Ithaja vsaki torek in soboto. Ako pflde na ta dneva praznik, dan poprej. KredniStvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ullcii Vetlurini St. 9. kamor je naslavljati pisma. fliefrankirana piHma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. UokoplNi dopisov se ne naiajo, TELEFON St. 201. sUne na leto 10 K, n pot let* 6 K, it tetii leta 2 50 Dpravniitvo %t nahaja v „Narodni Ti*kami" olica Vettarini It. 9. I* »ftla** te piačuje od Cveierostoprw petit vrste po 14 vin., t$ večkra»ni natis primeren popust. Ponamezne ttevilkt» stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih gonikih trafikan. Št. 53. V Gorici, v torek dne 4. julija 1911 Leto XIII. Novi vinski davek. Driavni po&lanec PovSe je priobčil v sobotnem „Slovencu" sledeči članek : Iz vladnih časopisov se čuje, da je finančno ministerstvo zopet poiskalo načrt prejšnjega ministra Bilinskega, po katerem bi se davek na vino predelal in sevcda Se poostril. .Jedro te prena- rcdbe je, da se obdači vsu vino, ne le ono, katero se toči na drobno v gostil- nah, oziroma povžije v glavnih mcstih. Doslej ni obdačeno vino, katero se na primer vsaj 56 litrov na debelo kupi od producenta. o/irotua vinskega trgov- ca in doma popije. Po načrtu finanč- uega ministra se bo pa moral tudi od onega vina, katero se bo povžilo v do- mači pornbi na kmctili in rnahh mcstih davek (vžitninskf) plačcvati. Minister se nadeja dobiti i/. tako preustrujenega davka n« vino več milijonov kron no- vega dohodka za drtavne finance. Osubitu davek na vino v slekleni- cah se bo močno povisal. Da je nameravani davek na vino hud udarcc /a naSo vinsko produkcijo, kt se nna ze tako borili z vscstranskuni lcžavarni — vsaj brcz porabc umefnih sredstev ni shajaii pri irtorcji. Skrop- Ijenje z galico, / zveplom i. dr. — |e očividno. Zato so se pa kmctski po« slanci, osobito S. L. S„ z vso odloč- nostjo in vztrajnostjo lakoj, ku je b:v$l fmančni minister Bihnski ta novi davek naznanil, postavili v bran in se zdru- zeni i. driiffimv knielskimi poslanci lo- liko časa protivili mmiMrovi nnmen, ua je ta novi davek. to silno breme /a vmarsho, opu>ttl. Cc bo sedanji fi- nanCni minister res naSel pogtim po- noviti to namcro, bodo zastavili nasi kmetski poslanci vso mIo. da strmogla- vijo to nesrecno namero: to pa i/, sle- dečih vzrokov. Že scdaj so bill vmorcjci v skraj- ni skrbi, kako bodo pridelano vino prodali. Saj je Ac v Jtivem spominu. ka- ko so pred letoin dm naravnost prosili za kupca in vino kar po slepih nizkih cenah prodajali. tako da se niso tuti stroski pridelovanja izplačali. In če $c upoštevamo, da se je ogromna vcčina vinorejeev do celega zadolžila pri pro- novljenju po trtni uSi uničenih vino- gradov, ter da jim je od dolgov treba plačcvali obresti in misliti ¦ na odpla- Čevanje najetih dolgov. je jasno. da more vsako novo breme dovesti vino- gradništvo v liude krixe ali celo v pro- past. Letos so vsled izredno slabe vin- ske letine cene vinu visoke, pa kako dolgo? Ako Bog da letos bogat vinski pridclek, bodo cene zelo padle in če bodo sledile še nadalje dobre letine, bo kmalu za gospodarja nastala skrb, kako spraviti vinski pridelek v denar. Če upoštevamo, da je Ogrska na sto- tisoče hektarov novih vinogradov v ravni lahki zemlji nasadila, da se je tudi pri nas prenovilo veliko vinogra- dov, da narašča žalibog konsum žga- nja in piva, ni pretiraro, če trdimo, da bodo nastali za vinarstvo Še zelo te- žavni časi. In taki s tolikimi težkočami in zadolžitvijo spojeni produkciji naj se nova bremena nalože? Gotovo je, da bi vsled novega obdačenja konsum pa- del; marsikateri gospodar, ki sedaj daje delavcem osobito ob košnji, žetvi, mlatitvi itd. vino, od katerega, če ga kupi saj vedro 40 bok. skupaj, ne pla- ča nikakega davka, se bo zopet odločil za Žganje, in tudi drugi ne bodo veČ jemali vino /a dom, ampak pivo. NIC manj pa bo za kmeta nadležen novi davek, ker bodo finančni organi takoj pri vinski trgatvi preiskali nje- gov vinski hram, da bodo izmerili, ko- liko hdktolitrov je naprešal mosta, ko- liko morda napravil za domačo rabo malega vina, petijota; sporočati bo moral c. kr fmančni straži, koliko vi- na bo prodal in komu in kam; saj ve- do kmetje marsiknj povedaii. koliko sitnosti imajo prebtti. če porabijo od* padke iz kletarstva preSe. dro?.je, sadje itd. Jasno je, da bodo kmetje to novo namtTavano breme zelo trpko občutili. Ko sem pisec teh vrslic »me! pri- llko v davčnem odscku državnega zho- ra govoriti s sinančmm mimstrom ki me je vprasal. zakaj da tako ostro na- stopam proti tcmu novemu davku. sem inu nud drugim tudi to vciikan- sko nadlcgo kmeiov navcdcl. da bodo morali finančni stražnski vedno hoditi v vinske lirnme in kteti. kar bo kniete zelo razbur.io. .Minister |c odgovoril: „No, naj se pa 'Joioti, da nnj vinski producent lakoj plača ves vžitninjiki davek. potem bo imel samo pri ptcSa nju most« sitnosti ** Ua mi \c b\\ odgo- vor na to dan. jc umevno Takega bre- mena sploh nc bo zmožcn nositi n».* kmct. da bi moral kmctovalec take) jc- scni plačat! od V5cga vtna prcccj visok davek. ki bi ?naaj tako so pravili naSi liberalci — je vodstvo socialne demokracije sv« j'ln prista$em odsvefovaio udeleži- tcv v1)c volilve. Zato pa so se liberalni ucitelji postavili in agttiraii okoli socijev ter jih spravili skoro vse na volisče za (ireconna. Neumorno je delal pri nas nsi$ (bcručitelj Štrekeij. enako je delal v Tomačevici in v Volčjemgradu. ^e celo izvanreden občni zbor nekega dru- stva jc moral slu?iti za liberalno agi- tacijo. V Volčjemgradu je nel. abcedar še! od hiše do hi§e ter se kazai zelo prijaznega. Obetal je pol literCka in en — tarčon. Znani ^vara je obhodil celo vas. S Sezane so kar deževale glasovnice. Vkljub vsem pritiskom smo v nasem trgu mi zmagali. Ker je naše iupanstvo naložilo 100 K takse za pies, so se zmislili naši na- predni. da napravijo društven pies. Saj drugega uAe tako ne znajo ! Od nekod. — Kot vsako leto pri- rejajo tudi letos šolske sestre v Tomaju v zavodu veselico z izbranim vspore- dom. - N'sak udeleženec nese s seboj domov globok vtisposameznihizvršenih točk in prepričanje, da tako plemenito in blago vzgojo more dati mladini le zavod redovnic. — Koliko požrtovalnosti in truda je treba čč. sestram, da izvežbajo mala dekletca za tako prost in gotov nastopterda jim vlijejo tako nežna ple- menita čustva v mlad? srea. katera go- jenke v izvrševanju tako naravno izra- žajo. — Točka „Zabavni prizor v go- spodinjski soli" je izrazita slika resnice, da bi marsikatera dekle boljših slojev obiskovala gospodinjsko solo, ko bi ne bilo treba „odiožiti rokovic" t. j. vsako gospodinjsko delo praktično v času te- čaja izvrševati. — In res kako bödi pridna in vešča gospodinja, če ni sama vseh del izvrševala, Če tudi ji pozneje ni potreba. Gospodinjska sola v zavodu je izborno urejena v vseh strokah go- spodinjstva. Ima vse v to svrho potrebna učila in izprašane učitelje in uiiteljice. Primorski Slovenci moramo biti ponosni na ta v naših krajih edini in tako zelo potrebni zavod. Le žal, da se ta Sola vse premalo nvažuje in izkorišča. Če je v kakem stanu potrebna izobrazba, je gotovo v gospodinjstvu, /lasti za boga- tejše družine. — Kdor ni §e videl izva- jati igre „Dve materi" v duhu in čusfvih igre same, naj bi sepotrudil na sv. Peter v Tomaj. StariSem „Olgice* moramo od- krito Častitati, da imajo tako dobro blago in pobožno dc?e in duSno razvito, ker otrok ne more lako Čisto in milo izra- žati svojih pobožnih ču*stev Ijubezni in uJanosti. ako tega nima v sreu. Tipavski Log, Minulo nedeljo je bilo pn nas jako živahno. Sklicalo se je zborovanje „Dekliških zvez* in wMa- rijimh družb"! Vseh deklet je bilo zbranih nad 1000. Navzoče so bile tudi „Marijine družbe" iz Kamenj, iz Črnič, z Otlice, iz Rihenberga in iz Branice ter druge s Kranjskega. Cerkveni govor je i mel veleč. g. Kalan iz Ljubljane. Po cerkvenem opravilu je bilo zborovanje. Predsedovaf je župntk iz Podraga preč. g. Koller. Referirala >o dekleta sama in sicer: Dekle in politika. naloga „Ma- njinih družb", dekle in abstinenca, de- lovanje deklet za misijone itd. Zboro- vanje je bilo jako zanimivo. — Popo- ludne je bila pa veselica, katere se je udeležila velika množica ljudstva z vseh krajev Vipavske. Ldarjal je t3mburaški zbor iz 5t. Vida v narodni no$i. pel pa je ženski zbor iz Vipave. Zborovanje in veselica se je vršila na prostem in je minulo vse v najlepSem redu. Polifični pregled. Državnl zbor se otvori 17. julija. -— Zasedanje se omeji zgolj na konstituiranje zbor- nice. volitev predsednika in odsekov in debato o $ 14. EdaJ bo sklican državni zbor? Določeno še ni, kdaj da se skliče državm zbor, ker bodo končane voiitve v üaliciji §ele 5. t. m. Splošno sodijo, da se državni zbor skliče 17. julija. Prvo sejo bo vodil starostni predsednik Fuchs: za predsednika bo po doseda- njih poročilih izvoljen posl. Sylvester. Cesar govori prestolni govor 18. t. rru Državnozborsko predsedstvo se ob po- letnl seziji odpelje v Išl, kjer izroči ce- sarju udanostno adreso. Načelnik kr- ščansko-socialnega kluba bo poslanec Jodok I:ink. Klub bo štel 70 članovr ker mu ne pristopijo dunajski poslanci. Kdo da postane načelnik „Poljskega kola", še ni znano. Zdaj posreduje med Poljaki in üautschem Bilinski. V poStev pridejo za načelstvo „Poljskega kola" Bilinski, industrijec Dluposz, dvorni svetnik dr. German in krakov- ski župan dr. Leo. V Sleziji izvoljena dva poljska poslanca ne pristopita h „Poljskemu kolu". Judovskega in sta- rorusinskegu kluba v novi zbornici ne bo več. Češko-nemška spravna pogajanja. Prof. dr. Fieder je povabljen k na- mestniku Thunu glede na spravna po- gajanja med Čehi in Nemci. V Pragi se bodo te dni posvetovale češke stranke o spravnih vprašanjih. Gre za skupen program vseh čeških strank za jesen- ske konfercnce. Spravno akcijo name- rava voditi Thun in izvesti jeseni vsaj cakozvano manjšo spravo glede tta uredltev jezikovnega vpraSanja pri av- tonomnih oblastih, narodne sekcije dež. odbora in okrožna razdelitev. Če se sklene mala sprava, sodijo, da seomo- goči jeseni koalicijska vladn z Gaut- schem ali s Thunom na čelu. Eonstitolraiije „Poljstaga kola" Vodstvc „Poijske Ljudske Stranke" je sklenilo, da kandidira mesto Stapin- skega za podnačelnika „Poljskega kola" poslanca dvornega svetnika Andre]a Kedziora. Dozdaj je bilo poverjeno to mesto poslancu Stapinskemu. Dosedanji načelnik »Poljske Ljudske Stranke", po- slanec Stapinski. odstopi tudi kot na- čelnik stranke. Njegovo mesto zavzame poslanec Ladislav Dlugosz. Cdstop srbskega ralnisterstva. Pasičevo ministerstvo je zaradi na- sprotstev med finančnim in trgovinskim ministrom v zadevi posojila hipotečne banke podalo demisijo. Sestava novega srbskega minlsterstva. Kralj se je posvetoval z obema radikalnima voditeljima Pasičem in Da- vidovičem in je na to poveril sestavo kabineta predsedniku skupščine Niko- liču. — Nikolic je izjavilv da vsprejme misijo še le po konferenci radikalnih voditeljev, kjer se odloči o koalicijskem vprašanju. Nemčlja v Haroka. Nemška viada je poslala v Ma- roko vojno ladijo „Panther" s 500 vo- jaki in sicer pod pretvezo, da ščiti in- terese nemških državljanov v tistem kraju. „Panther" je izkreal vojaštvo. To dejstvo je spravilo francoske vodilne kroge in francosko časopisje iz sebe, ker je Nemčija s temčinom očitno ravnala proti sklepom v Algesirasu. Ni izključeno, da pride vsled tega do hudih komplikacij, ali do vojske go- tovo ne bo prišlo, ker Francozi še dobro čutijo batine, ki so jih dobili leta 1870 71. Francija ima vkljub sovraštvu, ki gagoji proti Nemcem, pred njimi hud respekt, ker sama čuti, da bi v boju proti Nem- čiji morala podleči. Nemčija si je zopet v svesti svoje moči in si sme dovoliti take korake, posebno pa sedaj, ko imajo Francozi v notranji politiki mnogo posla. Vprašanje pa je, če bodo druge velevlasti mirno gledale. da se na tak nelojalen način kršijo pravice drugih držav. Na vsak način pa se bode cela stvar mirnim potom rešila: kajti v Evropi smo imeli še hujše konflikte, ki so se diplomatičnim potom rešili brez prelivanja krvi. Darovi. Z a „Š o I s k i Dom" je došlo našemu upravništvu: Dr. G. Dorčič, c. k. finančni tajnik 5 K, 1. Vouk, c. kr. vadnični učitelj namesto vstopnine k nedeljski veselici v „Cen- tralu" K 1. Domače in razne vesti Imenovanja v davčnl slnžbl. — Za davčne upraviielje so imenovani davčni oficijali: Karol Percolt, Alojzij Mrach, Josip Piahuta, Herman Budau, Herman Semeliker in Rudolf Pretnar. Za davčne oficijale so imenovani davčni asistenti: Enej marki/. Obizzi, Humbert Rauscher pl. Steinberg. Franc Jekl, Anton Vodopivec, Viljem Zanetti in Armando Jug. Girilmetotlarsko narodnjaštvo. — Odkar so se liberalci polästili „Družbe S7. Cirila in Metoda so naši inteligentje zelo navdušeni za njo in z občudovanja vredno vnemo plešejo pri plesih „na cast sv. Cirilu in Metodu" (Uboga svet- nika!) za mi!i narod. Kdor se ne more navdušiii za tako „narodno" delo, je v očeh teh liberalcev klerikalni brezdomo- vinec ali brezdomovinski klerikalec. 0 iskrenosti svojega slovenskega čuvstvo- vanja se z liberalci ne bomo prepirali, a povemQ jim ta slučaji: V ^Soči" je Čitati, da so si stekli posebne zasluge za Ciril Metodovo veselico pri „Jeletiu* ti in ti gospodje. Ta pohvala je dotične tako vzpodbudila, da so si šli siekat zasluge še na Südmarkino slavnost, ki je bila v nedeljo pri „PoštiM In ne re- čemo dvakrat, da niso bili nekateri hudi „narodnjaki" tudi pri „Legini" slavnosti na Telovadnem trgu. No, zato pa poj- dejo prihodnjič na sokolsko slavnost v PrvaČini, da se to „zgliha". OelovSki Slovenci so kakor srn užeporočali, priredili minulo nedeljo ro- manje na Sv. Goro. Iz Celovca do Go- rice jih je pripeljal poseben vlak. Vseh skupaj je bilo 515. Duhovniki so bili štiri. Na Sv. Goro so prišli uže v soboto zvečer. Največji del romarjev je preje! sv. zakramente na Sv. Gori. V nedeljo ob 7. uri je bila slovesna sv. maša in cerkveni govor, nakar so se rornarjf po- dali v Gorico, kamor so prišli ob 11. uri. Namenjeno je bilo, da si ogledajo razne znamenitosti našega mesta kakor n. pr. nove škofijske zavode, Kostanje- vico, deželni muzej, Grad, naše sole itd. A vsled velike vročine in utrujenosti se je delno ogledovanje mesta opustilo, to pa tudi zaradi tega, ker je bilo pre- malo časa na razpolago, ker ob 3. uri pop. so se uže odpeljali nazaj proti Ce- lovcu. Obedovali so na vrtovih gostilne „Pri Gorjancu" in ,,Pri Črnem Orla". Celovški rodoljubi so nam slikali njih žalostno stanje in propad sloven- stva na Koroške.n, ki je skoro neizogi- ben! Vkljub temu, da je na Koroškem 100.000 Slovencev, ne morejo pa ne mo- rejo naprej. Oholi Nemčur zatira sloven- stvo kjer more. Sol nimajo Slovenci. Niti ene sole s samoslovenskim učnim jezikom nimajo. — Najžalostnejše pri tern pa je to, da je skoraj večina Slovencev, ki so postavljajo za pri - staše nemške liberalne stranke, in to so po večini slovenski liberalci. Ako bi ne bilo rodoljubne slovenske ko- roške duhovščine, bi bilo koroško slo- venstvo uže pokopano. Liberalrii koroški Slovenci — kakor smo uže rekli — ali so pristaši nemške liberalne stranke, ali pa so taki Slovenci, ki le razdirajo to, kar naša duhovščina zida. Foizvedeli smo, da je iz trte izvita laž trditev goriške „Soče", da so naši koroški rodoljubi skoraj zanemarili Gra- fenauerjev državnozborski mandat. Ko- roška slovenska katoliška stranka je c1 a na vse kriplje, enako tudi kan- üiuut sam, Grafenauer, je storil kar je mogel, da se je rešil ta edini. slovenski ko- riški mandat, in gola nelepa baharija liberalcev je trditev, da če bi se oni v zadnjem hipu ne zganili, bi bil Grafe- nauerjev mandat izgubljen. Pač pa je res, da če bi imeli koroški liberalci vso volilno akcijo v rokah bi bil prav za gotovo izgubljen ta edini slovenski državnozborski mandat. Celovški rodoljubi so nam rekli, da če bo šlo tako naprej kakor gre sedaj, bo Grafenauerjer mandat težko obdržati ukljub temu, da je vseh koroških Slovencev — kakor smo uže prej omenili — 100.000. To pa vsled tega, ker so volilni okraji tako prikro- jeni, da ne morejo dobiti Slovenci no- benega mandata. > Korotan je res tužen ! v : Brezvestnež. — V soboto popo- ludne je peljal nek goriški laški izvo- šček tri ali štiri koroške rornarje z državnega kolodvora do pod svetogor- skega hriba. Romarji so pozabili v ko- čiji, ko so izstopili iz nje gnjat in kruh. Kočijaž pa, namesto da bi ro- marje opozoril na pozabljeno gnjat je peljal gnjat s seboj, kjer jo je otepal v družbi sštirimi drugimi v gostilni g. Fon na solkanski cesti. Vabil je še druge k tolsti gnjati, a so bili nekateri toliko pošteni, da so ostro žigosali de- janje izvoščeka. Pravijo, da je imela do- tična kočija št. 49. Ali je res? Prosimo pojasnila od dotičnika! Lomparlja V nedeljo zjutraj je na Sv. Gori zgubila neka romarica s Ko- rošLjga nad 100 K denarja. Romarica je šele pozneje zapazila, da ji je denar zmanjkal. Denar pa je našla mala de- klica in ga hotela nesti v samostan, da se v cerkvi naznani. To pa je zapazila neka brezvestna ženska — ne romarica — iztrgala je denar iz rok male de- klice in pobegnila ne ve se kam. Mala deklica se ji ni mogla vbran postaviti, in tako je brezvestna žena odnesla sto krön. Dobro bi bilo, da bi se tej izpri- jenki prlšlo na sied in da bi se jo po Steno zgrabilo in v temnico pahnilo za umazani njen čin. Kaj so vsega ljudje zmožni na svetul Vesellol v „Oentralu", ki ste se vršili v soboto in v nedeljo popoludne, kateri so priredili učni zavodi „Šol~ skega Doma" na korist istim ste priva- bili prav mnogo občinstva, zlasti pa v nedeljo. Vzlic neznosni vročini, ki je pri- tiskala, je bila „Centralovo" dvorana na- bito polna našega rodoljubnega meŠČan- stva. Videli smo prav mnogo odličnih oseb mladinoljubov. Zlasti naše inteli- gentno ženstvo je bilo mnogoštevilno zastopano. Vspored je otvoril deček z nagovojom na občinstvo, ki je na koncu izzval burne vsklike odobravanja, nakar je nastopil učitelj v „Malern Domu" g. Črnigoj s svojim izvrstnim ženskirn zborom, obstoječim iz okoli 40 pevk, učenk obrtne Šole. Vodopivčeva skladba za tro- oziroma Štiriglasen ženskt zbor „Pogled v nedolžno oko" je bila kaj moj- stersko izvedena. Lahko rečemo, da tako dovršeno se ni ta zbor še nikjer proiz- vajal, in ako bi bil avktor navzoč bi najbrže sam pritrdil rekoč: „Da, tako sem hotel jaz, ko sem svojo pevsko fan- tazijo na papir pisal." Krasen zbor je izzval mnogo odobravanja. — Na vrsto je prišla Zupančičeva deklamacija „Na vlaku", katero je z jako lepo kretnjo in s krasnim pripovedovalnim povdarkom prednašala učenka I. pripravnice v „Ma- lern Domu" N. Sa nein. Seveda je ob- činstvo mladi deklamovalki priredilo burne ovaeije. — Kot tretja točka je bil na vsporedu Volaričev štiriglasen ženski zbor „Slovenski svet". Na odru se nam nudil krasen prizor. Nad 100 deklet bro- ječ zbor učenk 1. in II. pripravnice v „Malern Domu" je s svojim petjem oča- ral množico, ki je z napetostjo poslu- šala to rajsko iepo pesem. Pa ti krasni, čisti soprani in močni a mill alti! Vi- soka „Centralova" dvorana je uprav iistvarjena nalašč za popoln užitek pev- skih izvajanj. Mogočen zbor je vodil učitelj v „Šolskem Domu" g. KorŠič. Zbor je imei g. učitelj v popolni oblasti. Vsak migljaj njegovega vodstva je bil upoštevan. — Naslednja točka „Vpra- šanje solnčecu", dvogovor, nam je nu- dil v sree segajoč prizor, katerega ne bomo kmalu pozabili. Srčkana otroka Marica Birsa, naš znani angeljček na odru in pa Še manjši detece ste nas uprav zamaknili v čarodejstvo. Množica je tiho in napeto sledila izvajanju tega prizora, ki je zvabil marsikomu solzo v oči. Pa kako sta govorila an- geljčka na odrul Gromovit ropot je na- stal in urnebesni klici, naj se prizor po- novi so pretresali soparno ozračje v dvorani. Na vrhunec pa je prikipelo na- vdušenje, ko je vladni svetnik g. Stefan K r i Ž n i č vzel v naročje deklico Birsa in jo pred množico dvignil v zrak. G.čni učiteljici Blandini Saunigovi moremo le Čestitati na vspehu, katerega je do segla pri tern nastopu s svojima učen- kama. — Naslednjo točko „Naš je mladi čas" je za ženski zbor blagovolil pri- rediti nalašč za to prireditev profesor na moškem c. kr. učiteljišču g. I. So- koü, zakar mu bodi na tem mestu izrečena srčna zahvala. Zbor je krasen in je množico kar elektriziral. Zbor je vodil g. učitelj KoršiČ. Viharen roko- plosk je na koncu sledil, ki je veljal prireditelju, ki je bil navzoč in pazboru, ki je njegovo misel tudi pogodil. — Nato so nastopili telovadci, mlada živa- kri. 16 jih je bilo. Lepe proste vaje so fzvajali mladi junaki. Enako so naredili par lepih skupin. To je za mlade in kot hrast čvrste in žilave deckel Na glasovirju jih je spremljal njih uCitelj g. Koršič. Seveda ni manjkalo burne pohvate. — Kot sedma točka je bila ganljiva Živa slika: „Vračanje s polja", katero nam je prav ukusno in v mojster- ski sestavi priskrbela učiteljica g.čna Danica Šanteljeva. Krist na križu ob cesti, mrak je bil, poljski delavci in delavke so se domov grede ustavili pred razpelo in krasno pelt pozdrav Kristu. V sree segajoč je bil ta prizor, katerega je razsvetljeval bengal izza odra. — Krona prireditve pa je bila spevoigra „Cigani v gozdu". Tukaj se je pokazalo, kaj premore železna volja in eneržerija moči, ki je vzela učenje te težke spe- voigre v roke. Krasne ciganske kostume smo videli na odru. Cigani z raznovrst- nimi godali, s ciganskim šotorom vred. Pa pele so ciganke, spremljane od ci- ganskega orkerstra kaj lepo in pa ple- sale so ciganke ciganski ples. Rožljanja, skakanja, vrtenja, petja in raznovrstnega drugega ciganskega veselja ni manjkalo na odru. Krasen prizor. Videlo se je, da se je učiteljstvo mnogo trudilo pri tej težki spevoigri. Igro je aranžirala g.čna učiteljica Hma Arko, ki je prevzela prav za prav aranžma cele veselice in ji mo- remo na tem mestu res čestitati, da se ji je vse tako «zvrstno posrečilo Pri učenju so ji pomagale g.Čni učiteljici in sicer je učila mimiko g.čna učiteljica Klementina Hrovatinova, ciganski ples pa g.čna učiteljica N. Pah or. Na klavirju je spremljala aranzerkasama.na vijolinu gg. učitelja Koršič in Črni- goj, čelo je igral nek učiteljisčnik Tekst spevoigre je iz nemScine nalašč za to prireditev prevel solski svetnik g. A. Mantel, zakar mu bodi na lern me- stu izrečena srčna zahvala. — Sploh je bila cela prireditev dobro osnovana in i/.vedena. Hvala učiteljskcinu zboru za- vodov „išolskega Doma", hvala g. vodi- telju II r o v a t i n za skrb, cesarskemu svetniku g. Vodopivcu in vsein, ki so količkaj priponiogli, da se je ta pri- reditev tako lepo izvršila. Dohodkov šolske veseltoe v Oen- traln dne 1. in 2. juiija 1911 insicer: 1. juiija 1911 . . . K 18614 2. „ „ pa . „ 3(»041 Vsega . . . K M6 55 1. juiija je poslala gospa ßla?.on 2 K, 2. „ pa so poslali : prof. BerbuČ 22 K, dr. Pavletič 4 K in l:r. Klavžar 4 K. Vstopnino so preplačali: Dne 1. juiija : svet. Tušar 8 K, dr Kos 8 K, uradnik Kljun 4 K, prof. Mantel 3 K. dr. UjCič 3 K, gospa Stepančič 2 K, IvančiC-KurinCič 1 K 40, Hrovatin Antonija 1 K, nadz. l:inžgar 1 K, Fr. Sivec 1 K; dne 2. ju- iija pa: svet. KrižniČ 6 K. monsig.(žup.) Pavletič 3 K. dr. Stcpančič 3 K, dr. Pavlica 2 K, dr. Ig. Kobal 2 K, gospa Makuc 1 K, Neimcnovan 1 K, IvanJakin, pek 1 K 30 v, gospa Cig j 70 v, urad- nik Šubic 60 v in dva neimenovana skup 50 v. Za narodne koleke skupili dne 1. juiija 15 K 70 v, 2. juiija pa 20 K 72 v/ Josip Hrovatin, t. č. denarničar. Argumentaclja za pol. otročaje. „Edinosti" ni ljubo, da smo dobili v izjavi dr. Rybafa na povolitvenem shodu v tržaškem wNarodnem domu": da bo dr. Gregorin kot državni poslanec de- loval po tržaškem (liberalnem!) pro- gramu — za Trst — dragoceno po- trdilo našim opominom: naj Kraševci in Vipavci ne volijo Gregorina, ker ne bode kot tržaški politični sovoditelj mogel delovati izključno le za gospo- darske in kulturne koristi svojih vo- lilcev. Izjave RybaFeve ne more „Edi- nost" utajiti, skuša jo pa s frazarskim tolmačenjem „pofarbati". Pravi, da tržaški program ne izključuje dela za koristi Krasa. Seveda ne, saj mi tudi tega nismo trdili, pač pa omejuje In zavira.. Ve menda Že vsak politični otročaj, da tržaški gospodarski interesi niso vedno tudi goriški gospodarski interesi. In Gregorin bo v takem slu- čaju po izjavi Rybarevi deloval za ko- risti tržaške. To je meda dovolj logičen zaključek! Da ga „Edinost" ne pri- znava, ni čuda, saj nosi vsa novejša tržaška polJtika znak neodkritosrčnosti in tajnosti. S pisanim programom ho- Čejo tržaški politiki slovenski svet sle- piti, njih politična dejanja so pa pri- 'krojena po programu kranjskih in go- riških liberalcev! Kdo so tisti „zavedni kraški možje. ki so ponudili kandida- turo dr. Gregorinu, zakatere bi se „Cdi- nost" Še vedno rada skrivala, ve slo venska javnost zdaj pravdobro na pod- lagi naših povolitvenih dopisov s Krasa o volitvenih sleparijah na korist kan- didata Gregorina. Ti „zavedni kraški možje" so zdaj razkrinkani. Čujmo še, kako bi holela „Edinost" svojega po tržaških voditeljih liberaino vzgojenega občinstva liberalne simpa- tije za Itberalnega ljubljanskega po- slanca prikriii! Pravi, da je (a (dr. Rav- nikar) njeni množici v najboljem spo- miou z velikega javnega shoda politič- nega društva „Edinost", na katerem je podal izboren referat o uaäih šolskih razmerahl — Že preneumno! Mi me- nimo, da je na strani S. L S. obilo poslancev, s katerimi se en dr. Rav- nikar po zaslugah za slov. šolstvo niti primerjati ne more; in vendar je spre- jelo tržaško liberaino občinstvo izvo- tev teh mož z drugačnimi občutki nego s simpaUjami! Če je S. L S. „koketi- rala" — kakor se muza »üdinost* — z dr. Ravniharjem, ker je nastopil nekdaj proti politiki narodno-napredne Stranke, ne dokazuje. da bi mogla „ko- ketirati" ž njim zdaj. ko je izvoljen po- siaiicem na program isle narodno -na- predne stranke. Iz istega razloga pa bi moralo trJaSko obcin^uo. 6e bi bilo ret Dad itrankami, v*dr?.ati se vsakili simpalij za izvoSitev poslancev izvolje- nili na program ene ali druge stranke. Pndbacivanje s „koketiranjem" naj „lidmost" lepo pnlirani /ase in svoje občinstvo; to ni pn .:adnjih volitvah s socijalisti le »koketiralo". ampak j»m celo pnpomoglo do /mage. Ce itidt je bojevalo pred volitvami I njim boj do no?.a. Ce je trŽaSko občinstvo pozdraviJo tudi izvolitev dr. Spadara v Kopru, ni pač ta pozdrav veljal /.magi klenkaica Spadara, ampak padcu njegovega nas- protnika, katcrvmu so tržaski voditclji napovedalt boj pri o?.ji vohtvi. Pa je 2e tako, da se morajo v „lidinostr vsa dejstva „farb ti", ker je njen pisani po- litični program sam na sebi najvcčja „farbarija"! Župnlk Beroe »uspeudlran I po kojeni ztipnik lierc \l bil te dni od ljubljanskega skofa suspendiran od vseh cerkvenih opravil. ker ni zadostil ukazti z due lo. junija t. 1., marveč je s pismi z dne 22. junija t. I., ki jih je pnobčil tndi v cerkvi in katoliSki veri nasprol- nem in strogo prepovedanem listu, pro- vzročil novo žalitev škofijskega ordi- narijata. Na o. kr. moškem nčlteljlšču v Gorlcl bo zaključekšolskega leta 1910|l 1 v četrtek, dne 6. t. m. Isti dan popoludne se prične ustni zrelostni izpit, h kate- remu so se prijavili vsi četrtoletniki (32) in 1 privatist. V nedeljo, dne 9. t. m., od 9.—12. ure bo vpisovanje za vstop v prvi tečaj, v ponedeljek dne 10. t. m., pa se prično sprejemni izpiti. Risbe gojencev, izvršene v šolskem letu 1910|l 1, bodo za občinstvo na ogled v sredo, dne 5. ter v četrtek, dne 6. t. m. v I. nadstropju „Šolskega Doma" (v Križni ulicU Odllkovanjö. — Cesar je povzdig- nil generalnega majorja Lamberta Kon- schegg v plemiški stan ter mu podelil ime „Pramburg". Izpred porotnoga sodišča. — V soboto se je vršila kazenska razprava proti FrančiŠki Testen zaradi detomora. /.ačetkom razprave je predlagal predsednik, naj se izključi javnost, kar se je vsprejelo. Frančiška Testen je namreč v de- cembru I. 1910 porodila živo dete, ka- tero je udušila ter je potem vrgla, za- vito v oblačila, v neko 70m globoko jamo. Prve dni marca t. I. je bila za- slišana, a je zanikala, da bi bila ona rodila. Se le 11. marca je zdravniška preiskava dognala, da je morala Testen roditi. Vprašali so jo, kje je dete, a ona je odgovorila pri zaslišanju 13. marca, da je je neslav nek gozd ter je tarn zapustila. Najbrfe, da sojezverine raztrgale. Preiskovalna komisija pa temu nl verjela. Preiskava se je nada- Ijevala in orožništvo je zasledilo, da se truplo umorjenega deteta nahaja v oni 70 m globoki jami. Ko se je potegnilo dete iz jame, je Testen priznala, da je ona vrgla de!e v jamo, a da dete ni bilo iivo, ko je priSlo na svet. FrančiSka Testen priznava pred porotniki v glavnem svoj zločin, soda skusa se izgovarjati, da je storila v obupii, da se ne spominja natančno itd. Na podlagi porotniškega pravoreka je bila Irančiška Testen obsojena na IS mesecev trde ječe z enim postomvsaki drugi mesec in s trdim ležiscem vsaki fretji moi'C Porotoo sodläco. Julri pnčne ka- zenska ra/prava proti krivcem kon- kurza denarnega zavoJa .Banca Popo- lare". ki hude trajala, ako se ne odlozt, več dni. L'stop k lej razpravi je do- voljen občmstvu le proti od sodnije i/Janim wkxni'-cnm 1000 krön zgobljeoib in Dajdenib. Anjjelj Chiadcs. mesarsks pomočmk je i/gubil louo K. ki jih je prcvtd od ne- kega mcsarja. da jih da svojcmu go- spodnrju Citiffarin ju na stolnem trgu. Po sreči pa je naSd ta dcnar nek po- Sten Sluvcncc. kl ga je oddal policiji. Policijn je vrnila Cluadesu izgubljen dcnar. kl je bil vesel. da nipadelnoben sum na njcgovo po.^tenost. V Rlbeoberga bo pnhodnjo nede- ljo dne ^. t. »n. lepa veselica tatno^njega KrSČansko soctalnega izobra2evalnega društva" na (ioverni. Zatetek ob 4. uri pop. Vspored. ki je zelo obširun a izDran, privabi golovo ubilo občinstva k veselici. V Podgorl bo pnhodnjo nedeljo dne 9. t, m. veselica in zborovanje „Sio- venske straže* v Župnisču in sicer po blagoslovu. Na vsporedu so govori in petje ter volitev odbora. — Vstop je prost. V Šturjah bt) prihodnjo nedeljo dne (>. t. in. veselica „Jugoslovanske strokovne zveze" na vrtu g. Ivana Sti- bilj. Vspored obsega petje, govor (go- vornik iz Ljubljane). veseloigro „Gospa Kordula", burko „Prepirljiva soseda" in prosto zabavo. Vslika nevlhta z gromom in bli- skom je divjala nocoj ponoči v goriški okolici. Padala je tudi še precej debela a redka toča. Denar je našla neka oseba na svetogorski cesti in sicer uže 21. maja t. I. Vest o najdeni svoti smo uže par- krat öbjavili, a se ni dosedaj še nihče oglasil. Kdor bi bil denar izgubil, naj se oglasi pri svečarju g. J. Kopaču v Gorici, ulica Sv. Antona štev. 7. Najdeo denar. Minulo sredo. dne 28. junija zjutraj je našla neka oseba na Kornju še precejšnjo svoto denarja. Kdor je denar izgubil, naj se oglasi v naLi tiskarni ali pa na goriški policiji. Ponarejeni bankovcl. — Že neko- liko dni krožijo v Trstu prav dobro po- narejeni bankovei po 20 K. Bankovciso jako dobro ponarejeni, le na oglih niso okraski povsem enaki. Te dni so pri javnili blagajnah zasledili 50 takih fal- zifikatov. Vzlic poizvedbam niso mogle oblastnije priti še na sied ponareje- valcem. — „Plkelhanbe" so odvzell triaSklm redarjem Sele potem, ko sta se dva re- darja na straži onesveščena zgrudila na tla. Nemških Seg se tudi solnce naveliča greti. Boljil komls. - Cesar je določil, da dobe vojaki boljši komis, kot je bil dosedanji. Dobili bodo vsak dan 700 gr. kruba (dozdaj 840 gramov). napravlje- nega iz ržene moke, ki bo bolj očiščena otrobov, kot dozdaj. Tak kruli bodo do- bivali, ko porabijo moko. ki jo še imajo. pri armadnth zborih st. I do 15. 16. ar- niadni zbor pa dobi komis iz psemčne moke. Med vofajo na sorjo liglnll — V četriek je pnplul v Trst \i CangraJa j parnik „Leopolis". Kapitän je javil j oblastem, da je na poti izginii potnik I I. ra/reda dr. Klement, ravnatelj bolnice v Bukare.^tu. Sumi se. da je padel ne- opazen po nesreii v morje. Profesor se sastropU v Trsta — V nedeljo zvečer ob o. uri >e je vrnil profesor Tedeschi domov. kjer je sta- noval s svojo maierjo. Pozvoni! je. in kor je moral dulgo Cakati. bre-f da bi mu kdc odprl. je dal odpreti vrata s silo. Tu se mu je nuJil žalosten prizor. Na tlch je lcžala njegova mati, kdiero je kap zadela, mrtva. Dal jo je oJpe- Ijati v bolnisntco. Prof. Tedeschi pa se je podal v svojo sobo ter se od žalosti lastrupil t močno dozo strihnina Ia iferlQjak v Scboabrono je doüa te dni večja poiil»atcv divjih Ži- vali \l nemške Vzhodne Afrtke. Pri pel ja l jih je nndzornik NovaCek. ki je odšel hi pred več ineseci v Afnko. kjer je napravil maio meneiarijo in pnvadil živah na jetmštvo. Med doslimizivaiimt so posebno znameniti trije povodni konji. katenh je vedno manj in se pro- dajajo običajno po 5 do 10.000 K. Droblinice. AgiUtorji Borüci. i/. Przemysla poročajo: V bhznji vasi Bykow. kjer je bil hud voliini boj med rusofilskim in ukrajinskim kandidatom. so priSÜ agi- taforji rusofilskega kandidata k kmetu Zacharki ter zahtevali od njega volilno legitimacijo. Ker se je Zacharka branil izročili listino, planili so agitatorji nanj in na pomoč prihitelo Ženo, ki so jo z gorjačami ubili. Zacharka pa je težko ranjen. Doslej se ni posrečilo, izlediti morilce. Vellke povodnjl na Bolgarskea. Na Bolgarskem so veiike povodnji, vsled česar je orientski ekspresni vlak imel 24 ur zamude. Posebno v okolici Sredca in mesta Tirnovo so viharji in povodnji napravile veliko Skode. Voda je ondi odresta dva mosta. V okolici Sredca in Tirnova stoji voda preko naj- višjih dreves. Tudi v krajih ob reki Marici so veiike poplave. Sredec je brez pitne vode. Tudi v Makedoniji so bili veliki viharji. Plesalka Kseslnska vohonk* — Slavljeno peterburško plesalko Ksesin- sko, ki je bila oboževana po velikih knezih. po visokih državnih uradmkih in po generahh, so zaprli, ker je izdala Japonski in Nemčiji važne armadne skrivnosti. Ksesinska je bila Že pred leti osumljena vohunstva, a so takrat na željo visokih krogov vso zadevo potlačili. Protest proti povlianjn tobačnlk can — Socialist! so imeli pretekli teden v BupimpeSti sedem shodov, na katerih so protesiirali proti poviSanju tobačnih cen. Na shodu so bile vsprejete enako- glaseče se resolueije, v katerih se na- haja poztv, naj se na f.nančni atentat odgovori s tem. da se vsakdo vsaj de- loma odpove kadenju.dokler ne umakne viada odredbe tičoče se povišanja cen tobatnih fabrikantov. „OhTfljna posoijlnicfl y Hobaridu" rfgistrovaaa zadrugt z neonejeno zavezo — vabt na \IUWW OBONl ZBQB. ki se vrSi v sredo 12 julija ob 10. uri pop. v posojilniških prosto- rih s sledecim DNEVXIM REDOM: 1. Sprememba pravil. 2. DoloČitev obrestne mere za 1911. 3. Slučajnosti. Naeelstvo. Spreicmno naznanilo. V dvorazredno Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani se bodo sprejcmali učenci dne (>., ?. iu S. julija t. 1. in dne 1(>. septembra t. 1. od 10. do 12. ure dopoldne. V pripravljalni razred se sprejemajo ucenci. ki so stari vsaj 13 let ter so dovrsüi najmanj stiri razrede ljudske sole. V I. letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejmejo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje sole, K vpisu naj pridejo učenci v spremstvu staršev ali njih naniest- nikov ter naj prinesejo krstnl IISt, zadnjö Šolsko IzprlČevalO In K 15, vpisnine in prispevka k ucüom. Ostala pojasnila daje — tudi pismenim potem — ravnateljstvo. V Ljubljani, 1. julija 1911. . V manufakturni trgovini —= TEOP. HRIBÄR V (SORICI '^m^^m (prej „Krojaska zadru^a11) ***********. se dobi uajboljse platno iu bombaževina za pe- rilo, brisalke. uamizni prti. serviete, zepui robei itd. CENE SOLIDNE. SL Jl f I 1 priredJ že mali dodatek „pravega :Francka:" s kavnim ftlttft NUI 11 H C^ If {) I/ "I If 11 m'ul( k°m YL tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne- II 11 II I ill 11 II \ H II n n II II ^datnosti m svoje neprekošene kakovosti našel je pravi U1IU I III 11II Ü11U II11 I U Franck toli priljubljeni sprejem v sleheruem go- ¦HMHIB^m^HnBHHHHBHB«MIHMMHMMBWMHMHnHBK SpodiOJStVll. Loterljske števllke. 1. julija Trst .......26 38 20 79 80 nilJaKI. prmw wšoJ8kega Doma" Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici wlica della Croce štev. 6, Siriščni ekstrakt, tekoč, Siriščni prašek, Siriščne tablete, Sirno in masleno mast pošilja po nizk h cenah mijem Bayer, Kufstein.TiPolsho. Restavracija Brezje pii fflariji Pomagaj p. RadovIJlca. Podpisani se toplo priporoča velec. romarjem in drugim obiskovalcem Brezja za obilen obišk reslavracije „Brezje". Točim izvrstna briska bela in črna do- mača vina, kakor tudi najboljše pivo. Kuhinja domača in najboljša. Gorka je- di!a v vsakem času. TJšaj, restavrater Brezje. Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v e c 5SÜ- v Podgori ^^ na toiIi ieleniiteia mosla (ho cesti, ki peljeproti GradiSkii o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in tnehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3-12 ; colov debele. Ustanovljena lela 1810. — — — Ustanovljena leta 1810. Najstarejsa sloyenska tovarna paramentov Josef Neškudla Olumuc priporoča sledeče predmete po jako zmernih cenah: paramente, baldahine, zastave, cerkveno opravo, z ognjem pozlaČene kelihe, monstrance, ciborue, svetilke, lustre, luöi. križeve poti. Stari paramenti ae *&obro popravljajo. Za uboge cerkve prccejšnji popust. Gene brez konkurenco in 30% nižje kot drugod. iW" Pošilja cenike na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. "^B Za one, ki trpijo na želodcu! Ysem onirn, ki so si s prehlajenjem ali 3 preobloženjem žeiudca. z zaužitjcm slabih, za prebavo težkih, prerarzlih ali prevrocih jedi ali z nezmernim življenjem nakopali kako želoJčno bolezen, kakor: šelodčni katar, krče v želodcu, bolečine v zelodcu. tesko prebavo ali saslišenje, se priporoča tern potom dobro domače sredstvo, čegar dobrodelni vpliv se je preiskusil že več let. hi to je If Hubert Ullrlch-ovo iellščno vino. ~^f To zeuščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč in iz vina ter ojači in oživi prebavne organe človeka. Zeliščno vino odstrani nerednosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave kivi. S pravočasno porabo se udušijo telodčne bolezni že v kalu. Zatorej se ne sine obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor" glavobol, koicanje. žganje. napihnjenost, bljuvanjc, ki se pri starih želodčnih boleznih pojavljajo, pojenjajo večkrat po par požirkih teg2 vina. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje srca. slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah. _v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliščnim vinom. Zelišono vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari in želodca in dreves s tem, da pospešuje stol. Suho in bledo ubličje, pomanjkat je krvi, QJohficf 3O P° "avadi posledice slabe prebave, pomanjkljire krvotvoritve in OldUUal bolnega stanja jeter. Osebe, ki niniajo teka, so nervpzno oslabljeni in so ozlovoljeni, ki trpijo na glavobolu, so brez sna, ko največ hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemo življenju novo mod. Zeliščno vino povzdigne tek, pospeši prebavo in hrano. oživlja premembo snovi, pospeäi tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spri- čujejo to. — Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev: Gorica, Kormin, Gradišče, Romans, Ajel, Dolgopolje, Ronke, Tržič. Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Videm, Palma, Červinjan, Oglej, Fiumičei, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vseh drugih manjših in večjih krajih Go- riško-GradiŠčanske v lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske. ---------Svari se pred ponarejanjem! ===== Zahtevajte izrecno Mr Hubert Ullrich - oto "99 Zelišino vino. Moje zeliščno vino ni nobeno tajno sredstvo; njegove sestavine so : vino malaga 450.0, vinski štrtdjaj 100.0, glicerina 100.0, črno vino 240.0, sok jerebike 160.0, CroSnjcv sok 320.0, aniž, razne rastlingke korenine itd, Te sestavine se zrneäajo. Prva Prlmorska Tvornlca za lesne Izdelke ============ z vodno silo =====1======== Ivrdke fl. KR1ZH1Č = ob kolodvoru Podmelec ===== Sprejema v Izvršbo: vse v stavbeno inizarsko siroko spadajoče izdelke za liise, vile, sole, bolnišiifce, cerkva, javna poslopja itd., [kakor: okua, vrata, podove, portale; popolne opreme IJudsklh šol, šolske klopl po »Rettig-ovem patentu i. t. d. MT Proračunl In načrtl brezplačno! ^H Parketiia tvomiea opremljena z najnovejširni stroji r.udi parketne deščice iz hrastovega in bukovegii lesa, postrežba tilkojsnju za vsaktero množino! zzzzrzzz Zftlitevajte vzoree in cene! rz===== Strugartki oddelek nudi vse v strugarsko stroko spa- dajoče izdelke. IDiASTVO i Vsa dela so soSidno in strokoonjasito izyedena! ]AMSTVQ! Obisk strokovnjcka interesentom brezplačen. ÜOSpOQICna Slov. ital. in nem- Jkega jezika išče službo pri kaki tvrdki kot blagajničarka ali pj; v kaki pisarni. Več se izve v „Narodni tiskarni". Prva in edina slovenska kleparska delavnicav Gorici, ul. sv. Ivana št. 11. se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po narrtu Josip Pafek, naslednik Karola Cufer priporoda 8« tudi vseni gg. odjemaict'iii. poscbno pa kmetovalcem. V zalogi ima: raehe za žveplanje, zadnji sistem škropilnic za vltrijol, polivalnike za vrtc in patentirane ver.tlatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. Iv. Znidarcic & dr. stav. tvrdka v (»0KK1 VIA MATTIOLL Izdelujc vsakovrtnc načrte, stat. računc. sprejema stavbinska dela vsch vrst, izdeiujc tudi Westfal.stropc paten!, v vsch avstrijskih incstih 5t. 27221. Lastnina Westfal.-stropl /a vsa stavbarska dela brc/. zadržanja pri zi- danju, nizke konstrukcijc, /. ravnim stro- pom zavarovanim proti ognju, ki izoli- rajo vsako Surnenje in ropotanje, pri- ll rani to v ?.oleznili nosilcev, ielcznili ve/i in vijakov. cenejl kakor vsl drngt ma- slvni stropl. Pojasnlla, stat izkazl in prora- čuni brezpiačDO Izdeiujc enodružinskc hiSc po sistemu votli blok, ki je najtrpcž- nejšc zidovjtvki vzdržujc siiha siano- vanja. z vedno isto tempcraturu. Oenejo kakor vsi drngl slstemi. Stoite! „. . .. Stoite! " Kdo ne pozna tvrdke " Kerševani & Čuk na Stolnem trau (Piazza Duomo) v GO RIG I žtev. O? Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj iriginal Victoria »iyalne stroje, ki so naj- oljši, iiajcenejši, najtrpežnejši, najlažji, ki de- ijo še po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in očno. Original Vit'turia šivalui wtroji so se serfi šiviijam, krojačem in drugim močno pri- ubili. Vsakdo iiaj si ogleda pred nakupom šival- -—:v . .----- nega stroja —-------==rzzz- I Original Victoria" Sivalne stroje.I vrdka da na razpolago uöiteljico, ki poučuje rezplačno. Z Original Victoria šivalnhni trojl se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno . kmctijsko orodje: slamorcznice, sti- >. skalnice, drozgalnize (stroje za« ^\ masienje groxdja), pluge, ^4 brane itd. itd. j$af Ta tvrdka ima na prodaj naj- nM0 boliša dtrokoleso bela, rdeča itd. z znarnko KERŠEVANI & C U K, ki jih sama izdeiujc. Nadalje, puske, «amokrese, drugo betgijako oroije, stre- ¦ ^B*^ "^" Ijiwo. — Potem najboljše gramoione. 1 Daje na obroke. as- CENIKI s= se r az pošl i ajoi s=^ zastoivj. šžž~ i„JnJ«tai; «^» A/I.tnijnrtii i\rt>Ani\z Antnn R a v c a r. Tiska -Narodna Tiskarnatt (odeov. L. Luke ži č.)