Zbornik predavanj, 5. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2014 92 Uvod Vseevropska raziskava lanskoletnega javnega mnenja o poklicu, ki mu ljudje v Evropi najbolj zau- pajo, je pripomogla k večjemu ugledu poklica me- dicinske sestre (1). 18.000 anketirancev je pripisalo medicinskim sestram častno drugo mesto; na prvo so imenovali gasilce, kar pomeni, da smo od prej- šnje ankete napredovale za dve mesti in prehitele pilote, zdravnike in farmacevte, ki so bili takrat pred nami. Ocenili bi lahko, da nam ljudje, ki jim svojo socialno vlogo odigravamo, celo bolj zaupajo, kot si zaupamo same! Spretnosti, sposobnosti, veščine ali daru za komu- niciranje nimamo razvite vsi v enaki meri. Nekateri v tej spretnosti izstopajo glede svoje vzgojenosti, omikanosti prijaznosti in odličnosti, kar vse pogo- jujejo njihove vrline. »Vrline pa so osebnostne la- stnosti, ki delajo človeka vrednega.« (2). Aristotel: »Vrlina je pridobljena težnja k uresniče- vanju dobrega.« Vrline in profesionalno komuniciranje Vir vseh vrlin je vljudnost; to še ni vrlina, še ni spo- štovanje, sočutje, dobrota, ljubezen, strpnost. Od vljudnega človeka vse to pričakujemo. Spoznanje, da je lopov, baraba, hudobnež vljuden, nas prese- neti v enaki meri, kot spoznanje o »polakirancu«, ki za »zaveso« vljudnosti skriva svojo hudobijo. V zdravstveni negi ni dovolj, da komuniciramo s pacienti splošno medčloveško, saj v interakcije z njimi ne vstopamo kot naključni ljudje, temveč kot strokovnjaki, profesionalci, ki smo prav zaradi pri- sotnosti pacientov lahko zaposleni v bolnišnicah, ambulantah ali drugih zdravstvenih ustanovah. Meje mojega jaz-a so meje mojega komuniciranja Vera Štebe Upokojena profesorica Zdravstvene fakultete v Ljubljani, Zdravstvena pot 5, Ljubljana Kot profesionalce nas obvezuje Kodeks etike me- dicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov in tudi fi lozofi ja zdravstvene nege. Filozofi ja zdravstvene nege je izražena v kratici SVIP . Iz nje izhaja spoštovanje, skrb za pacientovo varnost, njegovo integriteto in njegovo počutje (3). Obseg profesionalnega komuniciranja se ne ome- juje le z odnosom do pacienta, temveč se razširi na odnos z vsemi sodelavci. Temeljna predpostavka vsakega odnosa je spošto- vanje sogovornika, ne zaradi njegove izobrazbe, ne zaradi materialnih dobrin, ki jih ima, ne zaradi socialne vloge, ki jo odigrava, temveč zato, ker je Človek. Ljudje, ki delamo v zdravstvu, bi morali poleg stro- kovnega znanja obvladati tudi znanje za vzposta- vljanje in ohranjanje medsebojnih odnosov na najvišjem empatičnem nivoju komuniciranja. Tisti, ki dobro obvladajo komuniciranje, ga znajo prila- gajati posameznemu pacientu, njihovim svojcem in sodelavcem. Bolniki (njihovi starši, svojci) nas ne ocenjujejo le po odnosu do njih, temveč tudi po odnosih, ki jih imamo med seboj, znotraj zdra- vstvenega tima. Ocena naše strokovnosti z vidika pacientov ni pre- verjena ocena našega znanja in poklicnih sposob- nosti, saj nas pacienti ocenjujejo le z vidika odnosa, ki ga imamo do njih; in tako postane ocena našega odnosa merilo naše strokovnosti. Vsak od nas odigrava določeno socialno vlogo v ožjem (družina) in širšem socialnem krogu (služba, občina, država). Pogosto se zgodi, da svojo komu- Povzetek Predavanje obravnava strokovno komuniciranje zaposlenih v zdravstveni negi, ki je pomemben del ocene pacientovega zadovoljstva v zdravstveni ustanovi. Poudarek je na empatičnem komunicira- nju, ki pacientom dviga občutek sprejetosti s strani zaposlenih, krepi občutek dostojanstva paci- entov in dviga nivo njihove osebne pomembnosti. Vsebina predavanja poudarja spoštovanje, ki je temeljni dejavnik za uspešne odnose z drugimi. Ključne besede: medicinska sestra, čustvena inteligenca, čutna ostrina, komuniciranje Zbornik predavanj, 5. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2014 93 nikacijo prilagodimo socialni vlogi človeka, ne pa osebi, ki to vlogo igra in z njo komuniciramo. Zaznavanje Odnos do drugih je v veliki meri odvisen od našega zaznavanja, sprejemanja življenja, ljudi in stvari v svoj notranji svet, v naš notranji vrednostni sistem. To zaznavanje pogojuje čutna ostrina. Ta je vsake- mu posamezniku lastna, edinstvena, tako kot smo vsak zase edinstveni, enkratni in neponovljivi. Za- znavanje je odvisno od človekove integritete, od njegovih fi zičnih, psihičnih in socialnih lastnosti. V tem notranjem svetu smo sami s sabo in prav sami s sabo nenehno komuniciramo, saj introper- sonalna komunikacija ustvarja in vodi naše ravna- nje skozi miselne, čustvene in duhovne procese. Hkrati se v odnosu soljudi do nas ustvarja in obli- kuje naša predstava o sebi (4). Naš jaz je odločilen dejavnik komunikacije, saj v vsak medosebni odnos dajemo sebe, svojo pozor- nost, misli, čustva, besede, znanje, spoštovanje in prijaznost. Naš jaz pogojujejo umska, čustvena in duhovna in- teligenca (5). Temeljni dejavniki komuniciranja: • spoštovati sogovornika, • poznati sebe, • poznati sogovornika, • poslušati. Zaključek Zavedanje, da smo aktivni soustvarjalci odnosa do drugih, naj nas vodi in usmerja, da bomo s sogo- vorniki komunicirali potrpežljivo in prijazno. Prija- znost je postala dobro plačano tržno blago, ki ga nudijo privatne zdravstvene ustanove. S tem vpli- vajo na številčnost pacientov, njihovo dobro poču- tje in krepijo v njih občutek sprejetosti in osebne pomembnosti. Zavedajmo se, da tako, kot bomo mi spreminjali in plemenitili svoj odnos do drugih, nam ga bodo drugi vračali, zato bodimo dober Človek! Višji nivo kakovosti odnosnega vidika zdravstvene nege v bolnišnicah, socialnih zavodih in ambulan- tah bodo naši pacienti zaznali takrat, ko bodo vsi, ki so vključeni v zdravstveno nego: • sprejemali pacienta kot vrednoto, • sprejemali pacienta z zanimanjem in s spošto- vanjem, • začutili odgovornost za boljše počutje pacien- ta, • znali vsi zaposleni drug drugemu izražati na- klonjenost in prijaznost! Literatura 1. Raziskava Trusted Brand. Dnevnik. 2013. URL: http:// www.dnevnik.si/slovenija/raziskava Trusted Brand. 2013 (Citirano 4.10.2014). 2. Comte – Sponville A. Mala razprava o velikih vrlinah. Ljubljana: Vale Novak; 2002. Zbornik predavanj, 5. izobraževalni dan programa ZORA – ZORA 2014 94 3. Hajdinjak A, Štebe V. Filozofi ja zdravstvene nege. Utrip Ljubljana: DMS; 1997. p. 5. 4. Goleman D. Čustvena inteligenca. Ljubljana: Založ- ba Mladinska knjiga; 2010. p. 6-74. 5. Lamovec T. Spretnosti v medosebnih odnosih. Lju- bljana: Zavod RS za produktivnost dela; 1991. 6. Štebe V. Meje mojega jaz-a so meje mojega komu- niciranja. V: Študijsko gradivo za udeležence stro- kovnega izobraževanja: Poklicna etika v praksi zdra- vstvene in babiške nege Ljubljana: DMSBZ; 2012. p. 26-33.