396 Bogomila : Zvezdi. \
Zvezdi.
Prijateljici A. M. R.
Oj zvezdica na nebi
premila lučica  —
ti morda ravno svetiš,
na bela okenca.
Kjer ona se spiehaja
kroz okno nemo zroč —
in tebi zvezda zlata
naroča: »Lahko noč!<
Pojjlej, oj zvezda mila
pogledi ji v oko .. .
li jasno je v radosti —
li v togi je mračno ?
Potlej pa še globéje
posijaj ji v srce
pogledi — li v IjiUjilvi
za mene bije še?
Potlej pa zvezda mila
poročaj mi z neba :
Kaj zrla si v svetišču . . .
ljubečega srca !
Bogomila.