Strokovne razpravi: Poslovni portali Damjan Vavpotič, Rok Ruprtik Fakulteta ?a računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani, Tifa Ska 25, 1000 Ijuhliana darrijan. vav[K)tlc @fr). u nl-Q.'st Izvleček Z vstopom v informacijsko dobo se hkrati srečujemo i eksplozijo najrazličnejših podatkov in podatkovnih virov. Kot vedno večji problem se kaže preobremenitev s količino podatkov, katerih le manjši de! je resnično uporaben za reševanje določenega problema. Podatkovna preobremenitev je še posebno izrazita v podjetjih, kjer naj bi bila vsaj delna rešitev uvedba in uporaba poslovnih portalov. Namen prispevka je predstaviti tehnologije poslovnih portalov. V prvem delu prispevka je opredeljen pojem poslovnega portala kot enotnega vmesnika m dostop do prilagojenih informacij, čemur sledi predstavitev posameznih tehnologij. Posebna pozornost je namenjena uporabi tehnologije XML in njenemu vključevanju v pqrtale. Na kratko je predstavljen tudi koncept mobilnih portalov. Abstract The emergence of the information society is accompanied by explosion of data in variety of forms and sources. This causes the problem of information overload, because there is only a small part of really useful data . Business poria/s are the solution for information overload problem since they make filtering of information for employees at companies possible. The purpose of the article is to present business porta/ technologies. The first part focuses on a definition of portal as a single gateway to personalized information, which is followed by a description of business portal technologies, a description of XML and its use in business portals and the concept of mobile portals. 1. Pomen poslovnih portalov Že od samih začetkov svetovnega spleta poznamo javne portale. Danes so najbolj poznani Yahoo!, AltaVista, Excite, MSN ali pri nas EON, SloWWWenia itd. Osnovna naloga javnih portalov je omogočiti lažje iskanje podatkov v celotnem internem in izdelovanje kazal. Z razvojem tehnologije so bile dodane še najrazličnejše storitve od prikaza trenutnih novic, podpore za elektronsko pošto, novicarskih skupin, do možnosti nakupovanja in celo računalniških prevodov spletnih strani v različne jezike. Vseeno ostaja osnovni namen javnih portalov iskanje in klasifikacija podatkov. Poslovni portali razširjajo osnovno idejo javnih portalov kol iskalnikov podatkov v idejo iskalnikov znanja in informacij. Pri tem se omejujejo predvsem na področje poslovanja. Poslovni portali podpirajo tako področje »papir na toga« kol elektronskega poslovanja, pri i emer niso le orodja /a zajemanje in klasificiranje podatkov, ampak uporabniku omogočajo tudi, da iz obstoječih podatkov pridobi novo informacijo. V la namen vsebujejo ra/lična orodja za izvajanje povpraševanj in anali/, orodja OLAP, orodja za odkrivanje zakonitosti v podatkih, idr. Po napovedih skupine Merrill I ynch [Skupina Merrill I vneli 1998) naj bi se trg tehnologij poslovnih portalov v primerjavi / letom 1998 do leta 2002 povečal kar za 3.3-krat. Po raziskavi skupine Delphi L Reynolds 2ÜO0] pa naj bi leta 2001 v 80 odstotkih ameriških podjetji uporabljali vsaj del tehnologije poslovnih portalov. Tako impresivne številke so gotovo zadosten razlog, da si področje poslovnih portalov pobližje ogledamo. 2. Kaj so poslovni portali? Pojem »poslovni informacijski portal {F.1P -- enterprise in form a t ion portal)« naj hi prvič uporabila šele skupina Merrill 1.vneli v svojem poročilu novembra 1998 [Skupina Merrill [.vneh 1998], Pozneje je bila i/ pojma E1P i/vzet a besedica »informacijski«, tako da se je danes bolj uveljavil izraz »poslovni portal (EP - enterprise portal)«. V poročilu skupine Merrill 1 vneli definirajo poslovni portal kot: a aplikacijo, ki podjetju omogoči, da na osnovi podatkov shranjenih znotraj kot tudi zunaj podjetja pridobi učinkovite poslovne informacije ter uporabniku zagotavlja enoten dostop do teh informacij, ki so potrebne pri poslovnih odločitvah, ■ /litje programske opreme, ki združuje, upravlja, analizira ter razpošilja podatke znotraj in izven podjetja. Iz zgornjih definicij je razvidno, da gre pri poslovnem portalu za veliko več kot le nekakšno kazalo. Poslovni portal ustvarja celovito okolje za podporo odločanju in za upravljanje / /nanjem ter pri tem združuje štiri večja področja tehnologij informacijskih sistemov: 2001 šlevilK.13- letnik IX i i/ irh nfor m ati ka Damjan Vavpaiič, Rok Rupnik: Poslovni pori a It a upravljanje z vsebino (Content Management^ m pametne poslovne aplikacije (Business Intelligence Applications), ■ podatkovna skladišča (Data Warehouses) in ■ upravljanje s podatki (Data Management). Vsa štiri področja konvergirajo proti: ■ skupnemu podatkovnemu skladišču za celotno podjetje (Enterprise wide information repository) in ■ skupni aplikaciji za dostop do informacij ali portalu (Portal), Močna povezanost portalov / obstoječimi informacijskimi tehnologijami je razvidna iz slike 1 Hkrati vidimo, da je pomen portalov v strnjijvanju različnih orodij in zagotavljanju enotnega dostopa do najrazličnejših virov podatkov, 3. Poslovni portali kot združevanje obstoječih tehnologij IS V nadaljevanju bodo predstavljene tehnologije IS, ki lahko nastopajo kol del poslovnega portala. 3.1. Upravljanje z vsebino Sistemi za upravljanje z vsebino obsegajo funkcije izdelave, shranjevanji iskanja in ponovnega dostavljanja dokumentov. Pomembna funkcija sistemov za upravljanje /. vsebino je tudi nadzor nad skupinskim oblikovanjem dokumenta. Nadzor nad skupinskim oblikovanjem dokumenta med drugim vključuje zaklepanje dokumentov, ki jih nekdo že spreminja, dodeljevanje različnih pravic uporabnikom dokumenta (pravica do vpogleda, pravica do spreminjanja, pravica brisanja, ...), funkcije za nadzor nad različicami dokumentov (vcrsinn control), itd. Sistemi za upravljanje z vsebino lahko vključujejo tudi avtomatizacijo procesov. Kot enostaven primer take avtomatizacije lahko navedemo obdelavo predračuna (v elektronski obliki). Ce je skupni znesek na predračunu manjši od neke določene vsote, gre neposredno v računovodstvo, sicer pa ga sistem samodejno pošlje nadrejenemu v potrditev, Sistemi za upravljanje /, vsebino omogočajo zaposlenim lažji dostop ti o podatkov, ki jili potrebujejo pri svojem delu in hkrati omogočajo dodajanje novih podatkov, kar pomeni stalno širjenje in izpopolnjevanje skupnega podatkovnega skladišča. 3.2. Pametne poslovne aplikacije Lahko rečemo, da med pametne poslovne aplikacije uvrščamo programsko opremo, ki podjetjem omogoča pretvorbo strukturi ran i h transakcijskih podatkov v učinkovite poslovne informacije, tire tako za preproste prikaze podatkov, kot so na primer neposredni izpisi iz podatkovne baze, kot tudi boli zapletene oblike podatkov, ki nastanejo s pomočjo povezovanja več tabel, agregiranja podatkov, itd. V to skupino sodijo tako aplikacije, ki omogočajo enostaven prikaz Slika 1: Povezava poslovnih portalov z obstoječimi informacijskimi tehnologijami 68 j i^fimiii uil Nf O-R M AT IKA 2001 - številka 2 - letnik IX Damjan Vavpaiič, Rok Rupnik: Poslovni pori a It obstoječih podatkov iz podatkovnega skladišča, kot tudi na primer aplikacije, ki omogočajo iskanje zapletenih vzorcev, ki jih s klasičnimi oblikami analize ne bi bilo mogoče odkriti. Poglejmo posamezne skupine pametnih poslovnih aplikacij [Skupina Merrill Lynch 1998]: ■ Orodja za povpraševanje in poročanje; Gre za programsko opremi?, ki uporabniku omogoči dostop do podatkov v podatkovnih strežnikih in pregled rezultatov v obliki poročila. Vključuje tako vnaprej določene poizvedbe, ki jih uporabnik ne more spremeniti, kot tudi uporabniške poizvedbe. Zahtevnejši pregledovalniki omogočajo tudi anali/o s pregledi v globino (drill down), preglede različnih dimenzij (slicing and dicing) in ana iizo medsebojne odvisnosti podatkov. ■ Sistemi za združevanje porazdeljenih poročil: Veliko podjetij pri izdelavi poročil uporablja aplikacije, ki med seboj niso tesneje povezane. Za združevanje poročil, izdelanih z različnimi aplikacijami, so bili razviti sistemi za združevanje porazdeljenih poročil, ki so na pomenu pridobili predvsem v zadnjem času. Z njihovo pomočjo lahko poročila, izdelana z različnimi orodji, združimo v centralni knjižnici poročil. Sistemi omogočajo izdelavo, shranjevanje, upravljanje in razpošiljanje poročil po celotnem podjetju tako za lokalne kot oddaljene uporabnike. ■ Analitične aplikacije: Analitične aplikacije vključujejo in zbirajo podatke i/ široke množice notranjih in zunanjih virov ter omogočajo vnaprej oblikovan dostop do informacij ter analiz znotraj ciljnega poslovnega segmenta. Tri tem gre lahko za vertikalno (telekomunikacije, zavarovalništvo, bančništvo,...) ali horizontalno (prodaja, trženje, nabava,...) specializacijo. Analitične aplikacije pomenijo logično razširitev splošno namenskih orodij OLAP. Glavni sestavni deli analitičnih aplikacij so vnaprej izdelane poizvedbe in procesi, ki so prilagojeni za posamezne segmente uporabnikov (glede na vertikalno ali horizontalno delitev), ■ Orodja za odkrivanje zakonitosti v podatkih (data mining): Orodja za odkrivanje zakonitosti v podatkih omogočajo odkrivanje obstoječih povezav med podatki spremenljivkami, odkrivanje novih povezav in analizo podatkov i/ različnih dimenzij. I ak način analize nam omogoča na osnovi določenih začetnih pred postavk odkrivati zakonitosti v podatkih. V to skupino sodijo tako orodja OLAP kot tudi bolj zapletena orodja za napredno iskanje vzorcev v podatkih. OLAP omogoča uporabniku večdimenzionalen vpogled v podatke. Namesto običajne dvodimenzionalne analize (npr. prodaja po področjih) je mogoče podaike analizirati po treh dimenzijah (npr. prodaja po regijah po času). I re-nutno obstajajo tri različice OLAP: večdimenzionalni OLAP ali MOLAP pri katerem se podatki za analizo prenesejo v večdimenzionalno podatkovno bazo v obliki »kocke«; relacijski OLAP ali ROLAP, ki neposredno dostopa do podatkov v relacijski podatkovni bazi; in hibridni OLAP ali HOLAP, ki je kombinacija MOLAP in ROLAP. Bolj zapletena so orodja, ki so namenjena iskanju zakonitosti v podatkih. Ta orodja uporabljajo napredne algorlt me z.a odkrivanje skritih povezav, vzorcev in tendenc v podatkih. To dosegajo s preiskovanjem podatkov v povsem osnovni - neagregirani obliki. Pri tem uporabljajo tehnologije z.a razpoznavanje vzorcev, statistične in matematične modele. Podjetja uporabljajo orodja za odkrivanje zakonitosti v podatkih za probleme, ki se jih ne da rešif i z orodji OLAP. Glavna težava teh orodij je njihova zapletenost in zato ostajajo v domeni specializiranih analitikov. S prilagoditvijo orodij in poenostavitvijo njihove uporabe bomo funkcionalnost teh orodij v prihodnosti najverjetneje srečevali tudi znotraj poslovnih portalov, namenjenih npr. vodstvenim ali prodajnim kadrom. m Sistemi za zgodnje obveščanje (dccisioit earlt/ uuirn-ing - DEW) [Finkelstein 2000]: Ti sistemi omogočajo nadzor najrazličnejših kazalcev v podjetju. Osnovni namen sistemov za zgodnje obveščanje je »pogasiti iskre, še preden zanetijo požar*. Tako lahko ravnateljstvo podjetja ukrepa na podlagi predvidevanj o slabih rezultatih in na primer določenemu oddelku dodeli dodatne vire, ustavi proizvodnjo ne konkurenčnega izdelka, itd. Poznamo več različnih načinov zgodnjega obveščanja, ki se razlikujejo po stopnjah kompleksnosti in učinkovitosti. Lahko gre za enostaven sistem, ki temelji na »ročnem« pregledovanju analiz OLAP in agregiranih podatkov ali pa za zapleten sistem, ki samodejno nadzoruje spreminjanje vrednosti kazalcev, 3.3. Podatkovna skladišča Osnovna naloga podatkovnega skladišča je shranjevan je enotnih podatkov in omogočanje dostopa do skupnih podatkov. Podatki i/, različnih virov se po vnaprej določenem urniku pretvarjajo v enotno obliko in vnašajo v podatkovno skladišče. Uporaba skupnega podatkovnega skladišča pomeni manjšo verjetnost za nastop neusklajenih ali celo nasprotu jočih si rezultatov, saj vsi uporabniki dostopa j o do enotnega vira podatkov. Podatkovno skladišče je podatkovna baza, prilagojena za izvajanje analiz. Na ved i mo glavna razloga za prenos tri prevedbo podatkov iz obstoječih trans-akdjskili sistemov v podatkovno skladišče: 2001 Sievilka 2 - leinik !X t