje da je nemogoče in nepotrebno. Takih izjav v hrvatskih listih vendar nismo do zdaj zasledili. Zc opetnvano smo povedali dosti jasro, da je hrvatsko vprašanje težko in se ne bo dalo rešiti po simplifistič-rem ali — ali, ampak tem odmevom v beograjskih listih moramo povedati čisto brez ovinkov: da so bedasti! Ljudem, ki begajo narod s takim idjjotstvom in zastrupljajo ozračje, treba vtepsti v glavo to-lc: Kraljevina SHS .ie meddržavno priznana, je so-pogodnica neštetih narodnih pogodb in dogovorov — in s tistim trenutkom, ko bi se odtrgal cn del od države, padejo vse mirovne pogodbe in dogovori ter cel srednjeevropski proldcm bi bil stokrat bolj zamotan kot koncem 1. irQ8. Fvropa, to jo danes predvsem Anglija, pa ima potrebo po miru in Liovd George je sklical konferenco v Genovo, da bo skušal tam izgladiti razna mednarodna nasprotja in pridobiti celo Ev-ropo za skupno gospodarsko sodelovanje, len iti samo pod tem pogojem je prinravljena Amerika, da pomaga Evro- i. Tako stoje stvari. In tukaj, kjer bo Slo za najtežja in najdelikatnejša vprašanja, kakor n. pr. vprašanje razmerja cele Evrope do Rusije, bo naenkrat vstal L!oyd George in prebral strmečim poslušalcem protest Radiča proti srbski hegemoniji in odgovor beograjskih listov, da se naj Hrvatska odcepi od Jugoslavije!! Kako je vendar enostavna svetovna politika! Toliko zaenkrat kot odgovor na to »visoko« politiko! (Iz zdravniških krogov.) Dne 17. julija 1921 se je vršil ustanovni občni zbor Mariborskega zdravniškega društva: Fred vojno je naše koristi uspešno zastopala naša zdravniška komora, imeli smo bolniške blagajne, ki so v slučajih bolezni nudile izdatno p«.moč, podporna d.uštva in ugodne pogodbe z zavarovalnicami so jamčile zdravniku in njegovi rodbini tudi v izrednih slučajih eksistenco. Vse to je propdnlo in na tenki niti visi danes eksistenca vsakega izir. ad nas, če ni ravno v srečnem položaju,' da razpolaga z večjim premoženjem. Malenkostna nezgoda in le kratka bolezen danes ^.e vsa! ega občutno zadene, kaj pa bi se zgodilo, če bi moral mesece dolgo ležati ali bi celo trajno postal esporoben izvrševati svoj poklic. Na to menda nikdo ne misli, ker bi bilo sicer nerazumljivo, da v treh letih nismo storili ničesar, dd bi prišli iz tega položaja. Delavstvo ima danes svojo komoro, mi pa bbmo na njo še dolgo čakali, ker smo po prevratu zamudili ugodni trenutek in še danes ne kažemo, da nam je res kaj za njo. Zadnji čas ic bil, da smo vzeli rešitev vseh perečih stanovskih vprašanj z vso resnostjo v reke. Ce p;ide do ustanovitve Mariborske ob'asti in do ureditve celokupne zdravstvene službe v tej oblasti, nas čaka tudi tu važna naloga, da sodelujemo in uveljavimo svojo 'zahteve. Cuje pa'se že protest iz Ljubljane, da ne sme priti do delitve zdravstvenega odseka, tudi če bi sc Slovenija delila v dve oblasti. Pojavila so se tudi nesoglasja med mariborskim in ljubljanskim zdravniškim društvom. Ta nesoglasja pa ne morejo ostati trajna in mora pri dobri volji in uvidevnosti med obema društvoma zopet nastati prijateljsko razmerje. V pričo neugodnemu položaju, v katerem se nahaja zdravniški stan, je odbor Mariborskega zdravniškega društva v prvem letu posvetil največ skrbi delu za stanovsko samopomoč. Kot podlaga za vsako tozadevno akcijo je sklenil predlagati na letošnjem občnem zboru, da vsak član podpiše obvezno izjavo, da se v vseh stanovskih zadevah brezpogojno podvrže društvenim sklepom in društvenemu razsodišču. Ysaj< zdravnik, ki ni član nobene stanovske organizacije, se smatra kot škodljivec svojega stanu, ki brez lastnih žrtev uživa sadove dela drugih in bo društvo proti njemu primerno postopalo. Odbor je izdelal in razposlal dosedanjim članom minimalni tiru, ki pride na razpravo na občnem zboru in bo potem obvezen za v go oblast. Dalje pridejo na tem občnem zboru na razpravo predlogi, da se osnujejo v okviru društva sledeče neobvezne gospodarske ustanove: Podporni sklad za vdove in sirote, pogrebni sklad, bolniška blagajna. Ustnovi naj se tudi gospodarski odsek, ki bo naročal za vse člane enake reccptne listke, dnevne knjige in druge tiskovine po znižini ceni. Z zavarovalnicami je odbor sto- pi! v stik, da izposluje svojim članom ugodne pogoje za zavarovanja proti nezgodam ter bo o tem poroča! na obč nem zboru. Odbor je tekom s/oje poslovne dobe interveniral pri pristojnih oblastih radi zvišanja prejemkov okrožnih zdravnikov in v mnogih drugih stanovskih zadevah. Ustanovil je strokovno knjižnico, za katero nam ie tovariš dr. Matko blagohotno prepustil prostore na svojem oddelku v Mariborski bolnici, prihodnji odbor se bo pa moral zavzeti za to, da dobijo društvo, komora ter strokovna kniižuica in čitalnica pri razširjenju bolnice primerne lastne prostore. Posebno pažnjo je odbor tudi posvečal vprašanju zdravniške louroije in reorganizacije jugoslovenskega zdrav niškega društva. Naše m.ien.e gre za tem, da se v principu ustanovi za vsa ko oblast posebna komora, le tam kjer je to iz tehtnih vzrokov neizvedljivo sp lahko več oblasti združi v eni komori Ravnotrko naj ima po možnosti vsaka oblast svoje zdravniško društvo kei bo na ta način delo intenzivnejše In stik med čiani tesnejši. Vsa oblastna društva skupaj tvorijo Jugovo*, zdrav, društvo. Ono naj izdaja svoj znanstveni in strokovni ’.isr ki bo od zdravstvenikov jug > <’•< v medicinskih fakultet lahko dobival tohko j li-pev-kov, da bo stal na višku moderne znanosti in bo radi velikega števila naročnikov tudi toliko cenejši, da ga bo mogel vsak zdravnik naročiti. Letos čaka naš stan težka preizkušnja. S 1. julijem stopi v veljavo zakon o socijalnem zavarovanju in le združeni bomo dosegli, da se to važ vprašanje ne bo rešilo na škodo zdravniškega stanu. Zato vabimo vse tovariše, da vstopijo v društvo in se udeležijo občnega zbora, ki se vrši v četrtek, dne iC. februarja 1922 ob 6. uri zečer v gostilni »Maribor« na Grajskem trgu v Mariboru, s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo odbora. 3. Volitve. 4. Organizacija samopomoči. 5. Sprčmemba pravil. 6. Raznoterosti. PolitiCne ussti. , X Vpr.-šanje Karlove apanaže. Poslanec Brandner je vložil na zunanjega ministra sledeči upit: Po poro- čnih mnogih časopisov je ambasadorska konferenca v Parizu ustanovila visoko apanažo (govorilo se je o 6 milijonih frankov) za exkra!ja Karola, h kateri naj bi prispevala tudi naša država. Da ta vest ni brez pod a-go, to potrjuje seja ministrskega sveta z dre sA. t. m., na katerih se je po poročilih časopisov, ki niso bila demontirana, naša vlada izjavila pripravljeno, da prispeva na njo pripadajočo svoto za vzdrževanje gospoda Karola. Naše ljudstvo, vsled Karlovih avantur že večkrat vznemirjeno, katero bo moralo po Karlovi krivdi nosTi težka financijeka bremena mobilizacija, z veliko zlovoljo in nezaupanjem sledi vsem takim in podobnim vestem, oso-bito dandanes, ko se nahajamo v finančni krizi in je opravičeno zahtevati, da se mu dajo takojšnja in točna pojasnila. Karol je s svoj'm postopanjem izgubil pravo do vsake podpore cil strani n*še države. Poteg tega ima on sam toliko imetja, da se lahko preživlja, dvora mu pa sedaj, naravno, ni treba vzdrževati. Dovoljujem si radi tega prositi, gospoda ministra, da mi v zmislu poslovnika izvoli odgovoriti ustmeno v narodni skupščini: 1. Je li res, da je naša vlada pristala na to, da prispeva k apanažj za exkralja Karla svoto, ki jo do’oči ambasadorska konferenca? 2. Je li to storila pogojno ali brezpogojno? 3. Zakaj te zahteve ni odbila ali vsaj protestirala prot j njej? Blagovolite sprejeti, gospod minister, zagotovilo mojega globokega spštova-,nja. ; X Pravi namen Zitinega potovanja v Švico. Bvša cesarica Žita je prišla nedavno v Švico z izgovorom, da obišče svoje otroke. Habsburški emi-sarji so namenoma raztrobili, da namerava zopet priti na Madžarsko, vsled tega je bila vsa pozornost obrnjena na meje. To priliko je porabila zvita Žita, da je pobrala svoje otroke in vse dragocenosti, ki jih je dal bivši cesar že med vojno spraviti v Švico, ter vse srečno prepeljala na otok Ma-dejro. Vrednost vseli teh dragocenosti se ceni na 45 'milijonov švicarskih frankov. Med dragulji je tudi sloveči demant »Florentiner«, ki ga zahteva italijanska vlada zase. Menda ima sedaj habsburška rodbina dovolj sredstev za celo življenje, da bi ne bik? treba nasledstvenim državam skrbeti za njo. X Protest proti Avstriji. Kakor poroča beograjska »Tribuna« je posl. Brandner opravičil svoie glasovanje proti trg. dogovoru z Avstrijo in zra trg. dovovor z Nemčijo s tem, da je v dar. skupščini pred glasovanjem podal sledečo izjavo: Kot koroški Slovenec in kot poslanec narodo-soeijali-stične stranke, ki stoji odločno na državnem stališču in se obenem živo interesira za naše brate, kateri se nahajajo pod tujim jarmom, sem glasoval zoper trgovinski dogovor z Avstrijo, uvažujoč, da ni mogoče z Avstrijo sklepati dogovorov, dokler ona ne izpolni obveznosti, katere je prevzela v sanžermenskem mirovnem ugovoru do naših narodnostnih manj. sin na Koroškem, kjer nimajo Slovenci nobenih pravic v šoli in uradu nimajo piti zajamčene osebne svobode in varnosti. Glasoval pa bom za trgovinski dogovor z Nemčijo, ker v tem oži. ru odpadejo navedeni pomisleki in ker naša stranka hoče, da se država konsolidira in da zavladajo normalne trgovinske razmere ž drugimi državami. Pri tem pa ne tajim, da me kot Korošca, ki imamo v Guštanju močno železno industrijo in kot zastopnika ig Slovenije, kjer se močno razvija industrija. navdaja bojazen, da bi utegnil trg. dogovor z Nemčijo škoditi naši mladi železni industriji, kar mor« skušati preprečiti z vsemi silami, predvsem s tem, da skrbi za strokovno izobrazbo našega delavstva in da dovoli 'izjemne ugodnosti dotičnim domačim podjetjem, dokler ne bodo zmožna % lastnimi silami uspešno konkurirati $ tujo industrijo. Časopisni glasovi. »JiFro« v svojem nedeljskem uvodniku pozdravlja obrtniški shod. Naš obrtnik l.ri vseli svojih težavah ne ooznp, da mu K’ svobodna država otvo ila pota v vcljko bodočnost. »Nanrcl« piše v svojem uvodniku o babjih čenčah in pri tem misli ia kavni r iško politiko. Prihaja do zaključka, da ie današnji čas čenčav. — V drncem članku predlaga »Naprej«, da mestna občina soci-jniizira nekaj gostilen in jih preuredi v brezalkoholne gostilne in obednice. Gostilniški poslovodja bodi — mestni uradnik »Slovenski Narod* prinaša na uvodnem mostu poročilo o obrtniškem shodu, ki se je vršil v nedeljo v Ljubljani. - Fr. Rojec: Dramski pasoiforl. I. Gospod Oton Zupančič se je mogočno razkoračil v ljubljanskih dnevnikih zaradi mojega podlistka v »Na- | preju«, v katerem sem povedal nekaj resničnih o Golijcvi mladinski igri »Pc-terčkove poslednje sanje«. Pravi, da sem očital g. Goliju literarno tatvino in da se nisem niti z besedico potrudil, da bi to dokazal. Izzvan k odgovoru na ta stavka pripomnim, da je g. Zupančič besedi »literarna tatvina« prenaglo zapisal in zdi se mi kaj prostaško podtikati in vsiljevati ju na detnagoški način še drugim. Jaz sem z odstavkom, ki ga je dal g. Zupdnčič ponatisniti, le hotel javnost opozoriti na podobnost med obema igrama, katera podobnost ne zbuja samo meni, amoak tud: drugim sum, da je mogoče g. Golia pod vplivom moje igre začel pisati svojp. S tem pisem hotel njemu očitati nikake literarne tatvine. Ako pa bi rad g. Zupančič naredil iz muhe konja, mu tega ne morem braniti. Bil sem mnenja, da podobnost, to je gotove vzporednosti pri obeh igrah lahko sam vidi, kdor se zanima za to stvar. Zato vzporednosti v igrah namenoma nisem navedel, dasi sem jih takoj opazil Če Pri prvi predstavi, so mi kazali nanje moji znanci in neznanci in je preprosta žena iz Vodmata rekla, ko se je vračala iz gledališča domov: »Ta igra je ravno tako narejena kakor ona Miklavževa. ki so jo izrab v »Ljudskem domu«. Neki g'cda!iški sotrudnik pa mi je povedal, da je g. Golia misli! prvotno krstiti svojo igro s Tončkovim imenom. Kdor vzpur. eno-ti v izrab po la''ni brezbrižnosti ali nalašč noče videti, tisti najrajše zatisne oči pred njimi tudi takrat, kadar 1,111 pokažejo nanje drugi. Gospod Zupančič navede za primero samo par stvari v prvem dejanju, potem pa zaloputne svoja pokrovite’jska vratiča kakor strog spovednik, ko odreče odvco grešniku, in s tem pretrga vsako nadal.ino raziskovanje. Po njegovem mnenju ni v Golijcvi igri nobene druge podobnosti, ta sklep naj bi bil merodajen tudi za druge in naj bi se zaradi tega,nihče več ne trudil za na-daMnimi dokazi. Jaz se, žal, s to Zupančičevo odločitvijo ne morem zadovoljili, ker rajši mislim z lastno nego s tujo glavo. Zato se drznem zopet zapisati nekaj neverjetnih stavkov. Meni so padle v oči pri Golijevi igri (e-lc vzporednosti: Tonček ima v prvem dejanju sličico s prizoriščem, ki kaže siromašno kmetiško sobo. Skoro ravno tako opremljeno sobo ima v prvem dejanju tudi Peterček. Tonček nima staršev, je jako reven, pogovarja se z babico o razliki med bogatini in siromaki, o darovih, ki jih prinaša Miklavž, o neki knjigi z Miklavževo povestjo, o starših, kakšni so bili, kako so umrli in kako bi se mu godilo, ako bi starši še živeli, Prav tako se pogovarja Peterček z babico v svojih starših, ki so mu ravno tako že umrli, pogovarja se z njo pa trdi o Jezuščku približno tako kakor Tonček o Aliklavžu. Dalje spominja čarodej na parklja in Jczuščkova procesija na Miklavžev sprevod, ki se porniče 7. velikim hrumom zunaj mimo Tončkove koče in se sliši tudi v sobo. Babica končno odpravi Tončka spat in mu želi sladke sanje o nebeški sreči. Potem pride angel in ga pdvede v nebesa. Tudi Peterček na babično prigovarjanje zarpj in zasanja, nato pride čarodej, ga zbudi in dvigne na noge, čarodeju se pridruži že me^ecUn Peterčka odvedeta v Matjaževo kraljestvo. Začne sc drugo dejanje in pokaže se že v dekoracijah odra zopet tista podobnost kakor v prvem dejanju. Pri prvi igri je Miklavževa celica v nebesih, sre1! v ozadju pa sedi na visokem tronu Miklavž in spi. Druga igra ima za prizorišče razkošno Matjaževo dvorano in ravno tako sredi ozadja so li m visokem tronu Matjaž in spi. K Miklavžu prihajajo razni gostje, svetnik jih sprejema in se pogovarja z niimi. Tri neveste in njih ženini ga pri nastopu pozdravijo s skupnim nagovorom in tudi poslove se od njega s skupnim pozdravom. Na podoben n^ičin ‘dcklamu-jejo Matjaževi vojaki svojo pesem ob pričetku in na koncu dejania. V Miklavževo celico je priveden Tonček in potoži svoje zerpeljske nadloge in težave. Tudi pred Matjaža privedeta čarodej in mesec Peterčka, ki mu pove o svojem nesrečnem zemeljskem življenju. Materin duh spominja na gospo. V moji igri se proti koncu stemni, zagrmi in višek dejanja se nato prevesi. Ravnotako se zgodi tudi v Golijcvi igri. Drugih manjših sličnosti ne bom navajal. Tretje dejanje moje igre zaključuje prigodniški dirindaj v djuštveni sobi okrog mize in v stranski sobici. Nastopa skupina otrok in nekaj odraščenih ljudi, pride revni Tonček, sluga Hruška prinaša v sobo darila, ki se razdele med otroke, napove se prihod Miklavža, ki proti koncu res pride, blagoslovi navzoče, jim želi mir božji, obdaruje otroke z novimi darovi, najbogatejše darilo pa nakloni Tončku. Gospod Golia je za jz-premembo poslal svojo številno družbo dokončat prigodniški dirindaj iz sobe v zasneženi gozd in jo suče okrog naravnega božičnega drevesa. Ta izpremem-ba pač ni težka. Kdor ve, da pride za Miklavžem PožiČ, tistemu sme prisoditi tudi g. Zupančič toliko lastne domiselnosti in sposobnosti. Golijev Hrast spominja na s’ugo Hruško, druga, družba v nekaterih potezah na Tončkovo tovarišijo. Tudi Peterček je bogato obdarovan s pogostitvijo in z Jezuščkovu obljubo. Prihod Jezuščka se napoveduje kakor prihod Miklavža. Končno pride in odide Jezušček na podoben način kakor Miklavž. Četrta slika Golijeve igre, posebno prvi del je prisiljen in nepotreben privesek, nebesa v drugem delu pa so iz-posoiend od Fausta. Te vzporednosti ali pravzaprav po-ddb/iost vnanie oblike, v kateri se raz- vijati igri, in potem smisel pokazati z odra v igrah košček prigo.!niškeg» življenja so se mi zazdele tako očite, da sem hotel s spredaj omenjenim odstavkom nič več in nič manj kakor pribiti neoriginalnost Golijeve igre. Kako so meni dozdevne vzporednosti zašle v njegovo igro, s tem vprašanjem $i jaz ne bom belil glave in drugi menda tudi ne. Razun tega je pa še neka gledališka zadeva, ki je v zvezi z mojo igro, a o njej zdaj še ne mislim pisati, ker se nočem zapletati v brezplodno polemiko. Kar sem pisal dozdaj, sem pisal s premislekom in čisto sam, ker nimam nobenega takega zadružnega prijatelja, da bi se potegnil, pisal in podpisal zame. Ako pa se mi je po mnenju g. Zupančiča res razlilo s peresa tudi neka! zlobnosti, so krive tega le nečedne okol-nosti, ki so ml potisnile pero v roko ln dFe razun po zlobnosti tudi še po drugih slovenskih nekulturnih lastnostihl Omenim še, da se mi zdita domišljija in razpravica g. Zupančiča o literarni tatvini v tem slučaju jako neumestni in da bi bilo boljše, ako bi ju bil pustil za svojo deveto goro! S tem bi jaz o tej zadevi končal. Toda gospod Oton Zupančič je spustil v dveh stavkih tako mimogrede ironičen zasmeh moje mladinske- igre, potem neko neprevidno izjavico in je končno z repkom svojega dopisa izzivajoče opletel okrog sebe. To dejstvo me sili, da nadaljujem in spregovorim še o teh rečeh v naslednjih poglavjih. V »Novem {asa* odgovarja doktor Oosnr cčickom »Jutra«, da ja falziflciral na ljubljanskem shodu državni proračun, da to Si* navaja številka. — V drugem Članku razmotriva »Novi čas« o brezdel-nosti narodne skupščine. Devetdeset od-stetkov sedanjih poslancev sploh ni sposobnih za zakonodajno dcio. Centralno uradnlštvo pa ne more biti v pomoč poslancev, ker ni ničesar zmožno. Druga bolezen narodne skupščine je lenoba sedanjih vladnih strank. Poslanci vladne večine ne prihajajo ne v cdbore, ne na seje, ne na druga posvetovanja. Vse samo verižl in skrbi za lastni jaz. Gospodarstvo. Shed obrtnikov v Ljubljani. »Deželna zveza obrtnih zadrug« je »Klicala za nedeljo zjutraj v Ljubljani shod, katerega so se udeležili ljubljanski obrtniki. Shod je razpravljal o poslovnem davku, o davku na vojne dobičke in zavzel stališče glede obrtnih delavnic v državnih podjetjih. Shod je sprejel soglasno te-le resolucije: 1. Proti zadnji čas izdanim plačilnim nalogom za davek na vojne dobičke Odločno protestiramo, ker predstavljajo simo obremenitev obrtnih davkoplačevalcev in bi pri mnogih obrtnikih prov-Zročili uničenje eksistence. Zahtevani pavki so neznosni in je nujno potrebno, da se revidirajo izdani plačilni nalogi, ki segajo v gospodarsko že zaključeno dobo. Zborovalci z zadoščenem jemljejo v vednost ukrep finančne skl e, da bo o teh predpisih še epala cenilna komisija ter za trdno ? "-akujejo, da se izdani predpisi zni-JO na pravično in racionalno mera *• Spričo alarmantnih vesti v raznih sopisih, da se namerava proglasiti t Jj! *et° 1920 za vojno leto ter pobirati b'čk 23 *Cto davek na vojne do-taki 0c^°^no Protestiramo proti vsaki ki tioprcjcmljivl in gospodarsko neu-n‘ nameri ter pozivamo narodne 8t ?nce vseh strank, da odločno na-Oh t •* •Prot’ vsakcrnu takemu poskusu. Do k 'n trgovsk' interesenti smo že o.^oiečih davkih preobremenjeni ter °cno odklanjamo sedaj četrto leto , vojni take nesrečne in pogubne fi-6Ka>ne poskuse. 3.• Z ozirom na ponovna poročila ča-? Pisov, da se predpis in pobiranje dav-t ov ne vrši v celi državi enakomerno r da se v nekaterih pokrajinah naše zave sploh ni zahtevalo davka na °jne dobičke, zahtevamo v tem pogle-JJ od poklicanih mest točnih pojasnil, 11 so resnična ta časopisna poročila, ki vzbujajo naravno pri nas veliko nevoljo ter morajo slabo učinkovati na davčno moralo in razpoloženje davkoplačevalcev. 4. Ker je davek na poslovni promet po sedaj veljavni uredbi z ozirom na dejanski položaj v obrtu in trgovini naše države efektivno neizvedljiv ter nalaga obrtnikom neizpolnjive dolžnosti, zahtevamo odpravo tega davka. Ako pa se davek pridrži proti pričakovanju, je nujno potrebno, da se bistveno preuredi in prilagodi našim gospodarskim prilikam. Zahtevamo, da se čuva in varuje tajnost in neokrnjenost kupčijskih knjig. Male obrtnike, koji delajo ne glede na število vajencev redno z ne več kakor dvema pomočnikoma, je treba povsem oprostiti tega davka. Pri vseh drugih obrtnikih kakor tudi pri trgovcih na drobno smatramo ta davek za izvedljiv le tedaj, če se splošno izvede pavšali-ranje tega davka. 5. Uvidevajoč potrebo davkov za redno državno gospodarstvo moramo spričo dejstva, da davčna bremena vedno naraščajo ter se nalagajo le obrtnemu in trgovskemu stanu ter mestnemu prebivalstvu, opozarjati z vso odločnostjo na neumestnost in neupravičenost take finančne politike, ki ne vpošteva dejanskega položaja in obstoječe strukture v naši državi. Zdravo in uspešno davčno politiko je pri nas mogoče voditi, ako se v davčno breme privzema vsepovsod tudi agrarni del našega prebivalstva sorazmerno njegovi gospodarski sili. 6. Opozarjamo končno na potrebo, da se pri izdajanju novih davčnih zakonov . postopa previdno in prevdarno ter se daje gospodarskim in stanovskim korporacijam prilika, zavzemati pravočas-sno svoje stališče glede novih davčnih projektov. Dnevne vesti. s Ministrski predsednik Pušič je spojen poslancu Brancinu ju, da bo na uie-T.Vo interpelacijo glede takojšnjega izpla-s 1. januarjem povišanih draglnjskih vOKlad javnim nameščencem, kakor tudi o n®.ra^aniu zvišanja dnevnic nižjim državnim psiužbencem, odgovoril minister financ. Po-lednji minister pa je obvestil poslanca randnerja, da sedaj išče potrebne podatke, "‘Kar bo dal zahtevani odgovor. » — Interpolacija poslanca Deriiča. Ne- kateri časopisi so prinesli netočna poročila ? Petkovi seji narodne skupščine, glede in-•®rpolnciie poslanca Deržiča o slabem železniškem prometu. Netočnost obstoji v tem, ?a so zamolčali vzroke njegove odsotnosti! poslanec Dcržič je dobil namreč od strani Predsedništva narodne skupščine 4 tedenski "°Pust radi bolezni, ki ga je odobril tudi Pienum narodne skupščine (istotako kakor “°Pust poslanca dr. Žerjava) in se nahaja fedaj v zdravilišču »Kupari« v Dubrovniku, »sled tega je bila njegova interpelacija od-jbžena na prihodnjič: ako bi neopravičeno •♦ostal od seje, kakor so namigavall neka-,eri listi, bi Interpelacija zapadla, u — Gospod pokrajinski namestnik Ivan Pribor je popolnoma okreval in od 6. februarja zopet redno uraduje. — Delegat ministrstva financ v Ljub-lanl dr. Karol Savnik je v soboto 4. t. m. »lužbeno odpotoval v Beograd, odkoder se Predvidoma povrne v desetih dneh. —- Kaj bo z zaplenjenimi tisočaki? Povodom zamenjave starih avstrijskih bankovcev Je bilo mnogo tisočakov zaplenjenih, da so na njih nalepljeni kolki ponarejeni. Od tega sta minili že 2 leti, a vkljub opetovanhn vprašanjem in pozivom po ča-•opisih se finančno ministrstvo ne zgane, "‘ti sploh ne pove, kaj se misli v tem ozi-storiti. Pri nesrečni zamenjavi 4 za 1 j.6 državni fiskus vendar toliko profitiral, »o , . rnoKd vsal revnim slojem povrniti ‘oplenjene tisočake. Poznamo nižjega dr-ft* n,c,ga uslužbenca, ki se Je ravno takrat * i,cr mu žena Prinesla kot doto 14 '»očakov, za kar sta si mislila nabaviti "a potrebnejše pohištvo in perilo. Toda 6 m za,neniava ter jima je zapadlo kar jP ’ ‘■e^’ da 'majo ponarejene kol-str.4 v.no vse*i *alzifikacij v finan. mini-ni*i Poznali niso, zato tudi niso opo-iftj, v, ^risopisili na nje. Za pravično re-ev naj bi se zavzeli poslanci. o0ni~~ Nov trgovski gremij. V Gornji Rad-Ibn- vr- * m- ustanovni občni ^iitlčnl^okrajtrK0VCCV za cel* ljutomerski prnT~ Jugoslovanski visokošolci beze Iz »Je nnti^ 1 v,soke valute' Na Posredova-laki *iskeRa poslanika v Pragi bodo dl-lim nCri. i!! na krakovsko vseučilišče, kjer til *tano\ anjarek,0rat r3Zne usodnostl ln tu- 2Bbtev->if°„^mi05/ iez N! ur o pri Vcržclu so lavna dnin :> inci K- pri ministrstvu za __ 7a ,,n P°1 milijona kron kredita. 2*radi McTvn« Z , ?V lmamo zadnle dnl Hrvatskem rezistence železničarjev na ikosiov^kf^ davM„v. ČeSkoslovaškl. V če-Preblvalca nebuli °dpade na vsakega Ml. kron davka. "a arost ln SP°* 1400 zastoj !lj prl,vrmvah v trški Vcčtnn Tnrii nnpredna lista z ogromno »Iranki. namestnik' “rlpadajo naprTdm lkan~~. le umrl Poslanec-franči- ^‘ollkov. star šSeUn5l •J.0'113 herCesovskih strani v 3. vrsti tiskovna napaka in Je pravilno čitati- -Prosimo, da nam nujno nakažete glasom poročil v novinah dne 29. 12, 1921 določeni povišek draginjske doklade. ' — Resnica o uboju v Stični. Usnjar Tomaž Gantar iz St. Vida, na katerega je ruski begunec Šapirov streljal vsled silobrana, Je bil znan nasilnež, ki je par dni poprej s sekiro napadel davčnega Iztirjevalca. — Umrl je v Št. Pavlu v Ameriki generalni vikar in bisernomašnik msgr. Jos. Buli. — Umrl je na Trsatu arhitekt Franjo Matkovič,, zaveden Jugoslovan, ki je zgradil narodni kazino na Trsatu, poštno poslopje, veliki kolodvor, carinski urad in skladišča na Reki. Bii je med najznamenl-tejšimi arhitekti Jugoslavije. — Umrl je v pondeljek, dne 6. t. m. ob 15. v Kandiji pri Novem mestu v bolnici posestnik na Raki, g. Jakob Bajc, tast ljubljanskega gostilničarja Boleta. N. v m. p.! — Z vojaško puško je prišel v Loškem potoku s semnja 17 letni Lud. Košmerlj, ki je doma puško razkazoval, pri tem pa se je sprožila ter krogla zadela 23 letnega brata Franceta v rebra. Težko ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnico. Brat Ludovlk noče povedati, kje je dobil puško. — Prezaupljiv policijski komisar. Kakor smo že poročali, je bil nedavno aretiran pa Jesenicah bivši komunistični poslanec Novakovič, ki je nameraval s ponarejenim potnim listom pobegniti v Avstrijo. Novakoviča je nato spremljal v Beograd komisar železniške policije, a v kolodvorski restavraciji v Zagrebu ga je pustil samega, da je Novakovič skozi okno pobegnil. — Aretirani ropar. Na Grosupljem so aretirali orožniki Alojzija Premka iz Žalne, ki je dne 2. januarja t. 1. oropal Janeza Škerjanca. Škerjanec je namreč spoznal v Preniku tistega moža, ki ga je napadel in oropal. — Žalostna družinska tragedija. V nedeljo 5. t. m. je prišlo med čevljarskim mojstrom v Kočevju Ivanom Kenikom in njegovo ženo do prepira. V uprav blazni Jezi je Kenik zgrabil sekiro in odsekal svoji ženi roko prav ob rami. Zbesneli mož je po storjenem dejanju skočil v Rlnžo In utonil. Nesrečno ženo pa sp včeraj pripeljali v ljubljansko bolnico. Ljubljana. =» Izpremembe v vodstva narodnega gledališča v Ljubljani. Mesto upravnika za odstopivšim g. prof. Frid. Juvančičem se je baje ponudilo g. ravnatelju M. Hubadu, ki pa se brani, ker so pri upravi baje velike nerednosti. Posle administrativnega ravnatelja prevzame po g. Iv. Rusu g. višji računski svetnik Lindtner. — Vse govorice, da je država znižala svojo podporo našemu gledališču, so navadne hujskarije, ker je ljubljansko gledališče Itak državni zavod, za katerega je v proračunu 4,141.547 kron, za odkup Inventarja pa še posebej 4,260.000 kron. = Iz učiteljskih krogov. Volitve zastopnikov učiteljstva v ljubljanski mestni šolski svet se vrše v sredo 8. t. m. od 10. do 12. ure dopoldne. Kljub navideznemu nezanimanju za volitve se izza kulis organiziranega in neorganiziranega učiteljstva sliši marsikaj ‘zanimivega. Najbolj grozi zapovedujoča gospoda mladim učiteljem in učiteljicam, katerim se obeta za nepokorščino Prekmurje. Učiteljstvo, ki je bilo mnenja, da ima edino ljubljansko učiteljsko društvo pravico postaviti kandidate za te volitve, žiti; zato tega učiteljstva ne veže nobena dolžnost, utihotapljene kandidate na povelje od zgoraj voliti, temveč je dolžnost v lj. u. dr. organiziranega Člana, da premišljuje v prvi vrsti o tistih kandidatih, katerih imena so se imenovala pri zborovanju ljublj. učit. društva. Ni se torej prav nič čuditi, ako se je zadnji trenutek pred koncem zborovanja v 80 % odsotnosti vsega ljublj. učiteljstva vzdignila zakulisna zavesa in da je stal pred neodgovornimi Zaupniki nov kandidat sklonjene glave in povešenih oči. Kdor hoče na tak način pritisniti ob zid predsednika ljublj. učit. društva, naj voli zakulisne junake. Stara resnica ostane, da kadar se gre za skupne koristi učiteljstva, takrat so osebne koristi in simpatije nad principi. Disciplina sem ali tja, nekaj poštenosti in Iskrenosti bi trebalo povsod in vselej, največ pa pri voditeljih učiteljskih raje. = Poročil se je v nedeljo v šentjakobski cerkvi g. Otmar Ogrin, sin obč. svetnika^ z gdč. Minko Rusovo. = Zlato poroko sta obhajala v nedeljo 5. t. m. nadkurjač juž. žel. v p. Miha Mihelčič in njegova žena Marija iz Sp. Šiške, Celovška cesta 30. Vzornemu in priljubljenemu paru najiskrenejše čestitke! = »Bratstvo«. Danes v torek, dne 7. t. m. društvena plesna vaja ob 20. uri v salonu gostilne pri »Lozarju« na Št. Jakobskem trgu. Točnost in udeležba vseh vpisanih dolžnost! Načelnik. ~ Poštne znamke, vsakovrstne rabljene in nerabljene, posebno jugoslovanske. kupuje po najvišjili cenah v vsaki množini dne 7. in 8. t. m. v hotelu »Union« (številka sobe pri portirju) od 10. do 12., 14. do 15. in od 17. do 18. ure Izidor Steiner, trgovec s poštnimi znamkami iz Broda na Savu Kupi tudi fine antikvitete. = Automobilna prometna d. d. v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da je morala radi velikanskega povišanja tvorniških cen pri vseh tehniških potrebščinah zvišati vozne cene na progi Škofja Loka’—Železniki ca. 50 %. Povišanje stopi v veljavo na dan 8. februarja t. I. = Policija na konjik. Po Ljubljani se širijo govorice, da namerava tukajšnja policija vpeljati policiste na konjih. — Zatekel se je na stavbo g. Pogačnika, Dunajska cesta pri topnlčarski vojašnici mlad pes črne barve, visok, 2 znamkami Ljubljana 1921-533, 1922-23. Razmelitvena komisija v Prekmurju. V Prekmurje je dne 27. t m. dospela razmejitvena komisija, da postave nove mejnike med našo državo in Madžarsko. Razmejitvena dela napredujejo prav lepo in bodo končala najbrže že do 15. t. m. Meje ostanejo iste, kakor so bile določene v mirovni pogodbi. Pri Dolnji Lendavi se bo izpro-menila za nekaj kilometrov nam v prilog. Posledice netočnih vesti o trinajstem mesecu na železnicah. Ker je delavstvo južne železnice na vest o trinajsti mesečni plači jenialo predujme na, svoje prejemke, dočim se doslej pričakovani trinajsti mesec nikakor ni izplačal, je v veliki stiski, ker mora odplačevati svoje predujme. Vsled draginje, ki je nastala v zvezi z nepremišljenimi vestmi o izboljšanju stanja železničarjev (in tudi uradništva), se nahaja danes uslužbenstvo južne železnice v zelo žalostnem gmotnem položaju. Na to dejstvo se opozarjajo merodajni činitelji, da jih dogodki ne bodo mogli presenetiti in da ne bodo mogli odklanjati svoje odgovornosti. CeSle. Izobraževalno društvo »Bratstvo« Je minulo soboto zvečer priredilo v celjskem Narodnem domu dobro uspelo plesno veselico, pri kateri je sviral društveni tambu-raški zbor. Zabava Je bila domača in neprisiljena in je popolnoma zadovoljila obiskovalce. Mestno gledališče v Celju. Dramatično društvo vprizori danes v torek 7. februarja ob 20. uri velezanimivo veseloigro v petih dejanjih »Kozarec vode«. Igro režira gosp. Pfeifer. Občni zbor »Celjskega olepševalnega društva« se vrši danes v torek, dne 7. febr. ob 8. uri v hotelu »Balkan«. Pričakovati je, da se občnega zbora tega velevažnega celjskega društva udeleže polnoštevilno vsi društveni člani. Prvi semester na državni realni gimnaziji v Celju. Zavod je štel koncem prvega semestra 308 učencev, od katerih ima 40 odstotkov eden ali več nezadostnih redov. Poučevalo je 19 profesorjev in 2 pomožni učni moči. Bilo je 8 razredov s 3 paralelkami. Največji je IV. razred z 38, najman -ši VI. z 18 učenci. Trotoarji ob nekaterih hišah po našem mestu so v tako slabem stanju, da imajo isti cele jame, v katerih se ob sedajnem vremenu, ko se taja sneg, nabirajo cele mlake brozge, ki je za prebivalstvo skrajno neprijetna. Čudimo se, da vkljub sklepu od merodajnim činiteliev ni bila preskrbljena poprava istih. — Tudi po naših ulicah se pretaka brozga ob solnčnih dneh. Vsaj glavne ulice po našem mestu bi se naj očistile nesnage na ta način, da bi se brozga pograbila vstran, če že ni bilo mogoče snega ob svojem času zvoziti v Savinjo. Na red in snago gledati se mora! Iz celjskega trga. Mesa še vedno občutno primanjkuje, dasiravno so se v zad-niem času cene istemu dvignile tako, d4 skoro presegajo cene ljubljanskih mesnih cen. Zato pa bi od naših mesarjev pričakovali, da nas postrežejo pošteno. Vkljub vi-sok! ceni, 42 K za kg slabe govedine, pa moraš vzeti, če hočeš dobiti meso, po 20 do 30 dkg kosti pri kilogramu, tako, da ti ostane komaj % kg za použitek. V tem in še v mnogih ozirih se bo pri naših mesarjih moral napraviti red. Micka je na trgu dovolj na razpolago. — Po trgovinah pa se cene raznemu blagu dnevno zvišujejo. Plui. h,“ i, * pravico postaviti Kandidate za te volitve, , — ...... 1 \ i i. irJ« »Upokojenec« št. se sestanka vsega »naprednega« ljublj. uči- Inštance ni dospela M flaLaia na PA ouomi g hd onlaL K stanovanjskemu vprašanju v Ptuju. Pod dosedanjim predsedstvom stanovanjske oblasti mestnega magistrata podžupanom g. Blažekom je izdala ista odlok na par tukajšnjih kapitalističnih podjetij, kakor »Ljubljansko kreditno banko«, »Petovijo« in »Prvo jugoslovansko alkoholno družbo«, ki so, kakor znano, vsa tri milijonska podjetja, da morajo v teku enega leta seziJati v smislu naredbe ldstne stanovanjske hiše za svoje nastavljence in nameščence. Razume se, da so pri izdanju t:ga odloka advokati bili prvi, ki so Imeli kaj koristi, ker so morali hitro na vse tri odloke delati prizive na drugo iuštanco stanovanjske oblasti, venddr dosedaj je rezultat ta, da je priziv »Lj. Kreditne banke« tudi na drugi mštanci propadel, od »Petovije« še rešitev druge Inštance ni dospela in tretji, alkoholne druž-Brautana vlaiMtu taka. da je postal že odlok prv* Inštance pravo- močin. Vsa dosedanja stanovanjska obla-stva so šla z zaprtimi očmi mimo vseli teh milijonskih podjetij ali pa zaradi zamere niso upala nastopiti v smislu naredbe, med tem ko imamo tukaj zopet dokaz, da hodi sedanja stanovanjska komisija res le pravilno in pravično pot, ne glede na to, če je posameznikom všeč ali ne, ampak upošteva le splošne koristi občinstva. Posebno pri »Petoviji« povdarjamo, da je ista v prvi vrsti dolžna zidati za vse svoje nastavljence, ki jih je po večini privlekla iz Nem. Avstrije in drugod, lastne Stanovanjske zgradbe in to zato, ker je ravno ona naj-občutneje pripomogla k današnji stanovanjski bedi v Ptuju, drugič pa spada njeno podjetje pod občino Breg pri Ptuju ter njeni ljudje v smislu naredbe nimajo prav nobene pravice do stanovanj v mestu Ptuju. Potemtakem je torej popononta pravilen odlok stanovanjske oblasti, da naj »Petovi-ja« ali sezida za svoje nameščence v teku enega leta lastno zgradbo, ali pa se bode vse njene v Ptuju neupravičeno stanujoče nastavljence po preteku napovedanega ob-rcka v smislu stanovanjske naredbe delo-iiralo, oziroma prisilno izselilo v področje občine Breg, kjer ima podjetje svoj sedež in kamor tudi vsi njeni nastavljenci spadajo. Roparski umor v Podvincih se je izvršil dne 4. t. m. na trgcvcu R. Rosenield iz Brega. Rosenfeld je imel v Podvincih shrambo za deželne pridelke, ki jih je kupoval od kmetov. Obenem je tam tudi nakupoval. — Dne 4. t. m. ie šel, kakor večkrat, v Podvince. Čim je prišel v. lokal, sta vstopila dva mladeniča za njim in zaprla za seboj vrata. — Čez nekaj časa sta odšla in zopet zaprla za seboj. — čez dobre pol ure pride neki posestnik in začne trkati na vrata. Ker ni bilo odgovora, je s par drugimi možmi šiloma odprl. — Našli so trgovca Rosenfelda zadrgnjenega z vrvjo mrtvega in oropanega vsega denarja. — Ker nista mogla morilca iz prsta hitro potegniti prstana, sta mu odsekala prst. — Za storilci, ki sta Izginila neznano kam, se pridno poizveduje. Pri občinski seji zadnjo soboto se ie sklenilo, da se uvede akcija v svrho klanja fn razprodavanja mesa v lastni režiji, nadalje, da se začne pobirati za ubožni sklad, ki nima sedaj nobenega premoženja, ker se je vse predvojno premoženje porabilo za vojna posojila. Predlog obč. svet. Mikuletiča (NSS), da se nadzira razprodavanje življenjskih potrebščin petom tržnega nadzornika, ki se naj v to svrho imenuje, kakor tuul njegov predlog, da se naj kruh prodaja na vago in ne, kakor dosedaj »kar po čez«, se je odstopil pododsekom. lzvclll se je tudi mestni šolski svet, in sicer so bili soglasno izvoljeni gg. odborniki: dr. B. Štuhec, Še-rona, Šegula, dr. Senčar in Tomanič. V ku-ratorij »Dijaškega doma« in »Mladike« so bili izvoljeni odborniki gg.: Lenart, Mikuletič, dr. Štuhec, Šegula, \Vczjak in ravnatelj Vajda. — V kuratorij »Glasbene šole« pa gg. odborniki: Klemenčič, dr. Štuhec, dr. Jenko In Hernja. — Na kcncu se je tudi določilo, da se uoeljejo pri magistratu uradne ure od 8, do 13. in od 14. do 17. Mnrcssm Vsi državni uslužbenci, ki so službovali v zasedenem ozemlju, a so sedaj nastavljeni v Jugoslaviji, naj se zglase zaradi tam pustivšega pohištva čimpreje, najpozneje pa do konca t. m. pri Antonu Pod-brščeku v Trstu, ulica Torre bianca 39, I. Obenem naj prineso ali pošljejo kako od italijanske oblasti izdano potrdilo, da so res bili tam državni uslužbenci. Krvavo ustoličenje tržaškega mestnega sveta. 2e med ceremonijo je prišlo do ostrih prerekanj med nacijonalističnimi in komunstičnimi občinskimi svetniki, med potjo domov pa je nekdo ustrelil svetnika Juraga v trebuh, da so težko ranjenega prepeljali v bolnico. Kaj bo z odškodnino za uničeno premoženje? Goriški begunec nam piše: »Po vseli državah se že izplačujejo odškodnine za uničene nepremičnine, Ie pri nas še ni o tem ne duha ne sluha. Opetovano smo bili opozorjeni, nal pošljemo uradna potrdila italijanskih oblasti na socijalno skrb v Ljubljano, kar smo tudi storili z velikimi stroški za potne listine itd., a stvar zopet počiva. 2e peto zimo zmrzujemo po svetu, nimamo ne pohištva ne obleke, a tudi dovolj sredstev za preživljanje ne. Merodajni činitelji naj nam vsaj izposlujejo predplačilo na težko pričakovano odškodnino, kakor je to v drugih državah. Vso trgovino z orožjem so izpraznili tatovi blizu hotela pri »Zlatem jelenu« v Gorici. Umrl1 je v Ozeljanu učitelj g. Davorin Čenčič, star 57 let. Izpred sedišča. Zborno sodišče ljubljanske deželne sodnije je pričelo razpravljati o znani zadevi tatvin v ekspediciji ljubljanske glavne pošte, v kateri je bilo od jeseni 1919 zanosle-nih več moških moči. Med njimi so bili tudi obtoženci: oženjeni poštni aspirant Banovec Ernest, poštni oficijant Jean Maks, poštni aspirant Arzelini Alojzij, poštni aspirant Fa-vetti Aiaks, visokošolec jurist Mirko Prosen, poštni aspirant Klampfert Rudolf, poštni oficiial Šaka Štefan, poštni aspirant Ra-potec Fr. in poštni oficijant Hribar Rajko. Poštno ravnateljstvo je zvedelo, da v ekspediciji ne more biti vse v redu, zato je meseca aprila 1920 naprosilo policijo, da nadzira obtožence, kateri so imeli v ekspediciji opravka z ameriškimi pismi. Ko je bil poštni oficijant Milan Detala premeščen iz Ljubljane v Mokronog, je dne 20. novembra 1920 rekel poštnemu ravnatelju Juncu: »Jaz morgm proč, tatovi pa ostanejo v Ljubljani!« Gospod Junc je o tem izreku precej poročal ravnatelju Kurentu, kateri je stavil Detalo na odgovor in zahteval, naj pove, kdo pri pošti krade. Detala se je nekoliko obotavljal, nato pa izjavil, da kradejo v ekspediciji. Banovec je 29. novembra 1920 na policiji priznal krivdo in soobdolžil Jeana, Arzelinija in Favettija. — Prvikrat je kradel koncem oktobra ali začetkom novembra 1. 1919. Videl je, da je Jean jemal okoli 8 ameriških pisorn domov in si prilastil 260 dolarjev iz njih. Banovec ie sredi februarja 1920 videl Favettija odpirati ameriška pisma. Na Banovčevo vprašanje, kaj da dela, je Favetti odgovoril: »Kaj misliš, da ne vem, da tudi tl in drugi tako delate.« Banovec je obremenil tudi Saka in Rapotca. Dopoldn# so bili zaslišani posamezni obdolženci, katerih nekateri priznavajo, drugi zopet ne. Arzeliniju očitajo, da je precej zapravil. Ta pa dokazuje, da je prodajal dolarje, ki mu jih je izročal v prodajo Zakrajšček iz Amerike. Državni pravdnih dela dovtipe o stricu iz Amerike, tako da je malo veselosti v tej sicer zelo suhoparni aferi. Ob 2. uri se obravnava prekine in nadaljuje ob 4. uri popoldne in traja do 8. ure zvečer. Popoldne sta se zaslišala Rapotec in Hribar. Pri prvem so pri preiskavi našli hran lne knjižice. Glede zneskov zatrjuje, da jih je pridobil s tem, da je prodal lire, ki mu jih je rodbina pošiljala iz zasedenega ozemlja. Glede mark je resnica, da jih je prodajal in da mu je te marke dal Arzelini, češ, da jih je kupil za filatelistične svrhe, da jih pa sedaj ne moro prodati,.vsled česar ga prosi, da jih vzame nazaj. Rapotec nič hudega sluteč, je marke vzel in razpredal. Obtoženec Hribar se zagovarja, da ni vedel, kaj bo Arzelini delal z znamkami, zato mu je na njegovo prošnjo prinesel nekaj pol, ki so soadale v makula-turo in k! so se sicer sežigale tako, da le bil prepričan, da s tem nikomur nobene škode ne dela in da ie njegovo delanje ne-kaznjivo. Nato se je prešlo k zasliševanju prič: Otrinove, Štruklja In nadzornika Ha-beta, poleg ravnatelja dr. Debeljaka, Ko-serja, podpolkovnika \Verka, ki na niso ničesar pomembnega izpovedali. Zato le bilo pa zasiiševanie priče Otrinove, ki hoč« obremenjevati Klamnferta s tem, da je našla pri njem ameriška pisma, dekaj burno in dolgotrajno. Pripovedovala je. kako se je s Klampfertom vozila z avtomobilom v Celje. Klampfert zooot pripoveduje, kakšna prefriganka je Otrinova. Da so jo vzeli pod streho, se js izdajala za hčer bovškega župana, za maturantko, ki bi se rada latinsko učila in Klampfert usmili-nega srca, 11 je hotel pridobiti učitelja. Otrinova je preobračala Klamoferteve žepe in našla baje v njih amerikanska pisma, Klampfert proti temu to odločno zanika in zatrjuje, da je v Celju Otrinova njemu Izginila, ko je zavohala detektiva in da se je vozil v Čeiie z avtomobilom, ki ga je preskrbela Otrinova, češ. da je to avtomobil njenega očeta, ki ima s°dem hiš, med njimi tudi Luiscnbad na Bledu. Otrinova zatrjuje, da pozna več obdolžencev od sestankov, ki so jih imeli pri Klampfertu. Pride pa priča Štrukelj in izoove, da je Otrinova ravno njega v preiskovalnem zaporu izpraševala, kako Izgleda ta ali oni obdolženec in Štrukelj ji je enega kot drugega pokazal, glede katerih sedaj Otrinova trdi. da jih pozna že še iz lepših časov, ko je bila še na prostih nogah. Otrinova ie namreč prišla pričevat naravnost lz Begunj. Nato pripoveduje Otrinova, kako je videla izprehajati se obdolžence, pri tem ima pa smolo, da spravi ravno takšne pare skupaj, ki se skuhaj niso mogli izprehajati. S strani zagovorništva se konstatira, da ima Otrinova naravnost talent za iabuliranje. Posledica kontraverz med Otrinovo in Klampfertom je, da je sodišče telegrafično in tela-fonično dalo poklicati še par prič iz Celja, da se izkaže, komu je verjeti ali Otrinovi ali Klampfertu. Razprava se danes ob pol-deveti uri nadaljuje. »Zbornik za umetnostno zgodovino«. Izšla je 3—4 Številka tega lista, ki prinaša naslednjo vsebino: Dr. Fr. Stelč: Gotske freske na Jezrskem. — Jos. Destal: la Langusove ostaline. — Viktor Steska: Kipar Alojzij Progar. — Vojeslav Molž: Bi-zanc ln Orient. — Izidor Cankar: Umetnost v krščanskem slovstvu 2. stoletje. — Varstvo spomenikov. — Narodna galerija. — Književnost. — Bibliografija. — Razstave. — Razno. — Tudi ta dva'zvezka sta bogato ilustrovana z dobro uspelimi fotografijami slovenskih gotskih fresk. S tem snopičem je prvi letnik zaključen. -* Prva številka prihodnjega letnika začne objavljati ometnostni popis Slovenije. Naroča se pri Umetnostno .- zgodovinskem društvu v Ljubljani, cena' prvega letnika 100 kron. ‘ »Upokojenec«, glasilo »I. splošnega društva jugoslovanskih upokojencev s sedežem v Ljubljani« je stopil v II. letnik ter je dosedaj izšlo 8 številk. List je dobro urejevan ter neustrašeno zastopa želje, in zahteva vseh upokojencev, zato zasluži, da bi se ga oklenili vsi upokojenci brez razlike stanovskih kategorij in strankarske pripadnosti. — List je mesečnik ter velja le 1 Din. mesečna Naroča se pri upravi v Kersnikovi ulici 3. Cankova. K naši notici z dne 24. lan. o plesni veselici v korist Jugoslovanske Matice in šolske knjižnice v Cankovi se nam še poroča, da so za ugodni potek veselice roieg gg. nadučitelja Kočarja in učitelja Bitenca zaslužni tudi gg državni nameščenci. Pohvalno je tudi omeniti gospo Vo-glcr za dobro postrežbo. Pripore Satno Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun 'obrestuje po 4 in'pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rekom pa po dogovoru. Vremensko poreci8@. Ljubljana, dne 6. februarja 1922. Kraj T Ura I Tlak zraka Tema. zraka C 1 Veter 1 Oblcfiiost 11-10 Padavin« mm 7 737 0 72 sever sneg 26 Ljubljana ‘ 14 736 8 54 H 21 737-4 6 6 II obl. Zagreb 7 7644 . 80 vzhod sneg 60 Beograd 7 - 763 4 60 ' i 40 Dunaj 7 76M 100 sev. zan. obl 1 9 Innsbruck 7 767-2 110 hrezvetra obl. o-o Praha 7 — — ' | — Opomba : V Ljubljani barometer višji, temperatura nižja. Michčl Zevaco: ..NOSTRADAMUS. n »Povedati vam, da je moje maščevanje nasičeno, zdaj ko vas vidim pogreznjenega v propalost in zavrženstvo in stes podobni golazni, ki je človek niti pogaziti noče, da si ne bi oskrunil noge.« »Vaše maščevanje?« je vzdrge-tal Saint-Andre. _ »Sin vain ne povrne vaših šestih milijonov! Veste, kaj je storil z zakladom? Razdelil ga je na tristo delov po dvajsettiseč liver in jih je razdal, preden je zdirjal umret v Pier-refonds. Ta hip je v Parizu tristo družin, ki so trpele najlmjšo bedo. a zdaj blagoslavljajo neznanega dobrotnika in se mu zahvaljujejo, ker jim je omogočil brezskrbno življenje ...« Skopuh je zvil roke. Dihal je v kratkih, krčevitih sunkih. A Nostradamus je nadaljeval: »Treba je, da zveste še nekaj: Roland ni vedel, kje imate zaklad.« »Ne, ne! Nihče ni vedel zanj!« »Še več: Roland ni niti mislil na to, da bi se ga polastil.« »Kako — oh, kdo naj bi hotel umoriti svojega očeta!...« »Nekdo drugi mu je vzdihnil misel; nekdo drugi mu je pokazal pot do vašega zaklada ...« »Kdo?« je zaškrtal skopuh. Kdo je tisti demon?« »Jaz!« je dejal Nostrad nus z veličastnim glasom. Skopuh "je hotel planiti na rnaga, ki je stal pred njim kakor genij teme in ga prodiral z bliskajočim pogledom. Toda Saint-Andrčjeva moč je bila izčrpana. Vzmahnil je z rokami ter padel na kolena hropeč Ta hripavi, kovinski glas je ledeno rezal v najnotranji mozeg njegovih kosti. Lasje so se mu ježili... Nostradamus je odpri vrata kleti. Odhaja' je. »Ime!« je zatulil Saint-Andre, omatmivši proti njemu. »Pove ti ga tvoja vest!« je odgovoril Nostradamus z glasom nadčloveškega veličanstva. in je odšel. »Ta človek je blazen!« je jeknil Saint-Andre. »Norec je! Ime mu je Nostradamus. Drugačnega imena ni nosil nikoli. Oh, podlež, kako me je izmučil!... Gospod, daj mi umreti... Kaj? Moj sin me je pogubil? Je li mogoče? Je li resnica, da me je oropal rodni sin?... Mene!... Oh, iskati hočem! Pariz prevrnem, da zberem svoj Zaklad... Joj, vsi plameni pekla mi ulijo v glavi... Le ta človek! Kdo je demon, ki me je umoril?... Nostradamus! Nostradamus! Oh, saj « Sredi krikov, ki, so se brezumno davili v njegovem grlu, je zdajci spet začul tisto strašno zvenenje ... in ... ime — ime! — Nostradamovo pravo i jme, z vsem njegovim kaznujočim | pomenom: »Renaud!« je kriknil Saint-Andre j z zateglim, tulečim glasom. »Renaud!« je odmevalo v njegovi I duši. Planil je v najtemnejši kot kleti, I stisnil se vanj in iztegnil dlani pred-j se, braneč se strašnega privida. Oči so mu lezle iz jam, iz prs mu je trepetalo turobno ječanje rrrr*» . r w tv v klali Aziji go naleteli ca ostanke r.cLe babilonske bok Tj: obstojala iz 1. 3400 pred Kr. Razvaline in starinski ostanki dokazujejo, da so bili prebivalci vojaki in trgovci, Ftara pisma opisujejo šege in navade, ki so takrat vladale. Kolon"o je upravljal princ in prefekt in poleg njiju sta imeli enako pravico tudi princesa in prefektica. Burus — tako se je naziva:o mesto — je bil zibelka ženske emancipacije, imel -je tudi urejen poštni promet; pisma so bila pisana na žgani glini. Tu se je pojavil tudi prvi ček v obliki nakaznice, na katere temelju je biio izplačati prinašalcu nakazano vsoto denarja. ■ * Višina jelke. V češki Šumavi je stala jelka, stara 385 let in visoka 55.93 metra. Leta 1833 je besnel v Češki strašen vihar, ki tudi najmočnejš'm drevesom ni prizanesel, toda te jelke ni premagal Posušila se je od starosti. Obseg debla je meril 7.9 m, a premer 2.54 m. Druga jelka je dosegla starost 340 let in je dala 25 sežnjev drv. Razen jelk dosežejo tudi lipe in hrasti visoko starost in prežive mnogo človeških rodov. * Kako je nastal psevdonim P. Loti? Pisatelj Picrre .Loti, s pravim imenom Viand, je prišel kot mlad pomorski častnik r.a Taiti. Ker se je njegova ladja tam za dalj časa ustavila, poskušal jr, da se pobližje seznani s prebivalci Taitija. Ti so ga po svoji navadi nazi-vali z domačim imenom. Ker je bil svež »Bog nebeški!« je zahropel. »Ta I in mlad’ kar P°rncnia v taitskem na- človek je Renaud! « ! rečju roza. Viand bi se bil zelo rad po- ln brez zavesti je telebnil na ka meniti tlak. Ko so drugo jutro služabniki na-»Vi! Vi!... Nostradamus!...« šli gospodarja v najglobljem in naj-»Da, tako mi je ime — sedaj. A j temnejšem koncu njegovih kleti ter nekdaj sem se imenoval drugače.« i »Imenovali ste se — drugače?...« j je blazno zajecljal Saint-Andre. pre- j bledevšj od groze. »Išči, Albon! Domisli se, Jacques! Vrni se k zločinu, ki je bil začetek tvojega bogastva. Pogrezni se v spomine svoje mladosti: v njih najdeš ime, ki sem ga nosil takrat. Oh, bi! sem srečen. Živel seru, Jacoues! Ljubezen mi je napajala srce. In še jasneje od nje sta mi svetili vera in zauoanjc v dobroto tega sveta. Vera v življenje, ki se je odpiralo pred menoj v tolikšni krasoti; zaupanje v nevesto, zaijnanje v prijatelje in dru-gove! Išči, grof! In vprašaj se, kaj si storil z mojim zakladom, ki je bil jnilijonkrat dragocenejši od tvojih kletili milijonov ...« Ihtenje je prekinilo Nostradama. Vzdignil je pesti, kakor bi hotel streti maršala v prah. »Ime!« je hropel grof. »Kako ti Je ime?« Čutil je, kako sc mu trgajo možgani, kako iž njih beži razum ... Nič več ri mislil na svoj zaklad. Groza Je podjarmljala vre njegovo bistvo. :a pripravili k zavesti, se je dal grof d’ Albon de Saint-Andre .ubogljivo peljati na vrh. In ko so dospeli ž njim na beli dan, so videli, da mu je noč pobelila črne lase... III. Kraljičini plemiči. Mirta, po materi Grkinja in vzgojena v Argctpvem kraljestvu, je bila takorekeč mednarodnega pokolenja. Toda po rojstvu in po navadah je bila Parižanka. Vredna hči velikega mesta, se je tudi ona udeleževala vseh njegovih radosti, njegovih uporov, njegovih bolečin in njegovih zabav. Na dan velikega turnirja je med prvimi hitela na borišče pri Ba-stilji. Morda se je-v srcu nadejala, da sreča tam Royala de Beaurcver-sa. Mudilo se ji je izvedeti, kaj pečenja, odkar je pripeljal Florizo v Tkalsko ulico... (Dalje.) Podpirajte družbo sv. Cirila in .Metoda. služil tega psevdonima, ko bi se nc bil bal zlobnosti francoskih kolegov, kateri bi ga bili imenovali Viand Roti (pečena teletina). Zato je zameni! črko R v L: * Smrt papeža Pija VI. v Franciji. Dne 29. avgusta 1799 je umrl v Franciji v cepartmanu Drome papež Pij VI. To je bd edini papež, ki je umrl v Franciji, in sicer v zelo dramatičnih okol-nostih. Kakor je znano, je radi umora francoskega predstavnika v Rimu, BassvJIca in generala Duphota zasedel Rim Berihier s francoskim vojaštvom in Pij VI. je dobil povelje, da ,se odstrani iz Rima. Papež, že 82 let star, je bil bolan in zeio oslabel. Prosil je, naj ga puste v Kvirinalu, toda brez uspeha. Bil je s silo posajen v kočijo in odpeljan proti Dijonu, kjer je imel biti interniran. Dne 14. julija je prispel v Valenco, kjer je njegovo slabo zdravstveno stanje prisililo njegove spremljevalce, da se ustavijo. Papež ni mogel več dalje. V tem mestu je umrl od oslabelosti. Vladal je 25 let in njegova vlada je bila za sv. Petrom najdaljša. V Valenci je bi! tudi pokopan, čeravno je neki tedanji pariški list objavil, da je bilo njegovo truplo sežgano. Ko je bil podpisan konkordat, je Pij VII. reklamiral zemeljske ostanke Pija VI., ki so bili prepeljani v Rim in tam z veliko slovesnostjo pokopani. * Zaataaiva pcroka. V tuki beninskl jotrušnici so je odigral m dni tragikomičen sluč.v. Neka mlada, deklica p prišla k rr • Tu jctnišnlce in ga prosila, naj c. , ,'cuemu zaročencu, ki je zaprt radi raznih malih tatvin, vsaj 12 ur dopusta, da sc, zamore z njim poročiti. Ravnatelj se je. temu upiral, toda ona mu je sveto obetala, da bo svojega bodočega soproga o pravem času zopet pripeljala nazaj v zapor. Ravnatelj je slednjič dal dovoljenje in jetnik je bil izpuščen točno ob osmih zjutraj. Ko je preteklo 12 ur, je stala pred kaznilnico kočija. Iz nje je stopila mladenka v beli poročni obleki in potegnila za seboj svojega moža — popolnoma phanega. Povedala jc, da ga je namenoma upijanila, ker bi se drugače ne bi hotel vrniti nazaj v zapor. * Svetovni rekord v skoku s pado-branom je dosegel ameriški,seržant letalnega oddelka Fmil Cliambret, ki je skočil iz višine 25.0U0 slopov. Pri prvih 500 stopili se niti ni poslužil padobrana. Padanje je trajalo ib minuf. * Virtuoz na gosli — poslanik. Nemški časopisi poročajo, da je znani umetnik na goslih Friedrich Krcissler imenovan za avstrijskega poslanika v \Vashingtonu. * Ubijalec carske obitelji v državni služb!. Neki ruski časopis piše, da je najvažnejše mesto v moskovskem ministrstvu notranjih del podeljeno nekemu Bjeloborodovu, ljudskemu komisarju na Uralu. To je oni človek, ki je svojčas izdal nalog, da se jrria pomoriti ruska carska obiteij. * Landrujeva žena. Povodom afere Landruja, se je začel Pariz zanimati tudi za njegovo zakonito ženo, ki živi pod tujim imenom s svojimi otroci v neki osamljeni ulici v pariškem predmestju. Tam ima malo pekarno. Je povsem enostavna gena. tip pariške malo-meščanke. Ni sicer lepo, a ima zelo inteligenten obraz in krasne bele zobe. Z Landrujom je živela srečno 6 let in rodila čvetero otrok. Potem je postal mož zelo lahkomiseln in to je bilo vzrok, da je prišlo do ločitve. * Gabrijela Zapoiska —- umrla. Kakor se javlja iz Lvova, je tamkaj 18. decembra umrla znana poljska pisateljica Gabrijela Zapoiska. Pokojnica je napisala več romanov ter je mnogo delovala za gledališče. v Or 8: MLEKARSKO ORODJE dobrem ■ staniu. Cena po dogovoru. Al#l< '»aieU. Mah '-ss 3, pošta Grosuplje. PRITLIČNA HIŠA Z VRTOM V TOMAČEVEM ŠT. 34 pol ure cd Ljubljane. Kupec dobi takoRpik raerno stanovanje. 3ii 344 MESTO POTNIKA išče bivši trgovec pri kakem večjem pod" jetju v Jugoslaviji. Cenjene ponudbe upravo tega lista pod »Agilen* 213. Sprejme se tudi pisarniško delo na dom. 213 DVA ALI TRI POPOLNOMA IZURJENE MIZARJE, ki so zmožni voditi posamezne oddelke tovarne, sprejmem. Istotam se sprejme tudi spreten risar za umetna mizarska in stavbena deb. Ponudbe pod štev. 201 na uprav-ništvo tega lista. 201 VDOVA PO VIŠJEM URADNIKU z dvema deklicama (9 in 11 let) išče inteligentno, značajno, samostojno gosoo V svrho skupnega gospodinjstva in življenja. Ponudbe pod »Prijateljica otrok* na upravo lista. 202 HLAPCA H. KONJEM sprejmem. Prednost imajo oni, ki so že služili pri konjenici. Hrana v hiši. Ponudbe na J. Bonač, Ljubljana, Čopova ul. 16. MIZARSKEGA POMOČNIKA išče Franc Rožanc, mizarski mojster, Preddvor nad Kranjem. Hrana in stanovanje V hiši. Plača po dogovoru. 216 knjigovodja zmožen tudi bilance .ter sDreten koresoon-dent, oba slovenščine' in nemščine popolnemu zmožna v večjem podjetju takoj alf najpozneje do 1. marca t. 1. se sprejme. Ponudbe naj se pošiljajo pod »Tovarna« na upravo »Jugoslavije«. 217 KNJIGOVODJO ali KNJIGOVODKINjO zmožna bilance ter vseli pisarniških del se sprejme.. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na upravo »Jugoslavije« pod »Dobra moč«. 219 KNJIGOVODJA ki opraVlja tudi blagajniške posle, samostojna meč, zmožen bilančnik, se išče za takojšnji nastop v večjem- Industrijskem podjetju v Ljubljani. Ponudbe pod »Samostojen bilančnik« na upravo tega lista. 220 roda se: Gostilna s pekarijo, oziroma mesarija in zemljišče. ENONADSTROPNA HIŠA V CELJU, sredi mesta, cena 50.000 Dinarjev. Kupci naj pismeno ali ustmeno vprašajo pri 1. Kavčič, Celje gosposka ul. 6. 180 HIŠA S POSESTVOM NA PRODAJ Posestvo leži ob okrajni cesti Trboveljskega rudn'ka naMepem kraju, pripravna za kako obrat, mesarijo ali kaj drugega. Zemlje okrog 54 arov. hiša zidana, z ooeko krita, obstoječa iz kuhinje, 3 sob, 1 kleti, hleva za živino in sviiijaka. Cena K 270.000. Proda re ratll ureselitve. Natančna poiasnJa daje Marija Marn, posesuu.-a obč. Trbovlle, L<-k. štev. 116. 182 nt d. j MEBLOVANO SOBO išče mlad gospod. Gre pa tudi kot sostanovalec k družini, želi se hrana, vendar ni pogoj. Cenjene ponudbe prosim na upravo lista pod 1. marec št. 210. 210 MLIN ob potoku v bližini Ljublhne se vzame v najem. Ponudbe pod »Bližina 208« na upravo lista. 208 NEMEBLOVANO SOBO za dve gospodični iščem. Ponudbe pod »Nemeblovano« na upravb lista. «MaKKzecici#oo#VKrsanpBrvcooc ucccszsoceoauumva Pl Ulil m po:očena LMMA, dna E. februarja 1922, •.* vnorvia - »ur iK.tr. »■:£30©O»«3O0O»®««SCO®Cfc0CQI»»OCJe©e®©4>« 09QC>ttS®G»2C®e©89t>C»e®QCSO?aoC>aitt • GO CSC*" H s ...., . Is Božja Previdnost je poklicala včeraj k sebi v lilijski dobi 17 k-t po neznosnem trpljenju našo hčerko, sestrico, oziroma Sestrično, gospodično gojenk*? (15. lesniko učireiliJfa potem, ko ji ja še naklonila v svoji vseusmiljenosti sveto popotnico. Pogreb bo v sredo ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Valvazorjev irrt št. 7. „ .. .. in lege Domini voluntas eius: et in lepe eius me-ditabitur die nd noete (Psa!. 1)." t Sv. mnša zadušnica bo v četrtek ob 6. uri zjutraj v Kri-ževniški cerkvi. Tončka Karolina Likovič, Jože, jur, T ndvik, tehn. sestra. mama. brata. Matko Ljubič, učiteJj Rodbina Pavšičeva'. bratranec. 3 • *> *r ®a® pIt! mmlm povečane po vsaki sliki, črne, rjave in v barvah,društvene skupine, legitimacije za železničarje izvršuje najfineje po zmernih cenah. MS Life « l*O9t>OO00C>8OOC»OOi7O^CB00C®0C««9OC3«)O8fl OCOC90©®*®®fr0009909*0ff1*«CCO0C9O89000 K« rsmn AJ (p* 6 komadov po 8’40 m 4 komade po 12 m Profil 28 cm nerabljene prodaja takoj. Postili prodal JJ3, Ljubljana. VIZITKE, KUVERTE in PISEMSKI PAPIR S FIRMO, TABELE, PROSPEKTE, LETAKE, LEPAKE in vsakovrstne druge tiskovine izvršuje lično in poceni m mr g celo letna dobava v leta 1922 se kupi vsako množino. Obvezne ponudbe do 18. februarja 1922 z navedbo dobavnega časa ie poslati do 52. februarja 1922 na „Po tni preda! I51‘* gl. pošta Ljubljana. *Ti gftga j prosto vojjon in večje množine v gozdu kupi J. Pogačnik, Ljubljana, Dalmatinova ulica l./I. Posredovalci se dobro plačajo. m. f: y IV LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA L Naročila sprejema tudi uprava „Jugoslavije“ in' njene podružnice v Celju, Mariboru in rtuiu. ' 'Taniš'G a Tisti, ki je odpeljal na Svečnico proti večeru iz gostilne pri „Slepem Janezu14 mojega psa volčje pasme, sliši na ime »Pazi11, naj ga pripelje takoj nazaj. Alojz Dular, Vižmarje št 70. m 11M 1111011 JI P PII Ši znamke „1VI I K A D 0“ brez žvepla in losforja na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje ssssssssssss Tovarna vžigalic In kemikasii, družba s. o. z. j ^ Tel. int. 188. |g>!JŠ2 pri MaribO^U. Brzojavi: Vžigalice. MoliflSfeirbii I® zsstopsfivo 80 '/,, kemično čiste kisove kisline od tvrdke S. H. Gutmann, Belišče, za celo Slovenijo izvz. Maribor in ckolico. Sedanja cena K 95’— za kg, pri večjem odjemu znaten popust. zm .mm. Dne 8. februarja 1922. ob 10 uri zjutraj, vrši se na veleposestvu „Hotemsž“ pri Radečah-Zidar.i most ustmena javna dražba sledečega le_a: 1) cirka 900—1000 plm3 hrastovega lesa na panju. 2) „ 300— 400 plm' smrekovega lesa „ 3) „ 370 plm ‘ borovih in nekaj smrekovih brzo- javnih drogov od 14—23 cm debeline na tenkem koncu in z dolžino od 8—10 m (zimska sečnja 1921). 4) „ 219 plm!i borovih čokov in odrezkov do 4 m in čez 4 m dolžine (zimska sečnja 1921). 5) „ 97 plm3 jamskega lesa,(zimska sečnja 1921). a) Zdražitelj ima takoj po končani dražbi vložiti pri upravi veleposestvo „Hotemež“ 10% izklicne cene kot varščino, katera ostane pri upravi do končnega spravila lesa iz gozda. b) Dražbeni in nadaljni plačilni pogoji so interesentom na razpolago pri upravi „Hotemež.“ c) (Jprava ni vezana svoj les najvišjemu ponudniku oddati, ampak si pridržuje pravico odobritve in odklonitve. Elin iipiro Meiež, ta 'i fetarja 19ZZ. Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin. Izdaia konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.