Leto I.
Posamezna številka stane 30 vinarjev.
Štev. 17.	Radgona, dne 9. avgusta 1919.
Glasilo obmejnih Slovencev,
Uredništvo in upravništvo v Radgoni, Murska ulica štev. !84. — Telefonska štev. 31. ===== Rokopisi se ne vračajo. =======
3animiva razkritja.
V nemškem parlamentu je podal znani politik Erzberger zelo zanimiva razkritja o vzrokih nemškega poraza, ki so vzbudila povsod naj večjo senzacijo. V svojem govoru je naglašal med drugim, da so bili ob izbruhu svetovne vojne vladni krogi v Nemčiji popolnoma uverjeni, da bo Francija v treh mesecih premagana in na to se lahko obračuna tudi z Anglijo. (Besede Viljema II.: Predno bo padlo listje, bedo moji vojaki doma!) Merodajni krogi so na to vsake tri mesece svečano izjavili, da bo Francoska kmalu poražena in veliki admiral Tirpitz je zatrjeval, da bo Nemčija z gladom prisilila Angleže, da se udajo. Ko se je opozarjalo na možnost, da poseže v vojno tudi Amerika, so izjavljali vladni možje, da je popolnoma izključeno, da bi mogel preko morja priti samo eden Američan. Še več: veselili so se, če se zaplete v vojno tudi Amerika, češ, ona je bogata, pa bomo ji lažje naložili visoko vojno odškodnino. Tako so govorili vsi možje na vladi, to so trobili vsi nemški časopisi in temu je slepo verjela vsa nemška javnost. Ameriški predsednik Wilson se je 1. 1916 trudil na vse načine, da doseže mir. Nemčija je v svoji zaslepljenosti grobo odbila vsako mirovno delo in poostreni boj z podmorskimi čolni je bil prvi odgovor Wilsonu. Vse to je delala Nemčija hote in zato si je tudi hote razbila glavo. Aprila 1. 1917 se je vršila v nemškem ministrstvu zunanjih del tajna seja, kjer se je razpravljalo o pismu grofa Czernina cesarju Karlu, kjer mu poroča, da je Avstrija na kraju svojih sil in da mora skleniti poseben mir. Sklenilo se je, da Avstro-Ogrska in Nemčija sklepata mir skupno in da se vojna brezobzirno nadaljuje. Tudi prizadevanje papeža Benedikta, da pridobi Nemčijo za sporazumni mir, je naletelo na grob odpor nemških vodilnih krogov. Septembra 1. 1917 je papežev nuncij v Monakovu Erzbergerju s solzami v očeh zaklical: »Tako se upropašča ubogi nemški narod*. Za vse to seveda nemški narod ni vedel, ker bi sicer izsilil takojšni mir. Kjerkoli se je pojavilo kakršnokoli razpoloženje za mir, povsodi se ga je ujdušilo z vojaškimi sredstvi. Leta 1918 so že začeli spoznavati, kam so drveli v svoji strašni zaslepljenosti. Odstopiti je moral Kiilmann. Iz Dunaja so prihajali »glasovi umirajočega*. Koncem septembra je postal vojaški položaj na nemških frontah docela brezupen. Prihajale so brzojavke v Berlin: „Ako se v najkrajšem času ne sestavi nova vlada, se bo fronta ne bo mogla držati niti 24 ur“. Došlo je do spremembe na vladi, toda za premirje se je zaprosilo šele novembra. Kako se je spremenilo med tem pri „zmagoviti, najmočnejši armadi sveta“, kot se je z ponosom nazivala nemška vojska, dokazuje izjava nekega generala: Od dveh njegovih divizij
Izhaja vsako soboto zjutraj iti stane s poštnino vred za vse leto 15 K, za pol leta 7 K 50 v., za četrt leta 3 K 80 vin.
šteje piva 437, druga 349 mož, torej skupaj 786 vojakov mesto 20.000. Izjavil je, da bi se le takrat mogli držati, ako bi vsak vojak, vsak major imel strojno puško. Seveda bi tudi to ne zadržalo prodirajočega sovražnika. Tako je prišlo do poloma. Erzberger pravi dobesedno: Polom Nemčije ni povzročila revolucija, marveč dosledno sleparenje naroda s strani vojaških krogov. — Erzberger je govoril tudi o pismu, katerega je leta 1917 pisal takratni zunanji minister grof Czernin cesarju Karlu. O tem se je svoječasno mnogo razpravljalo, toda prava vsebina ni bila znana. Czernin je že 1. 1917 opozoril cesarja na to, da se vojaške sile bližajo koncem in da je monarhija prisiljena skleniti mir. Opozarjal je na pretečo nevarnost revolucije, ki se je takrat najbolj razdivjala v tako mogočni Rusiji. Opozarjal je na obupno razpoloženje prebivalstva, ki je sito vojske in silno vzburjeno vsled slabe pr ekrane. Naglasil je neuspeh nemškega podmorskega boja, ki ni niti izdaleč kazal, da se bodo Angleži udali tekom šestih mesecev. Nasprotno število sovražnih držav je rastlo. „Pred Bogom in pred Vašimi narodi je Vaše Veličanstvo zavezano, da prepreči katastrofo in razpad monarhije“.
* *
*
Ta razkritja kažejo, da bi vojska lahko že davno končala, ako bi se ne skrivala resnica pred ljudstvom. Tako pa je moralo stotisoče življenjaželjnih ljudi v vojne grobove, da so lahko „višji krogi“ špekulirali z zmago in porazom. Vsekakor je Erzbergerjev govor zanimiv prispevek k vprašanju o krivcih vojne.
Konec boljševizma na Ogrskem.
Dne 2. avgusta je javil madžarski dopisni urad, da je Bela Kuhn s svojo sovjetsko vlado odstopil in je oblast prešla v roke socialnodemokratske vlade. Ta vestni presenetila političnih krogov, ker se je zadnji mesec vedno bolj opažalo, da se ogrski boljševizem nagiba h koncu. V svojem zadnjem oklicu na prebivalstvo utemeljuje boljševiška vlada svoj odstop s tem, da bi bil vsak odpor proti antantini sili samo brezuspešno prelivanje krvi. V resnici je antanta pripravila dalekosežno vojno akcijo pod vodstvom maršala Focha, ki bi razdrobila Ogrsko v prah. Toda sporedno a neodvisno od antantine vojaške akcije je nastopal v sovjetski Ogrski nov sovražnik: razkroj narodnega in političnega življenja madžarskega naroda. Ves ogrski boljševizem je bil le „bluff“ onemoglega madžarskega šovinizma, zadnji rešilni poskus naroda, ki je obsojen, da polagoma izumira med tujimi rasami. Ogrski boljševizem ni bil utemeljen toliko na komunistični filozofiji in je imel v bivstvu drugo jedro kot pa ruski boljševizem. Znano je, da je grof Karoly odstopil sporazumno z komunisti in na željo meščanskih krogov, ki so videli v čehoslovaško - rumunsko - jugoslovanskem obroču pogin madžarske hegemonije in gospodarsko
INSERATI: Ena petstolpna petitvrsta 40 vinarjev. Pri večkratni objavi primeren popust.
propast. Ta poskus se je docela ponesrečil; izid računa je povsem drugačen, kot so kazale znane številke. Zato se zdaj vrača socijalnodemokratska vlada, da reši vsaj tisto, kar se da rešiti: malo madžarsko republiko, kos Donave in Tise, ter stare historične tradicije ogrskega naroda, tradicije burnega leta 1848, ko se je madžarstvo povzpelo na vrhunec svoje politične moči. Da je Madžarom v resnici šlo bolj za narodnostni kot pa za socijalni moment, dokazuje dejstvo, da so boljševizem prve tedne izza preobrata pozdravljali tudi stari reakcijonarci; da je našel zaščito pri meščanstvu, celo v samostanih itd. Šele pozneje, ko so se s svojim hokus-pokusom zapletli v težke komplikacije, gospodarskega in financijelnega značaja, so se morali nasloniti na Ljenina in sodruge in dati sovjetom vsaj na zunaj komunistično barvo. Ta neiskrenost ogr-skegaboljševizma, to cincanje med nacijonalnimi in internacijonalnimi smotri, je pospešilo notranji razkroj boljševizma in s tem padec Bele Kuhna.
Nad Belom Kuhnom joka vodilni duh in angelj madžarstva — židovstvo.
Ampak z nastopom socijalistične vlade še
ni končana žaloigra madžarskega naroda.
* *
*
Kaj bo z našim Prekmurjem? Antanta bo gotovo privolila v razne gospodarske in terito-rijalne koncesije Madžarom, ker so se poboljšali in zaslužili kos „pariškega raja“. Bojimo se, da ne bomo plačevali računa zopet mi Jugoslovani. Naše politične kroge poživljamo, da stoje na straži!
Pojasnilo glede osebnega in blagovnega prometa v radgonskem in ljutomerskem okrajnem glavarstvu.
I.	Osebni promet v smeri proti severu: a) do Gornje Radgone zadostuje navadna
legitimacija, b) Za Radgono in severno Mure ležečo okolico v Radgone je potrebna posebna Potna izkaznica, katero izstavlja ljutomersko okrajno glavarstvo (za občine blizu Radgone županstvo), vidira pa vojaška oblast. Radgončanom daje izkaznico za potovanje v severno in južno Mure ležečo okolico Radgone zaupnik deželne vlade v Radgoni, c) V Špilje in druge kraje Jugoslavije onkraj Špilja je potrebna s fotografijo opremljena Legitimacija, katero izdaje ljutomersko okraj, glavarstvo, za Radgončane pa vladni zaupnik v Radgoni, d) Za inozemstvo in nevtralno ozemlje izdaje ljutomersko glavarstvo s fotografijo opremljen Potni list, toda šele na podlagi dovoljenja deželne vlade v Ljubljani.
II.	Za potovanje iz Nemške Avstrije ali iz nevtralnega ozemlja v Jugoslavijo je treba od naše dunajske vojaške misije vidiran „Potni list“, katerega izdava naše predstavništvo na Dunaju na podlagi dovoljenja našega notranjega ministrstva, vendar samo za one naše državljane, ki hočejo stalno v domovino. Vsem drugim našim, kakor tudi nem.-avstrijskim državljanom izdajajo potne liste nem.-avstr. oblasti, naše predstavništvo na Dunaju pa jih vidira na podlagi dovoljenja našega notranjega ministrstva.
III.	Blagovni promet v smeri proti Špilju: a) do Gornje Radgone; prost vsakega
dovoljenja, b) Do Radgone in za severno Mure
ležečo okolico Radgone: dovoljenje ljutomer. okraj, glavarstva. Radgončanom pa, ki imajo svoja posestva južno ob Mure, izdaje dovoljenje za prevoz njih pridelkov vladni zaupnik v Radgoni.
c)	Za Špilje in druge kraje Jugoslavije onkraj Špilja se je treba obrniti na ljutomer. okr. glavarstvo, ki izdaje proti pristojbini od 3 K „Prevoznico“ ali pa posreduje pri ljubljanskem Oddelku za prehrano (za živila) oziroma pri podržnici Centralne uprave v Ljubljani (za premog).
d)	Za inozemstvo in nevtralno ozemlje (n. pr. Apače, Cmurek, Obrajna itd.) preskrbi ljutomer. okr. glavarstvo „Izvoznice“ ljubljanskih oblasti. Za blago ogrske provenijence, ki ne prihaja iz polit, okraja Ljutomer, daje vladni zaupnik v Radgoni, potrdilo njih izvoza, e) Onim, ki se selijo iz države, daje „Izvoznice“ za njih pohištvo ljutomer. glavarstvo, f) Kdor pelje žito v mlin čez Muro, mora imeti izkaznico svojega županstva in vizum vojaške oblasti. Čez najdalje 14 dni mora peljati isto množino moke nazaj.
IV. Uvoz blaga, ki pride od severa in prekorači demarkacijsko črto, je prost, vendar je treba vsako blago predložiti carinami na radgonskem kolodvoru, ki ga eventuelno zacarini, v vsakem slučaju pa takoj zopet izda. Prikrivanje blaga se najstrožje kaznuje.
Politični pregled.
Pariška mirovna konferenca seje z kovanjem znanega nestvora: evropskega miru tako utrudila, da hoče na počitnice in potem želi čimprejšnji konec. Zato vse njeno delo nosi znamenje naglice in površnosti. Mirovna pogodba z Avstrijo bo podpisana v roku od 20. do 25. avgusta. Naše čete so morale zapustiti Celovec in se umakniti na določeno demarkacijsko črto. Brzojav poroča iz Pariza, da smo se s tem antanti prikupili in so prišla takoj na dnevni red nujna vprašanja, ki jih je stavila naša delegacija, zlasti prekmursko vprašanje, podrobnosti mej proti Štajerski, Hrvatski in Ogrski, kakor tudi v Murski dolini in baranjski županiji.
O razmerah na Ogrskem poročamo v posebnem članku; dodatno pripomnimo, da so te dni rumunske čete zasedle Budimpešto in uganjajo baje težka nasilstva nad prebivalstvom, proti katerim je nova vlada brez moči. V Segedinu obstoja druga, protirevolucijonarna vlada, ki noče priznati socijalnodemokratske vlade, čeprav je ta pripravljena pritegniti k vladi tudi zastopnike kmečkih in meščanskih krogov.
V	jadranskem vprašanju se je dosegal popoln sporazum med francosko in italijansko delegacijo. Mesto Reka bo pripadlo Italiji, prosta luka pa bi se postavila pod nadzorstvo zveze narodov. Italija bi se odpovedala izdatnemu delu svojih zahtev v Dalmaciji.
V	Jugoslaviji imamo ministrsko krizo, ki je zelo huda in še ni rešena. Protičev kabinet je podal ostavko, katero je regent tudi sprejel. Z ozirom na bližnje volitve v ustavotvorno skupščino, ratifikacijo miru in rešitev valutnega vprašanja je položaj bodoče vlade zelo težek in kriza tem večjega pomena. Spor med radikalci in demokratsko zajednico ni zgolj strankarskega, marveč tudi splošnopolitičnega in kulturnega značaja, ker postavlja rešitev notranjepolitičnih in mednarodnih vprašanj na dve precej, različni politični ideologiji. Rešitev ministrske krize se pričakuje prihodnje dni.
tedenske novice.
Zaplemba zlata V Špilju. Kakor poročajo listi, so finančni stražniki dne 30. julija na postaji v Špilju zaplenili nekemu hrvaškemu Židu okoli 17 kg zlatega denarja v vrednosti 1 milijon kron.
Mnogo razburjenja povzroča graškim Nemcem aretacija znanega radgonskega hujskača Kleinoschega mlajšega, kateremu seje dokazalo, da je pri nemških oblastih denunciral in krivo pričal v zadevi bratov Menhart, ki sta bSa na podlagi njegovih lažnjivih podatkov več kot dva meseca zaprta v Gradcu. Tudi tetka „Tagesposta“ je radi tega hudo razvneta. Mi pa spominjamo te ljudi na leto 191; 4, ko je moralo stotine nedolžnih Slovencev vsled zlobnih denuneijaei' v graške zapore. Trpeli so gmotno in duševno, ampak iažnjivi ovaduhi so ostali
nekaznovani, zakaj Avstro-Ogrsko je vzdrževal takrat samo še sistem korupcije in laži. Če sedaj naše oblasti ne morejo dopustiti, da gotovi zagrizenci Kleinoschegove sorte iz istih hudobnih namenov denuncirajo naše rojake v Nemški Avstriji in jih z lažjo spravljajo v zapore, je to iz splošno človeškega stališča popolnoma pravilno, ker človek, drugemu namenoma povzroča škodo in trpljenje, spada zgolj v državno „špehkamro“ in ne v pošteno družbo.
Kdo ponareja brzojavke iz Radgone?
Glasom „Tagesposte“ je bil v Kleinoschegovi zadevi vložen s strani radgonskega mestnega zastopa energičen protest pri deželni vladi v Gradcu. Kakor smo izvedeli, ni občinski zastop o tem ničesar sklepal, Drug slučaj: „Grazer Tagblatt“ prinaša brzojav radgonskega mestnega zastopa dr. Rennerju v Pariz, kjer se zahteva osvoboditev „tlačenih Nemcev izpod jugoslovanskega jarma“. Mestni zastop pa izjavlja, da te ali podobne brzojavke ni odposlal niti dr. Rennerju niti kam drugam? Vprašanje je torej, kdo faizificira brzojavke? Ali ni to morda delo dr. Kamnikarja, ki še se vedno ni odpovedal kandidaturi na radgonski županski stolec ?! Prepričani smo, da mu v Parizu ne bodo nasedli, dr. Renner pa bo stokrat srečnejši, ako bo mogel vsaj nekoliko omiliti težke gospodarske in financijelne mirovne pogoje kakor pa uresničiti Kamnikar-jevo donkihotsko prizadevanje, zmagonosno kakor Cesar vkorakati v „osvobojeno“ Radgono.
Lepa evidenca. Poročajo nam, da je ljubljanska deželna vlada postavila veleposestniku K. skoraj istočasno kar tri nadzornike, Tki niso vedeli drug za drugega.
Objava. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani razglaša: Mesta poštnih oficijantov se bodo s aspiranti, ki so že in ki bodo še izšli iz letošnjih tečajev, toliko izpopolnila, da zaenkrat ni treba novega oficijantskega naraščaja in zato v doglednem času ne bo oficijantskega tečaja. Zato poživljamo vse, ki se žele pripravljati za službo poštnih oficijantov, naj ne vlagajo prošenj, dokler ne bo zopet objavljen rok za sprejemanje.
Državna posredovalnica za delo je otvorila dne 21. t. m. »Podružnico za Celje in okolico“ s sedežem v Celju, Glavni trg. Njen delokrog se razteza na okrajna glavarstva Celje, Brežice, Mozirje, Konjice in Slovenji Gradec. S tem je dobil konečnoludi južni del slovenske Štajerske ta prepotrebni zavod, kar je bila že dolgo vroča želja prizadetih krogov. Upamo, da se bo te nove podružnice »Državne posredovalnice zadelo« posluževalo prebivalstvo v najizdatnejši meri. Interesenti iz navedenih glavarstev naj se v vseh zadevah, ki se tičejo posredovanj, obračajo odslej izključno le na imenovano podružnico. Uradne ure za stranke so vsak dan od 9.—12. in od
2.—4. ure razun ob nedeljah, praznikih in sobotah popoldne. Posluje se brezplačno.
Navodila za blagovni promet po železnici Ljutomer—Špilje in obratno. Okrajno glavarstvo v Ljutomeru nam naznanja: Za prevoz živil na obmejni progi je potrebno prevoznö dovoljenje izdano od oddelka za prehrano v Ljubljani. Tozadevne prošnje se mora vedno vložiti pri pristojnem okr. glavarstvu. Za prevoz premoga izdaje prevoznice Centralna uprava za trgovački promet sa inostranstvom u Beogradu, podružnica v Ljubljani. Slednji urad je tudi edino pristojen za izdajanje prevoznic za vse ostalo blago osebam, ki ne stanujejo v območju okrajnega glavarstva Ljutomer in Maribor. Osebam, ki stanujejo v območju imenovanih okr. glavarstev, izdaje prevoznice za vse drugo blago razun živil in premoga pristojno okrajno glavarstvo. Pristojbina za te prevoznice znaša 3 K. Pri blagu, ki je namenjeno za Radgono in Gornjo Radgono se lahko zaračuna poleg tega Vj % — 2 % prevozne pristojbine od čistega fakturnega zneska.
Dopisovanje z Italijo in Ameriko.
Kdor ima znanca v italijanskem vojnem ujetništvu, mu lahko piše, vendar samo z dopisnico, ki je brez znamke, pisana s črnilom, kratko in razločno. Take dopisnice naj se pošiljajo na naslov; „Slovenski Rdeči križ“, Ljubljana 3. — Tudi pošto z Ameriko posreduje „Slovenski Rdeči križ“. Pišejo se lahko pisma, vendar tudi le s črnilom in z natančnim naslovom Tako pismo se vloži v drugo kuverto, priloži 70 v za poštnino ter pošlje na naslov Slov. Rdečega križa.
O finančnih stražah se pritožuje prebivalstvo, da še vedno pečatijo s samonemškimi pečati in z poginulim avstrijskim orlom. Malo hitreje!
Nova knjiga. V komisi ji založbi L. Schwer sei ja v Ljubljani je izšla Knjiga: Dr. Jos. C. Oblak, K' roška Slovenija. Cena K 3 40 in 10% drag. pribitka, Po pošti K 4-20. Knjigo priporočamo vsakomur, ki se hoče se-
znauiti z koroškim vprašanjem. Razpravlja o nedeljivosti Koroške, o slovenskih načrtih, o mirovni konferenci in Celovški kotlini, o Celovcu in Beljaku, zadnie poglavje pa je posvečeno slovenskemu Rožu. Knjiga se dobi pri založniku in v vseh knjigarnah.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za mariborsko okrožje imelo je dne 20. julija ustanovni občni zbor v Mariboru ob številni udeležbi. Predsednik Dragotin Gilčvert je obširno utemeljeval potrebo stanovske organizacije odvetniških in notarskih uradnikov, ki ima namen, izboljšati njihov gmotni in družabni položaj. Govoril je tudi predsednik društva odvetniških in notarskih uradnikov v Celju, g. Ignacij Založnik. Izza daljše debate so bile sprejete razne rezolucije in izvoljen odbor. Članarina društva znaša mesečna za redne člane z plačo nad 600 K = 4 K, od 400 do 600 K — 2 K, pod 400 K — 1 K, podporni člani mesečno 4 K, ustanovniki enkrat za vselej 100 K.
Nemški napisi na radgonski postaji še vedno niso ; odstranjeni. Dočitn je zunaj slovenski napis »Radgona«, najdemo znotraj še »Stations-Chef«, »Personen-Kasse«, »Prachten-Kasse« itd., kar izgleda čudno. Tudi pečati i so še nemški. Zahtevamo, da se ta nedoslednost nemudoma odpravi.
Dr. Kamnikar v Parizu. Poročajo nam, da se dr. Kamnikar nahaja zopet v St. Germainu pri Parizu. Mož bi rad po vsej sili postal osvoboditeljem peščice -nemčurjev, ki nočejo pripadati Jugoslaviji. Ampak dozdeva se, da mu ni prisojen venec slave in bo moral razočaran ter praznih žepov zapustiti Pariz.
Uredništvu „Murske Straže“ je preklonii g. Filip Jurkovič, gerent na Plitvičnem vrhu, dragocen Stielerjev atlas, za kar se mu izreka najtoplejša zahvala.
Kmet. bralno društvo v Vučjivasi je priredilo dne 13. julija v gostilni Majer-Nemec tombolo, ki se je v gmotnem oziru jako dobro obnesla. Od čistega dobička pripade skladu za vojne invalide 600 K, koroškim beguncem 150 K, nad 500 K pa za drug dobrodelni namen. Hvala darovalcem dobitkov, kakor tudi vsem, ki so se udeležili tombole.	Odbor.
Sv. Ana na Krembergu (v Slov. goricah). Tukaj smo imeli dne 23. julija redko slavnost. Naš priljubljeni gospod župnik, dekan in častni kanonik dr. Anton Suhač, roj. 1. 1845 pri Sv. Juriju ob Ščavnici, je obhajal na slovesen način svoj zlati duhovniški jubilej — zlato mašo. Že na predvečer je prihitelo pred župnišče mnogo župljanov, ki so ob zvokih domače godbe in izbranih pesmi domačega pevskega zbora prisostvovali raznim pozdravom in čestitkam t ir izročitvi diplome častnega občanstva sedmerih domačih občin. Naslednji jubilejni dan pa je bil splošni praznik za Aničane in mnoge sosede. Cerkev je imela kpmaj dovolj prostora za množico ljudstva, ki je bilo navzoče pri cerkvenem slavnostnem govoru in zlati maši. Tudi mi kličemu zlatomašniku dr. Suhaču: Še mnoga, srečna leta do biserenega in železnega slavja!
Za ljudsko knjižnico v Radgoni so nadalje darovali sledeči čč. gg. Franc Štuhec, župnik pri Sv. Jurju ob Šč.'20 K. M. Krevh, kaplan pri Sv. Petru na Mariborom 10 R, Janez Vogrin, župnik pri Sv. Barbari v Hal. 20 K, Abton Šijanec, župnik pri Sv. Jurju v Slov. gor. 20 K, Ivan Kotnik, kaplan pri Sv. Antonu v Slov. gor. 10 K, O. Škamlec, župnik v Leskovcu 2 K, Josip Janžekovič, župnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor. 10 K. Dalje g. Viktor Pavel v Potrni 10 K- Preostanek daril za venec na grob orožniku Jazbecu 11 K 70 v. Vsem darovalcem iskrena hvala. Darila za ljudsko kjnižnico se pošiljajo na naslov g. Alojzija Neudauer, posojilniškega tajnika v Gornji Radgoni.
Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru so prične šolsko leto 1919/1920 s 15. septembrom. Šola je dvoletna. Prošnje za sprejem, katerim treba priložiti krstni list in domovnico, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško in nravstveno spričevalo ter izjavo starišev ali varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja, oziroma uradno potrjeno spričevalo o premoženjskih razmerah pri onih prosilcih, kateri se potegujejo za kako prosto mesto, je vložiti do 15. avgusta. Kdor ne prestane sprejemnega izpita ali je še telesno preslab, se sprejme tudi za eno leto kot vajenec; to leto se nadaljuje njegova ljudskošolska izobrazba, tako da se ga naslednje leto lahko sprejme v 1. strokovni letnik. Natančneje podatke se izve iz programa, katerega dopošlje vodstvo šole vsakemu na razpolago..
Privatna pisma častnikov adjutanture Dravske divizijske oblasti. Častniško osobje Komande Dravske divizijske oblasti dobiva dan na dan navadna, priporočena in ekspresna pisma strank, katere urgirajo rešitev oziroma prosijo za intervencijo glede rešenja njihovih službenih predmetov in za odgovor. Častniško osobje Dravske div. oblasti vrši svojo dolžnost in je dovolj obremenjeno s poslovanjem ter se nikakor ne more zaposliti s privatno korespondenco službenega značaja.
Trgovski in obrtni shod, ki se vrši v nedeljo dne 10. avgusta točno ob 15. uri v veliki Gotzovi dvorani v Mariboru, bode velike važnosti za vsakega posameznega trgovca in obrtnika. To bode prvi in naj večji shod cele Jugoslavije, zato se ga naj vsak posamezni trgovec ali obrtnik zanesljivo udeleži.
Karlovačkoj peš. pukovniji poklonilo je gradsko vlječe u Mariboru iznos od 10.000 K. kao priznanje za uzorno držanje tih četa u poznatim mariborskim dogadjojima. Mipogranični
Slomška Krajina v federativni Ogrski.
Se v Tizsovih časih, čimbolj je prodiralo spoznanje, da je Srednja Evropa z hegemonijo Nemcev in Madžarov neizvedljiv sen in da se zastarela državna misel v Nemčiji in Avstro-Ogrski bliža svojemu koncu, so se pojavljali na Ogrskem pametni posamezniki, ki so videli rešitev teh starih oblik v federativnem in demokratičnem preustroju Ogrske oziroma cele monarhije, Seveda je bilo prizadevanje teh redkih ljudi, od katerih je omeniti zlasti dr. Oskarja Jdžsi, bob ob steno, zakaj madžarsko ljudstvo je politično popolnoma nezmožno in se je dalo slepo voditi od avtokratov Tizsovega tipa. Izza poloma monarhije je skušal grof Karoly, ki je že med vojno paktiral z antanto, s pomočjo teh novih idej zavarovati nadvlado Madžarov na Ogrskem in dati staremu šovinizmu drugo, manj-kričeče ime. Nameraval je preustrojiti Ogrsko y federativno ijudovlado, v kateri bi tvorili posamezni narodi samoupravne dežele.
Približal se je tudi ogrskim Slovencem in je v resnici došlo do pogajanj v Budapečti februarja t. 1. Zakaj so se razbila ta poganja, smo pisali že v 10. številki našega lista. Danes prinašamo v prevodu načrt dotične pogodbe o avtonomiji Slovenske Krajine, ki ima sedaj, ko je Prekmurje priznano jugoslovanski državi, le še političnozgodovinsko vrednost.
r.
Na Ogrskem prebivajoči ogrski državljani slovenskega jezika tvorijo enoten narod, kateri si voli pravico samoodločbe v sledeči obliki.
2.
iz slovenskih krajev Železne in Zala županije se osnuje avtonomno pravna dežela (vladno poverjeništvo, kormdnyzosig) z imenom Slovenska Krajina, kateri določi meje do 'sklepa mednarodnega miru komisija, sestavljena iz zaupnikov ogrske ijudovlade in Slovenske Krajine.
3-
Avtonomija Slovencev se razteza • na notranje zadeve, pravosodje, šolstvo, prosveto in verstvo.
4-
V avtonomnih zadevah je postavodajalna oblast Slovenski Narodni .-.bor, kateri se voli na isti način kot ogrska državna skupščina s splošno, tajno, enako in naravno volilno pravico.
Strašni dan.
Ruski spisal K. M. Stanjukovič.
(Konec.)
j Vržem se na obalo s je rekel kapetan odsekano, ostro in veselo, ter se obrnil k starejšemu častniku in k višjemu kormilarju. »Zdi se mi, da je tam čisto . . . Tam ni skalovja?« je pristavil, kazaje z rdečo mesnato roko zaliv v daljavi.
»Najbrž ne!« je odgovoril stari kormilar.
»Kako globoko pa je pri obali ?«
»Po mapi dvajset korakov«.
»Izborno ... Z polovičnim vetrom priletimo tja v trenutku . . .«
»Ko bi se le v taki burji ne zlomil jambori« je pripomnil starejši častnik.
»Zato ni sedaj časa«, je naglo odrezal kapetan, dvignil glave ter zavpil s vso močjo:
»Hitro, hitro fantje!«
Fantje so zares hiteli, kolikor se je le dalo. Vsakega je podžigalo upanje, da se vendar rešijo in pridejo srečno na suho, pa so zato z nenavadno smelostjo izvrševali svojo službo v silni višavi, v ledenem vetru, ki jih je majal kot šibka stebelca, korali so z zobmi razvezavah jadra in grebsti z nohti do krvi.
Čez osem minut, ko se je parnik približal skalovju tako blizu, da se je lahko z prostim okom razločilo visoke pečine, se že bila jadra razpeta in »Jastreb« se je zopet kakor pokorni konj na dobri uzdi, vrgel proti vetru in letel k obali, zapuščajoč na levi strani strašno razpenjeni greben skalovja.
Vsi so se križali. Na vseh obrazih je zažarelo upanje na rešitev.
»Varujte svoje kronometre, Lavrencij Ivanovič«, je rekel kapetan, ko je bil klipper že blizu obale, »udarec bo celo močan«.
Stari kormilar je odšel, da bi obvaroval kronometre in aparate.
Klipper je letel z ugodnim vetrom naravnost na obalo. Mrtva tišina je zavladala na palubi.
5-
Skupne zadeve z ogrsko Ijudovlado: zunanje, vojne, finančne, državljanske, postavodajalne zadeve, zasebno in kazensko pravo, gospodarstvo, socijalna politika, splošni blagor in promet.
6.
Postavodajalna oblast v skupnih zadevah je Ogrska državna skupščina, v kateri je zastopan slovenski narod v sorazmernem številu.
7«
Vladne oblasti Slovenske Krajine:
1.	Ministrstvo Slovenske Krajine s sedežem v Budapešti.
2.	Vladno poverjeništvo Slovenske Krajine s sedežem v Soboti.
8.
Ministrstvo za Slovensko Krajino sestoji iz primernega števila pripravnih strokovnjakov (izvedencev) in iz ministra, kateri je v skupnih zadevah enakopravni ud ogrske republikanske vlade, v samoupravnih rečeh pa najvišja vodilna oblast. Ministra imenuje predsednik ogrske Ijudovlade.
9-
Vladno poverjeništvo Slovenske Krajine je sestavljeno iz vladnega sveta (kormdnyzoi tandcs-b6l) in iz vladnega poverjenika (kormdnyz6-b6l), kateri se imenujejo na predlog Slovenskega narodnega zbora in sporazumno s slovenskim ministrom od ogrske republikanske vlade. Slovenski vladni poverjenik stoji pod kontrolo slovenskega ministra.
10.
V Slovenski Krajini bivajočemu prebivalstvu neslovenskega jezika se zajamči lokalna politična in kulturna samouprava in pravica ogrskega jezika pred vsako oblastjo.
11.
Zakoni se izvrše od ogrske republikanske vlade v sporazumu s slovenskim ministrom. Glede financijelnih vprašanj se ogrski finančni minister pooblasti, da zadevo uredi na ta način, da se Slovenski Krajini ne smejo naložiti večja davčna bremena nego znašajo samoupravni stroški ene županije.
* *
*
Iz zgornjega načrta je razvidno, kako so skrbeli Madžari, da ostane nadvlada v njihovih rokah, a da se ljudstvo vseeno preslepi z avtonomijo. Zanimivo pa je, da so Prekmurci že
»Dobro se držite, otroci!« je zavpil veselo kapetan in se sam močneje oprijel ograje.
Jadra so se hipoma stresla in „Jastreb“ je skočil z največjim zagonom naravnost na obalo ter se s svojim orjaškim telesom zasekal v mehko peščeno dno.
Vsi so kakor en mož odkrili glaye.
VI.
„Hvala vam, otroci, junaško ste se obnesli!“ je pravil kapetan, ko je začel pregledovati posadko.
„Radi staratsja, vašeskorodije!“ *) so veselo odvrnili mornarji.
„Za vas bomo večno molili Boga“, so se oglasili posamezni glasovi.
Kapetan je odredil, da dobe mornarji po dye čašici yodke (žganja) in da se ima takoj skuhati topla hrana. Takoj na to se je podal s starejšim častnikom v notranjost, da si ogleda poškodbe parnika. Poškodbe niso bile velike in voda skoraj niti udrla ni v podpalubje. Le pri skoku se je upognil stroj, v kuhinji pa so se razbile različne potrebščine.
„Junak je naš Jastreb1, čvrsta ladja, Nikolaj Nikolajevič“.
„Dobra ladja“, je odvrnil zaljubljeno starejši častnik.
„Danes naj posadka počiva; tukaj nas vsaj ne bo nadlegovala burja. Ampak jutri“, je nadaljeval kapetan, „bomo polagoma izkrcali tovor in zaloge ter pomaknili klipper nekoliko dalje, da lahko mirneje prezimujemo in da smo varni pred ledom . ..“
„Dobro“, je dejal starejši častnik.
„Imamo dovolj zalog do spomladi?“
„Da, za šest mesecev“ . . .“
„Torej lahko prezimimo v tej luknji“, je omenil kapetan, zapuščajoč strojarno.
Veseli, srečni, ozebli in strašno lačni so stopili častniki v salon in priganjali službujoče
* Predpisan odgovor ruskih vojakov na pohvalo poveljnika. Slovensko: Radi se potrudimo, vaše blagorodje.
povodom budimpeštanskih poganjanj zahtevali, da se jim mednarodno prizna avtonomija tudi v slučaju, če pripadejo jugoslovanski državi. Zahteva po lokalni samoupravi je utemeljena globoko v njihovem političnem mentaliteta in bo potrebno, da jo prizna tudi naša držaya, sicer si ustvari še prekmursko irendento. O tem pa prihodnjič obširneje.
Železniška zveza Radgona—ffiarifcor.
Ker je železnica Radgona—Špilje za nas definitivno izgubljena, bo treba iskati novih zvez z Mariborom, da se čimprej iznebimo na papirju zajamčene ugodnosti prostega tranzita čez nemško ozemlje. Ta nova zveza ni samo nujna zahteva gospodarskih razmer, marveč je potrebna tudi iz strategičnih ozirov, zlasti, ko bode tudi Prekmurje pripadlo Jugoslaviji in se bo zvezala Radgona s središčem Prekmurja, z Mursko Soboto.
O vprašanju železnice Radgona—Maribor nam je poslal g. stavbeni tehnik Filip Jurkovič daljši dopis, katerega objavljamo radi pomanjkanja prostora v izvlečku:
Predlogu g. 1. Malgaja glede železniške zveze Radgona—Ptuj ne pripisuje pisec posebne važnosti, ker je Ptuj itak že zvezan z Mariborom in je bolj umestno, če se zgradi železnica iz Radgone čez Slovenske gorice v Maribor, s čimer dobe kraji, ki so bili doslej brez železnice oziroma so gravitirali k dosedanji progi, ugodne in lepe prometne vezi.
Ta železniška proga naj bi se po piščevem mnenju odcepila pri Črešnjevcih od proge Radgona—Ljutomer in bi tekla v smer proti Negovi, od tam po dolini južno Sv. Treh Kraljev v bližini okrajne ceste Sv. Benedikt—Sv. Trojica s postajo približno pol km od Trojiške kapele, odtod pa po Gornjem Borčiču in severno Sv. Lenarta, s čimer bi bilo zvezano Mursko polje in Slov. gorice z krasno Pesniško dolino. Približno pol km pred predorom severno Lajterš-berga bi se ta proga spojila z železnico Špilje— Radgona t. j. z progo južne železnice.
Tudi ta proga bi bila brez večjih terenskih ali drugih tehničnih ovir. Slovenske gorice, ki bodo tudi v bodoče prideloyale vino za izvoz, bi takorekoč prišle na prosti zrak, ako bi se
mornarje, da jim prinesejo čašo vodke in kak prigrizek, potem pa čimbolj zakurijo peči. Na kosilo ni nihče niti mislil. Vse, kar je bilo zjutraj pripravljeno, se je uničilo v razbiti kuhinji.
„Sedaj imaš San Frančiško!“ je dejal po nekolikominutnem molčanju poročnik Snitkin, ki je že okreval od strahu in se je samo še bal, da njegova pašljivost ni vzbudila preveč pozornosti.
„Hvalite Boga, da vas ne žrejo ribe!“ je pripomnil resno Lavrencij Ivanovič in z očevidnim užitkom izpraznil čašo ruma. „Ko bi ne bilo našega modrega kapetana, vsi bi ležali na morskem dnu. On nas je rešil... Genijalna duhovitost... Popolni mornar!“
In stari kormilar je izpraznil drugo čašo.
Vsi so se enodušno strinjali z Lavrencijem Ivanovičem in Nyrkov je vzkliknil navdušeno:
„Od danes naprej sem naravnost zaljubljen vanj. Da, kakšna vražja duhovitost!“
V tem trenutku so se odprla vrata. Vsi so umolknili. Vstopil je kapetan s starejšim častnikom.
„No, gospodje“, je pričel z radostnim glasom in snel kapo z glave. „Na mesto v San Francisco bomo prezimili v tej puščavi. Kaj naj storimo?! Včeraj nisem ubogal našega dobrega Lavrencija Ivanoviča. Nisem odplul. A sedaj se pred spomladjo ne ganemo odtod .... O prvi priliki naznanim zadevo predstojniku eskadre in on pošle za nami eno ladjo. Zopet se popravimo, opomoremo in se spustimo na široko morje .. Toda, gospoda, zakaj me gledate tako začudeno?“ je pristavil kapetan, ko je opazil, da so oči vseh uprte na njegovo glavo.
„Vi ste osiveli, Aleksej Petrovič“, je rekel tiho, z prijateljsko spoštljivostjo stari kormilar.
Zares, njegoya svetla, krasna glava je bila skoraj docela siva.
„Osivel? No, to ni najhujša nesreča. Lahko bi se pripetilo kaj več. .. Toda, gospoda, dovolite, da pri vas založim“, je dejal kapetan. „Sem silno lačen“.
Vsi so ga veselo posadili na naslonjač.
izpeljala železniška zveza Radgona—Maribor. Povečalo bi se blagostanje prebivalstva, zvišal bi se tujski promet v teh krajih, ki imajo krasno lego in ugodno, zdravo podnebje. Obenem bi se odsek severne državne meje Murska Sobota— Radgona—Maribor zavaroval z dobro železniško zvezo, ki bi tekla v ozadju bregov, ki tvorijo prvo strategično važno obrambno črto na tem teritoriju. Vedno moramo imeti pred očmi, da leže ti kraji ob meji tuje države, ki ne bo nikdar zatajila svojih protislovanskih tradicij in bo skušala izkoristiti vsako popustljivost, ¡katero bomo mi storili.
Vsekakor je dobro, da se prizadeti okraji in občine že sedaj potom rezolucij izjavljajo za nujno izvršitev železniške zveze Radgona—Maribor.
3eleni kadri.
Angleški list »Times« prinaša zanimiv članek o »želenem kadru«, ki je tekom zadnjih dveh vojnih let obstojal v Bosni in na Hrvaškem. Dezertacije jugoslovanskega vojaštva — pravi ta list — so se pojavljale v toliki meri, da so zelo pospešile razpad avstro-ogrskega cesarstva. Dezerterji so bili dobro organizirani in oboroženi. Kljubojoč vsaki državni oblasti, so bili vedno pripravljeni za obrambo in še sami so začeli ofenzivo, kadar jim je zmanjkalo hrane inmunicije. Proti koncu vojske je bilo čez 150.000 dezerterjev. Njihovo ime ostane zabeleženo v jugoslovanski zgodovini.
Dezerterji so vporabljali zelo vešče in različne metode, večinoma ponarejene dokumente, pečate itd. Njihovi emisarji so se prostovoljno podali na fronto, da so dostavili ponarejene listine svojim prijateljem v strelskih jarkih. S pomočjo ponarejenih listin so dobivali razne potrebščine celo iz vojaških skladišč. Ako ni bilo priložnosti, so rekvirirali po vaseh. Kmetje itak niso mogli razločiti, so li to pravi vojaki ali pa dezerterji. V najhujši sili so ustavili vozove z hrano in jih oplenili.
Nekoč so s pomočjo ponarejenih listin naročili iz Budapešta cel vagon živil. Vagon je bil v resnici odposlan na Hrvaško, in ko je prispel v bližino njihovega skrivališča, so ga dezerterji napadli ter odnesli živila.
„Zeleni kader“ je imel v svojih vrstah vojake, ki so se razumeli v vseh detaljih vojaške uprave. Telefonske aparate so zvezali z rednimi žicami in izvedeli gibanje vojaštva. Tako je nekoč potovala neka četa pod; poveljstvom poročnika na Cetinje, da vzame provijant in da gre dalje. „Zeleni kader“ pošlje svoje ljudi po provijant, in šele naslednji dan se je izvedelo za prevaro, ko je prava četa prispela na Cetinje.
Car, ki bi rad videl Boga.
Po L. N. Tolstoju.
Nekoč je živel car, ki bi rad videl Boga.
Priprosti pastir se je ponudil, da bo ustregel njegovi želji. Rekel je carju, naj gre z njim na trg in ko sta prispela tja, mu je pokazal blesteče solnce in dejal: — Poglej!
Car je dvignil glavo in hotel pogledati, toda solnčni sijaj mu je udaril v oči, da je nagnil glavo in zaprl trepalnice.
—	Kaj delaš? —pravi pastirju. —Ali hočeš, da izgubim vid?
—	Gospodar, — mu reče tedaj pastir, to je le slaba luč njegovega veličanstva, samo neznaten ogljenček božje grmade. In ti bi rad stopil pred njega in ga gledal s svojimi solznimi očmi ? Prizadevaj si, da ga gledaš z drugimi očmi.
To je ugajalo carju in pravi pastirju:
—	Vidim tvoj um in cenim razum tvoje duše. Odgovori še na vprašanje: Kaj je bilo pred Bogom ?
Pastir premisli in odgovori:
—	Prosim te, gospodar, ne bodi jezen: poskusi šteti!
Car začne:
—	Ena, dve . . .
—	Ne, ne — ga prekine pastir, — ne tako.
Začeti moraš pred „eno“.
—	Kako naj začnem pred eno, ko ni ničesar.
Modro si govoril, gospodar. Tudi pred
Bogom ni bilo ničesar.
To je carju ugajalo še bolj in pravi pastirju:
—	Nagradim te z bogatimi darili. Toda odgovori mi na tretje vprašanje: Kaj dela Bog?
Nek natakar iz Splita je neprenehoma eskortiral dva dezertera iz Dalmacije na Hrvaško in nazaj, seveda z ponarejenimi dokumenti. Njegova aretiranca sta bila dva prijatelja in tovariša, ki sta spravljala hrano iz Hrvaškega v Dalmacijo. Vsi trije so se vozili brezplačno. Nekoč je iz Bršadina odpotoval vod, sestoječ iz 50 vojakov. Poveljeval je narednik z ponarejenimi listinami. Ko so v došli Dalmacijo, je vsak vojak odšel domov na trajni dopust. Malo pred koncem vojske je v neki vasi blizu Splita madžarsko vojaštvo obkolilo cerkev, da lovi dezerterje. Ko so se nekateri, ki so imeli pravilne listine, prepirali z poveljnikom, so dezerterji v ženskih suknjah in z rutami na glavi ušli iz cerkve.
„Times“ se izraža z največjim priznanjem o zelenih kadrih, ker so v resnici mnogo doprinesli k moralnemu polomu, kateri je pred vojnim polomom nastopil v avstrijski armadi.
Razne vesti.
Spomenik iz človeških lobanj. V Nišu, kjer je bil nekaj časa sedež srbske vlade, je dal zgraditi neki turški paša 1. 1809 v spomin zmage nad Srbi čuden spomenik: piramido iz človeških lobanj. Piramida je sestajala iz 1200 lobanj. Pesnik Samartin, ki je obiskal to piramido, pravi, da jo je bilo groza pogledati, zlasti takrat, ko so se odrezanih glav še držali lasje. Toda piramida se je od leta do leta manjšala, ker so nekateri obiskovalci odnašali lobanje seboj za spomin; ko je Srbija postala samostojna kraljevina, so zadnje ostanke tega strašnega spomenika pokopali na krščanskem pokopališču.
Zrakoplov je eksplodiral. Te dni je
eksplodiral vodljivi zrakoplov, ki je krožil nad Chicagom in pal v plamenu na streho neke banke. Od pet zrakoplovcev sta dva popolnoma zgorela. Goreč curek, ki je šinil iz zrakoplovega rezervoarja na množico, je težko ranil 25, a usmrtil 8 ljudi.
Tatovi — premetenci, v Parizu se je v palači princezinje Polignar oglasil telefon. Javila se je odlična trgovska tvrdka: »Gospa princeza je bila ravnokar pri nas in nam je dala nalog za popravo velike perzijske preproge, ki je v salonu. Prosimo, da ga pripravite; naši ljudje bodo takoj prišli, da ga odneso.« Za dvajset minut sta res prišla dva čioveka in sta odnesla preprogo v avtomobil, ki je čakal pred palačo, in jo je v tem odkuril. Kako se je princeza čudila ko je prišla domov in izvedela, kaj se je zgodilo. Preproga je bila vredna 20.000 frankov. Policija marljivo zasleduje tatiče.
Pastir opazi, da še je omehčalo carjevo sreč in reče:
—	Dobro, tudi na to odgovorim. Toda izpolni mojo prošnjo. Zamenjajva obleko za trenutek.
In car sleče carsko oblačilo ter se obleče v pastirjevo, obesi si tudi pastirjevo torbico. In stopi pastir na prestol, vzame žezlo v rokč in pokaže na carja z pastirsko torbico, ki je stal na podnožju.
—	Glej, to dela Gospod. Ene poviša na prestol, druge poniža in zvrže z prestola.
In je zopet oblekel svoje oblačilo.
Zamisli se car, globoko v dušo se mu zasekajo te besede in naenkrat, ko da je zasijal velike radosti, vzklikne:
—	Glej, sedaj vidim Boga!
Strah vseh rudarjev.
„Ižgledam mogoče kakor mrtvec?“ S tem vprašanjem je stopil, v uredništvo pred urednika »Vzhodno kalifornskega Dnevnika“ divje gledajoč potepuh.
»Prijatelj«, odgovori urednik milo, »jaz nimam časa za uganke«.
»Vedeti hočem, ali ižgledam kot mrtvec!« vpije mož še glasneje. »Na gre se za uganke«.
»Ne vem, da bi bil primoran, odgovarjati ; na vprašanje vsakega pritepenega in razburjenega človeka. Toda če ste tako prijazni in mi Vaše želje natančneje izrazite, hočem videti, ali Vam lahko posvetim več pozornosti«.
Krojačev račun. Kralj Friderik Viljem III. je prišel enkrat v mesto Neuchâtel v Švici. Neki občinski predstojnik se je pripravil na kraljev prihod z lepim govorom, pa je oblekel tudi novo obleko. Kralj pride, a voz se ne ustavi, temveč dirja naprej. Čestitljivi občinski predstojnik si je pa mislil, da bi bilo neumno, če bi se bil zastonj naučil težki govor ; zato ni odnehal, temveč je tekel za vozom in vrgel spisani govor vanj. Drugega dne so ga pa poklicali v Neuchâtel in mu izplačali na kraljevo povelje denar za celo obleko. V hitrici je bil potegnil iz žepa krojačev račun namesto govora in ga je bil vrgel v voz.
Ženitovanjski govor Urbana Tonkopiska. Pred nami, velecenjeni gostje, sedita srečna novoporočenca, nad nami pa visi naša slovenska trobojnica, ob kalco lep simbol zakonske sreče je naša slovenska trobojnica! Bela barva pomeni nedolžnost in oznanja nevestino čistost ; rdeča barva pomeni ženinovo plamtečo ljubezen in zakonsko gorečnost, in modra barva, oj, modra barva, če bi bila zelena, bi pomenila upanje na mnogoštevilno potomstvo ....
Časopisi v Petrogradu. Ker v Petrogradu vsled raznih tehničnih ovir izhaja malo časnikov, nalepljajo posamezne liste na oglih uglednejših hiš, kjer se zbirajo velike gruče ljudi, da izvejo, kaj je novega po svetu.
Draginja na Ruskem. »Ruskaja Žizn« piše o cenah v Petrogradu : Funt mesa stane 85 rubljev, masti 220 rubljev, ržene moke 60 rubljev; 25 kom. cigaret 20 — 25 rubljev, čaša limonade 3 rublje. Seženj drv stane 300 — 350 rubljev. Za obleko, ki je pred vojno prišla na J 5 rubljev, se plača sedaj 3500 rubljev.
Velika povodenj na Moravskem. Zadnja povodenj na Moravskem je povzročila ogromno škodo, ki ceni na 150 milijonov kron. Uničenih je okoli 400 hiš. Najbolj so prizadeti kraji Ogrski Brod, Šumice, Pitni in Bojkovice.
Čebula kot zdravilo. Med kmečkim ljudstvom je čebula (luk) na glasu kot dobro zdravilo. To mnenje potrjuje deloma tudi raziz-kovanje zdravniških krogov. Zlasti se je to pokazalo pri črevesnem katarju, ki se je med vojno širil v nekaterih krajih zasedenega ruskega ozemlja. Židov, ki so mnogo jedli čebulo in češenj, se ta bolezen ni prijela. Zdravnik dr. Wilbrand je poskusil zdravilno moč surove čebule na samem sebi. Iste uspehe je imel tudi pri drugih bolnikih. Dr. Wilbrand priporoča čebulo za domačo lekarno.
Zvonovi, katere je Avstrija oropala našim cerkvam, še leže v Feldhofu pri Gradcu.
nabirajte
za Ljudsko knjfpico v Radgoni.
»Vaš časopis je naznanil mojo smrt, in jaz bi rad vedel, če ižgledam kakor mrtvec».
»Zakaj niste to takoj povedali? Ne, vi ne izgledate kakor mrtvec«.
»Potem je Vaš časopis lagal?
»Naš časopis je bil najbrž napačno poučen, ako ste Vi oni mož, katerega smrt je naznanil. Ali jaz ne dovoljujem nikomur reči, da bi naš časopis lagal«.
»Lepo! Jaz sem oni mož, katerega smrt ste naznanili. Vsaj mislim tako. V tem mestu živi le en Malloch Clay, in to sem jaz, strah vseh rudarjev. Jaz sem divja zver puščave in če sem besem, zlomim lahko vsem časnikarjem zjedinjenih držav rebra. Slišite ?
»Nisem bil nikoli gluh«.
»Lahko Vas pogoltnem kakor grižljaj! Poglejte!«
„Nisem slep“.
„Ako članka ne bodete popravili, Vas potisnem pod Vašo prešo in naredim odtis vašega lista na Vašem hrbtu. Razumete?“
Urednik je razumel.
„Hočete li članek popraviti?“ je vprašal strah vseh rudarjev.
„Da“, je odgovoril urednik, počasi vstajajoč s svojega sedeža, držeč v eni roki samokres a v drugi bodalo.
„Članek bom popravil. V petih sekundah bodete izgledali kakor mrtvec. Kaj izvolite, svinec ali jeklo?“ Toda Malloch Clay, divja zver puščave, strah vsega mesta, si ni vzel časa za izbiro, in članek še do dandanes ni popravljen.
Slovenci uz Muru naročito se radujemo i čestitamo k tom zaslužnom odlikovanju, cijeneči u karlovačkom bataljunu najjaču zaštitu naše narodne tvrdjave Radgone i želimo, da ostaje i nadalje ovdje na sjevernoj granici našeg lijepog kraljestva!
•j* Leopold Karbaš. V noči od 5 na 6.
t. m. je umrl po daljši bolezni g. Leopold Karbaš, posestnik in gostilničar v Gornji Radgoni. Narodnozavednemu možu bodi lahka jugoslovanska zemlja, njegovim ostalim pa naše iskreno sožalje!
Posojilnica v Gornji Radgoni naznanja, da v popoldanskih urah ne sprejema nebenih strank.
Smrtne obsodbe v Mariboru. Dne
29. julija sta bila po prekem sodu ustreljena vojaka Adolf Podgubevšek in Karl Toplak, ker sta organizirala pobuno vojakov vj Mariboru. Ustreljena sta bila v artilerijski vojašnici od vojakov tistega oddelka, ki seje udeležil pobune. Dragonec Jakob Turk je dobil 10 let težke ječe. Ostale krivce še čaka obsodba in kazen.
Druživa in prireditve.
Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer vsled v zadnjem trenutku nastalih ovir ne zboruje v četrtek dne 14., temveč 21. avgusta t. 1. ob 10. uri v Ljutomeru po sledečem sporedu: 1., Izročitev diplome častnemu članu tov. Tomažiču. 2.) Došli dopisi.
3.) Doživljaji slovenskega učitelja v Srbiji. Poroča tov. Gabrijelčič. 4.) Razne stanovske zadeve. Pol ure pred početkom zborovanja je pevska vaja. Z ozirom na 1. točko dnevnega reda so gostje dobro došli. Po zborovanju je skupen obed v gostilni Triglav. K polnoštevilni udeležbi vljudno vabi Karol Mavrič, predsednikov namestnik.
Ljutomer. Slov. pevsko društvo v Ljutomeru proslavlja v nedeljo dne 17. avgusta svojo 25 letnico s sledečim sporedom: Ob 10. uri dopoldne sv. maša za pokojne in žive člane društva. Ob 11. uri slavnostno zborovanje v telovadnici s poročilom 025 letnem društvenem delovanju. Popoldne ob pol 4. uri koncert v telovadnici. Za tem veselica na »Triglavu« s petjem, tamburanjem, srečolovom itd. Natančnejši spored koncerta sledi.
Ljubljanski igralci so priredili v torek dne 5. t. m. v radgonskem mestnem’gledališču predstavo Strindbergovega Upnika in Čehovega Medveda. Natančneje prihodnjič.
Tabor na Koroškem. Dne 15. t. m. se vrši v Sinčivasi manifestacijski tabor, kjer bo slovenski Korotan ob navzočnosti bratov iz Štajerske in Kranjske veličastno proglasil svojo neupogljivo voljo po združitvi z Jugoslavijo. Narodni svet za Koroško poživlja za to vse, ki čutijo narodno, da pridejo ta dan v Sinčovas. Vsa društva naj se pripravljajo, da svečano nastopijo na taboru, kakršnega še ni bilo na Koroškem. Zastave telovadnih in drugih društev naj ponosno vihrajo in družijo rodne brate. Slovenska pesem naj mogočno doni po naših tleh, ki so prepojene z žulji in krvjo naših najboljših mož. Vse pa naj takrat prešinja vse objemajoča ljubezen posebno do naših koroških bratov, ki jim je bila dozdaj usoda najbolj nemila. Na svidenje torej 15. Vlil. v Sinčivasi!
Iz neodrešenega Prekmurja.
Splošen položaj V Prekmurju je zelo neugoden, zlasti za kmečko prebivalstvo. Komu. nisti ne dovoljujejo mlatiti, marveč hočejo vse žito iz ene vasi spraviti na določeno mesto, zmlatiti in potem zrnje razdeliti tako, da dobi vsaka oseba 100 kg za celo leto, brez ozira na to, koliko je kdo pridelal. Pišejo nam, da bode morala Jugoslavija, ako ne pride tekom 10 dni na pomoč, pozneje še dovažati žito na bogato Prekmursko. Teh rekvizicij se ubogo ljudstvo boji bolj kot kakegakoli preganjanja. Tudi so komunisti zabranili prost promet z živino; prodajati se sme le njim samim, seveda za bel denar. Tega pa ljudstvo ne mara, dočim z druge strani stane jako visoko, če pitana živina ostane v hlevu, zlasti ker posebno pri svinjah grozijo bolezni. Vse čaka rešitve Eni so postali pesimisti in padajo v obup, češ vodijo nas za nos, saj ž . skoraj leto dni obljubljajo priti, a ni nikogar. To obupno atanje je za ar.J : dni še poslabšala mobilizacija od 18. leta naprej.
Prekmurske šole so v rokah boljševiških učiteljev, ki postavljajo pedagogiko na glavo, ker uče deco, da ni treba doma ubogati starišev, pa tudi ne cerkvenega oblastva. Verskega pouka seveda tudi ni. Vsa skrb je posvečena temu, da se otrokom vcepi pokornost pred boljševiki
Komunistični shod v Murski Soboti.
Dne 20. julija se je vršil v Murski Soboti pri Dobraju sestanek zaupnikov komunistične stranke, na katerem je govoril dr. Štein o komunizmu, pol. zaupnik Hatzel in član iugoslov. kom. odbora v Budapešti pa o ogrskem boljševizmu. Gabor Pal je govoril tudi v slovenskem jeziku. — Dne 21. julija je bil v istih prostorih ljudski shod, katerega se je v očigled rekvizicijam in ponovnim naborom udeležilo le malo zaslepljencev. Shod je otvoril zaupnik Čuvaj, glavni govor pa je imel Žid dr„ Štein. Po shodu so maloštevilni člani socialnodemokratske organizacije sklenili, da se pridružijo komunistični skupim. Izvoljen je bil poseben odbor, kateremu stoje na čelu člani jugoslov. komunističnega odbora v Budapešti: Peter Hetzel, Milan Bašič, Svetozar Jankovič in Istvan Haldsz.
Obupno pismo iz Prekmurja. — V
petek smo dobili skrivoma iz neke obmejne vasi v Prekmurju sledeče pismo: V imenu vsega prekmurskega prebivalstva prosimo pomoči. Ura je stekla do konca, zato se z obupno žalostjo obračamo k našim bratom in njihovi vladi. Pravkar so Madžari razglasili nabore od 18. do 45. leta. Gotovo bodo nas vse pobrali in spravili v notranjost Madžarske. Ko smo te dni čitali v 15 štev. »Murske Straže«, da pripade Prekmurje Jugoslaviji, smo se zelo razveselili, bojimo se pa, da nas bodo boljševiki prisilili v boj proti vam, zato prosimo ob zadnji uri, da nas rešite, sicer smo izgubljeni za vedno. Pričakujemo vas z zaupanjem in pro*simo vsak dan, da bi vam dal Gospod nebes in zemlje svoj blagoslov ter vas pripeljal z palmovo vejo na naša tužna tla, da bi tudi mi občutili radost one svobode, katero uživajo bratje onkraj Mure. Dalje vam pišem, da so boljševiki odpravili vero in vrgji križe iz naših šol. Uvidevamo, da tukaj ni več obstanka za nas; raje pometamo ceste v Jugoslaviji nego živimo pod komunističnim jarmom. Ako res pripademo vam, dajte nam puške in strelivo, stopimo pod vaš prapor, ker nočemo biti sužnji na lastni zemlji. Ako pa nam ne morete pomagati, tedaj bomo morali k vojakom, zakaj zoperstavljati se ne more nihče: gre za življenje ali smrt. Poslali nas bodo delat na tuja polja, doma pa bodo zatrli zadnje sledi panonskih Slovencev. Sedaj ne nastopajo preostro, toda ko nas ne bo, bo pela druga. Mi bomo delali ih se borili za Madžare, oni pa bodo tlačili naše stariše, žene in otroke. — Nabor se prične 31. julija, zato prosim nasveta, kaj naj storimo. — Pisal bi va.m še več, toda nemorem vsled žalosti. Mi jPrek-murci bi že davno obupali, toda naše ljudstvo je verno in navzlic vsemu še zvesto Jugoslaviji. Še enkrat vas rotim, da nas ne pustite v tem obupnem položaju in pošljete nemudoma na Prekmursko vaše hrabre in zmagovite čete. Bog živi Jugoslavijo!	—- Neimenovan prekmurski
Jugoslovan. — Temu pismu ni treba komentarja. Bojimo se pa, da bo tudi ono glas vpijočega v puščavi, zakaj »Bog je visoko, a cardaleko«.
Časopisje na Ogrskem. Slučajno smo
dobili v roke glavno glasilo madžarskih boljše-vikov, znani budimpeštanski list »Nčpszava«. Tiskan je na havana papirju za zavijanje, v kakršnem se je svoječasno prodajal navaden tobak za pipo. Človek mora imeti dobre oči in mnogo resne volje, da ga čita. V 175. štev. z dne 24. julija poroča obširno o dogodkih na Hrvaškem in o pobuni vojaštva ter hvali znanega hujskača Radiča. Prinaša tudi poročilo iz Gradca o mariborskih dogodkih. Zanimive je, da ogrski listi ne prinašajo nobenih inseratpv.
Komunistično pravosodje. Kdor je na Ogrskem obsojen v zapor, se lahko odkupi s vsoto, katero določi krajevni sovjet. Če so komunisti v zadrega za denar, poiščejo par bogatejših ljudi 'in jih brez vsakega vzroka zaprejo v ječo. Njihovim svojcem pa naznanijo, da jih lahko odkupijo pod izvestnimi oogoji. Navadno zahtevajo tudi živila, zlasti živino in moko. Idealnejši kon. roti - - če jih je sploh kaj na Ogrskem — se proti strašnemu sistemu korupcije docela brez moči.
Vstaja v Murski Soboti? Prekmurski Slovenec, ki je pri Cankovi srečno ušel na naša tla, nam je pripovedoval, da je dne 30. julija izbruhnila v Murski Soboti splošna vstaja. Civilnemu prebivalstvu so se baje pridružili tudi posamezni vojaki rdeče garde. Dotični je bil iz političnih vzrokov 4 mesece zaprt in so ga ravno zaslišavali, ko je začelo leteti kamenje na okna. Kmalu nato je ljudstvo vdrlo tudi v zapore in osvobodilo jetnike. Med osvobojenimi se nahaja baje tudi štajerski Slovenec g. Sever iz Huma pri Ormožu, kateri je decembra lanskega leta spremljal naše čete v Prekmurje in bil v Murski Soboti ujet. Med begom je mož opazil, da se je rdeča garda naglo zbirala in skušala obkoliti mesto. Natančnejših poročil ni.
Kaj pa Nar. Svet za Prekmurje ? Nar. svet za Prekmurje je bil potreben že takoj po novemberskem prevratu. „Novine“, glasilo ogrskih Slovencev so skoro v vsaki številki pozivale zavedne in zmožne prekmurske Slovence, da snujejo N. svete. Kolikor mi je .znano, so ga imeli samo v Bogojini in baje tudi v Dokležovjih. Vsi N. sveti v Prekmurju bi gotovo bili kolikortoliko odvisni od ogrske nadvlade in gotovo ne bi mogli delovati popolnoma svobodno; torej bi bili za Jugoslavijo le deloma pomembni. Bolj potreben in pomembnejši bi pa bil Nar. svet za celo Prekmurje. Nekak Narodni svet za Prekmurje smo že imeli, vendar do majniškega upora v Prekmurju sploh ni deloval in seje po uporu šiloma razpustil. Zlasti današnji dnevi, ko smo tik pred okupacijo Prekmurja, nujno zahtevajo dobro osnovan Nar. svet za Prekmurje. Vsi, ki so za to delo poklicani, grešijo nad lastnim narodom, ako vso stvar zavlačujejo po lastni krivdi. Koliko krivic se godi ubogim Prekmurcem n. pr. od obmejnih posadk in reveži nimajo nikogar, komur bi se pritožili; nikogar ni ki bi zastavil zanje besedo. Osebne pritožbe jako malo izdajo ; vse drugače bi bilo, če bi Nar. svet zastavil svojo besedo v obrambo pravice. — Kaj pa bo takoj po okupaciji? Ali naj naštevam, kakšna naloga čaka takrat Nar. svet? Nikar ne grešimo z malomarnostjo!
Gospodarstvo.
V pojasnilo. Mnogi spravljajo Tiskovno zadrugo in Gospodarsko zadrugo v en koš. Drugi zopet mislijo, da se je Tiskovna zadruga že razpustila in da je iz nje nastala Gospodarska zadruga. Tretji spet imajo strah, da stoji za Gospodarsko zadrugo kak oderuh ali dobičkar, ki se hoče s to zadrugo le okoristiti. Vsem tem bodi povedano tole: Tiskovna zadruga je ustanovljena samo zato, da izdaje naš list »Mursko Stražo«. Ona nima z Gospodarsko zadrugo nič skupnega. Gospodarska zadruga se je ustanovila, da bo odprla za svoje zadružnike, to je tiste, kateri bodo vplačali deleže, lastno trgovino in prodajala blago vsake vrste po nizkih cenah brez dobička. Gospodarska zadruga je ravno nasprotna velikim vojnim dobičkarjem, ki so med vojsko odirali ljudi in skrivali blago. Proti malin in poštenim trgovcem zadruga ne bo delovala. V načelstvo zadruge so bili izvoljeni gg. Franc Domanjko, poštni upravitelj v Radgoni kot načelnik, Franc Rogan, posestnik v Že-tincih kot načelnikov namestnik, Anton Kocbek, župnik v Gornji Radgoni, Janko Pelci, posestnik v Policah, Hinko Požun, notar v Gornji Radgoni, Jožef Ozmec, dekan v Ljutomeru, Viktor Kukovec, paromlinar v Ljutomeru, Alojzij Neudauer, posojilniški tajnik v Gornji Radgoni, Alojz Žitek, župan na Moti, Franc Cobelj, posestnik pri Kapeli, Filip Jurkovič, stavbenik na Plit-vičkem vrhu, Matija Kaučič, posestnik v Stavešincih kot člani načelstva. Izmed teh so izvoljeni v ravnateljstvo pg. Alojzij Neudauer kot predsednik, župnik Anton Kocbek kot podpredsednik in Filip Jurkovič kot član ravnateljstva. V nadzorstvo zadruge pa so bili izvoljeni gg. dr. Franc Steinfelser, zdravnik v Radgoni kot predsednik, Franc Vračko, posestnik in kovač v Orehovcih kot podpredsednik, Franc Škof, župnik pri sv. Antonu v Slov. gor., Franc Babosek, posestnik in župan v Ivanjševcih in Franc Šantl, posestnik in župan v Čreš-njevcih kot člani nadzorstva. Iz tega torej vsak razvidi, da je vodstvo zadruge v dobrih in poštenih rokah in da mu ljudstvo lahko popolnoma zaupa.
Listnica uredništva.
Vsled pomanjkanja prostora so morale v zadnji številki izostati objave raznih oblasti in izidejo danes. — Štrigova. Srčna hvala! Žal, da je došlo ob sklepu te številke, Več pismeno. Pozdrave! — Murščak. Prepozno za to številko. Več pismeno! — Delavci. Zakaj se ne podpišete? Z Vašim dopisom se popolnoma s .arijam. c; ga objavim v celoti, bo pa ogenj v strehi. Žal da je naš list preveč odvisen, oni pa so si!no občutljivi. Upam, da razumete. Glavne misli objavim kljub temu, če mi le naznanite svoje ime ali pa se osebno oglasite v uredništvu.
Kupi se
ali vzame v najem posestvo z hišo, ki je primerna za trgovino ali gostilno. Kupi se ali vzame v najem tudi dobro idoča gostilna ali trgovina v ljutomerski okolici. Ponudbe pod »Trgovec« poštno-ležeče Križevci.
Kupi se
v Radgoni ali v Gornji Radgoni trgovina ali gostilna, tudi hiša pripravna za trgovino ali gostilno, eventuelno posestvo v okolici. Pisma na upravo »Murske Straže«.
VIMO
Trgovci in drugi, ki imajo v Meniški Avstriji bodisi za naročeno blago, bodisi kaka druga plačila, se opozarjajo, da lahko nakažejo ta plačila potom Posojilnice. — Račun poštne hranilnice na Dunaju štev. 93.871
Rentni davek plačuje Posojilnica sama. Daje posojila na vknjižbo, na osebni kredit, na zastave in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. — Stanje hranilnih vlog nad 5 milijonov kron. — Račun kr. čekovnega urada v Ljubljani št. 10.593
rizling in črno dalmatinsko, od 56 litrov naprej, ter sadjevec in kislo vodo razpošilja po najnižji ceni podjetje
Silva vrelec Guštani.
Kupijo se stari zamaški.
Krma in Mastin
Da krmo živina, kokoši, pure, goske lažje prebavijo, da je potem meso in mast za uživanje boljša, da je tvoritev jajc in mleka boljša, se primeša krmi enkrat na teden ena pest MASTJN-A. 5 zavitkov Ma-stin-a zadostuje za odgojo in rejo enega vola, krave, svinje, konja za 6 mesecev. Mastin je dobil največje odlikovanje v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju. Na tisoč gospodarjev ceni in kupuje ponovno Mastin. Ako ga nima lekarnar ali tvoj trgovec, piši potem z dopisnico po 5 zavitkov Mastina za 17-50 kron, poštnine prosto na: Lekarno Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko, katera z vsako pošto razpošilja naročila na vse strani sveta.	20—11
Rejenec
15 letni deček ali deklica, se sprejme, pripraven za lahka dela, k mali obitelji na deželo. Prijave pri posestniku Jožefu Roškar v Noričkem vrhu štev. 67, pošta Radenci, ali pa v upravništvu »Murske Straže«.
ffiiši -
stenice
Podgane
— ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 6’—, za podgane in miši K 6-—, za ščurke K 6#—, posebno močna tinktnra za stenice K 6-—, uničevalec moljev, prašek za uši v obleki in perilu, proti mravljam, proti nšem pri perutnini K 3-—, prašek proti mrčesom K 5-—, mazilo proti nšem pri ljudeh K 3’—, mazilo za uši pri živini K	3‘—,	tinktnra proti
mrčesn na sadju in zelenjadi (uničevalcev rastlin) K 3*—. Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Junker, Zagreb 46, Petrinjska nlica3.
Rte maline
za eksport kupuje „BALKAN“, trgovska, špedicijska in komisijska delniška družba, LJUBLJANA, Dunajska cesta 33. Prosi se natančne pismene ponudbe.
KSRBID
prodaja v vsaki množini Ivan Kovačič, trgovina s steklom v Radgoni.
Samo 40 vinarjev
stane petstolpna petitvrsta za male oglase v »Murski Straži«, najbolj razširjen slovenski list v Prekmurju, Murskem polju in Slovenskih goricah, zato ima tudi oglašanje največji uspeh.
Nabirajte za Ljudsko knjižnico
Gar j e.
srebečico človeku srebečico perila. 1 Po pošti Prodaja lekarna Kranjsko
, kraste, lišaje uniči pri in živini mazilo zoper Brez duha in ne maže lonček za eno osebo 6 K-7 K, poštnine prosto, in razpošilja s pošto Trnkoczy v Ljubljani, 30—11
Trgovina z mešanim blagom
Angela Čeh-Vršič
(v hiši gosp. dr. Grossmanna)
se priporoča cenjenemu občinstvu. Istotam se sprejme učenka iz poštene hiše z dobro šolsko izobrazbo.
les (rezan)
in deske
v vsaki množini, najbolje cele vagone, kupi
„ Gospodarska zadruga
za Prekmurje, JVtursko polje in Slov. gorice
r. z. z o. z.
v Gornji Radgoni.
Pridne, poštene
slikarske pomočnike
za cerkveno delo sprejme Vekoslav Mauko cerkveni in sobni slikar Radenci.
¿Dva učenca
iz dobre hiše sprejme takoj
trgovina Repič poprej Vršič
glavni trg št.130
Na novo ustanovljena manufakturna trgovina
3anko Gize j
priporoča manufakturno blago po najnižjih cenah
priznano najboljše aparate in steklenice za vkuhanje sadja in sočivja itd. ima v zalogi
trgovina s steklom v RADGONI
PGSOJOO V GURUJI RäDGOM
1
Hranilne
urada v Ljubljani
Posojila
Uradne
Pojasnila
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo
ulnnb sPreiei?ia od vsakega in njih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila VIUuG h kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da „	„ bi se n3ih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštnega čekovnega
štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.	s
daje pod najugodnejšimi pogoji in sicer na vknjižbo po 4 %, na poroštvo po 41/g %. Izposujuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 K. Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
ib»*n	S° VSak- t0rek 'n petek od 9‘ do 12,ure dopoldne. Ako pa pride na ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob uradnih dnevih
UlC	se sPr?!ema 10 lzP,ačuje denar. Posojilnica posreduje tudi izplačevanje obresti vojnih posojil brez vsakega odbitka. Sicer pa lahko
opravijo stranke vsak dan vse uradne posle in so veljavni, ako njih podpišeta dva v to upravičena funkcionarja.
se dajajo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
so v lastni hiši, Gornji Gris štev. 8
Uradni prostori