Poštnina plačana v gotovini
PosamezHa številka 1 Din.
Leto IV.	Ш^М g I	Štev. 8.
H	^BI^H	ček. račun št. 12.ббб
^В ^В ^^ШШШ	^В ^В	Uprava
inozemstvo 40 Din. ^В НВ #№ ШШ ^В	#Ш	Jesenice, Krel(ovdom
Jesenice, 15. aprila 1939
Proračun jeseniške občine
Gradbena stroka
l^roračniii za gradbeno stroko v občini se od leta clo leta veča in tako zavzema tudi v letošnjem proračunu preračunana vsota precejšen del celotno preračunanih izdatkov. Ne moremo reči ali 'bodo s sorazmerno visoko predvidenimi zneski krite vse med letom nastale potrebe. Postavka bo p'o večini krila redna vzdrževalna dela Za občinske ceste in pota. Prometne prilike se iia Jesenicah ocl leta clo leta spreminjajo, promet iiairašča in s tem tudi vzdrževalni stroSki. Znano je, (la so vse ceste v občini zgrajene na tako-zvanem make<lamslkeni cestišču, zaradi česar je sniotrno ij>opravljanje in vzdrževanje zlasti po-\ ršiniske kanalizacije prepotirebno. Potrebno bo |)a (udi. da se dovr.še nekatera cestna dela, ki se \ preteklem letu niso mogla dokončati, delno zaradi vremenskih prilik, delo pa je ibilo tudi ovirano zato, ker proračunski dohodki niso pritekali redno v o'bčiiislko blaga j no. — Ker lx) le-«<>» dovfien 4u<ii regulacijski Jiačrt in .bo .postal za občino olbvezeii. predvideva proračun tudi poseben kredit za priložnostne manjše odkupe privatnih zenilji.šč. ker oibčina že sedaj smotrno iz\aja regulacijo pri razmih cestnih raziširitvah. \ zdrževaiuje občinskih hiš je preračunano na 'З.ООО din. obnavljanje mostov na 32.000 din. Samo prispevek za vizdrževanje državne ceste skozi Jesenice stane dbčino okroglo 20.000 din ii) je ta postavka v proračunu olb\ezna. Všteto pa ni tukaj škropljenje te ceste, ki ga plačuje občina še jMxsdbej. V dbč. gradbeno stroiko spada 'tuli vzdrževanje vodovodnih naprav na Jesnni-fah, llrušici in pri Sv. Kirižu. Urejevanje hudourniških tokov je v postavki tega dela proračiina zapopa<lena. Za popravljanje carinskih zgradb je preračuuaiiih 40.000 din, vendar la znesek do-l)i <ybčiiia ш .kaldiirminvskega fonda povrnjen od '"inistrstva za finance. — Na videz, če se ])o-
gleda samo celotna vsota v tem delu proračuna, se zdi, da je morda previsoka. Keir pa smo videli kaj vse spada pod pojem dbčinskih zgradb in se celotna vsota razdeli na male izdatke, takoj opazimo, da bi bila morala biti višja, če bi se hotelo ustreči vsem potreibam, ki jih občan opazuje in čuti. Vendar, vsalko leto nekaj in uspeh se pokaže. Za nove vodovodne napeljave se letos ni toliko predvidelo kakor v lanskem letu. ko so se tudi izvršile obširne vodovodne napeljave. Vendar se bodo tudi letos gradili novi vodi in vodovodni podaljški tako v novi Janševi ulici, na Ilirski cesti teir na M uro vi. Predvidena je tudi gradnja pomožnega vodnega zajetja na Hrušici. V rezervoarju m a Savi se bodo izvršila obširna popravila.
Sedaj so se začela že cestna dela v občini. Občina gradi v podaljšku od cerkve cestO mimo Robi na in Lavrinca z izhodom pri Romavhu. Ta pot je poselbnega pomena za tujski promet. Do sedaj tujec v bližini Jesenic ni imc4 prilike za kratek »preJiod po leipo urejeni cesti, ne da bi bil motfin iK> prahu in dimu prometnih in industrijskih naprav. Svoj čas so Jeseničani upo-raibljali za sprehajališče lire novico, ki je udobno služila. Z razširitvijo industrijskih naprav v ta del pa je lirenovica izgidjila svoj ]K>meti .kot park. ampak služi zgolj le razvoju industrije in je s tem poslala iz parka industrijska enota. Zalo je prav, da je kol prvo delo začela občina z gradnjo omenjene }K)ti, ki Ibo s pri<lom služila tako domačinom kakor tujcem za sprehode. — Zvedeli smo tudi. da je I ud i lulkajšnje j ujsko-prometuo društ\o nekaj i)rispevalo k gradnji te |Mxli in bo baje postavilo ob le j iK>ti sporazumno z občino prinierne klopi. Želimo, da bi se d ruši vo začelo lepo razvijati in svoje delo tudi na zunaj ']K)tkazalo. S tem delom lx) vzbudilo tudi zanimanje oibčanov in gotovo tudi našlo odziva ])ri o,bčinsl vu.
Dajmo prostora mladini
l oviiniKlti veslnik« jc prim sel v 7. šk-vilki ' "l)ri (Ivo siruni dolg inxxlnik. masi no liskan pod naslovom. Di-jstv«. da je vanj viplelena "isoj velikonočnem prerojen ju in klic nove IKiniliidi, jias prepriča, da je v«a la na široko !"%k-Kuji4ia miisel nvodnika pravcalo duliovjio |K)mladino razpoloženeK" l)isnie'lja, iki да « ilovokoljuilyno geslo prinesel ubogi delavski '•".II za pirnhe.
'	lahko l)i prenesli lo umsko darilce, če
ne l)i 'bilo v njem I a ko osl.rih uasiprolij z namenom li«la samega in lol i ko nevarnih vplivnih možnosti na delavstvo, iki prejema ta list brezplačno in ga — kot takega — tudi prebira.
Pisec, ki je to velikonočno jajce zaznamoval s svojim imenom, je vnovič priznal, kakišno delo opravlja in Ikaj hoče in s tem nehote pritrdil \semn. kar smo kdaj koli o njem napisali ali pa rekli.
lakoj \ prvih odislavkih se bavi s svetovno
Z Jesenic
Politično zatišje. Za
veliki teden in velikonočne praznike se je politično življenje, ki je drugače od sile gibko, nekoliko umaknilo jasnejšemu in svetlejšemu razpoloženju. Duhamor-ne vesti so se vsaj za nekaj d,ni ustavile pri proizvajalcih in razna-šalcili, saj tudi ti potrebujejo počitka in res-inejšega premišljevanja tudi zase. Kakor rečemo, vidnih oblik kakršnih ikoli političnih potez ni bilo, vseeno pa je bil na veliki četrtek seji |к)-doben sestanek zagovornikov radikalnejše politike — umevno — brez iposledic. Vsekakor pa se je v tem zatišju marsikaj pripravilo, kar je (pričelo učinkovati takoj ilKxpraznioni teden, o čemer 'bomo še ))oročali, ko lx) dozorelo ali pa kar zeleno ostalo.
Dva poslovilna večera.
Za vojake-zelence, ki so t(; dni odšli k vojakom, sta bila prirejena dva iwsloviina večera. ;Ya Črnem vrha so se poslavljali od tovarišev in planin člani Fantovskega odseka in »Gorenjca« ter v prisrčnem po-inenku dobrih nasvetov za ki j trčili praznični smučarski vrvež v prepolni koči. V torek zvečer pa je priredila slovo uprava Krekovega doma, na katerem so sodelovale vse društvene edinice i|k) svojih zastopnikih.
fantov se je z lepimi besedami poslovil č. g. duh. svetnik Kaste lic, predsediniki edi-nic v imenu organizacij in delegat uj)rave v imenu društvene matice. Iz vsega je dihala prisrčna it)ovezanost velike družine, ki ni vezana s svojimi člani samo doma, ampak pov-s<m1, kamor koli jih /iv-Ijonje postavi. V imenu fantov-vojakov se je zahvalil tovariš Rajner s trdno obljubo, da jih bo ilJovratek vodil spet tja, od kod(!r tako težiko od-hajajo. Nekaj korajžnih gorenjskih pesmi je zaključilo ta lepi večer, katere so fantje ponesli s sd)oj kot tolažilo in upanje. Fantje, na ve-Kclo svidenje!
Velikonočna procesija
na veliko soboto je letos potekla v večjem sijaju kot kdaj koli poprej. l.e|K) vreme je pri-
2
vabilo še več ljudi, tako udeležencev kakor gledalcev, ki so hiteli, da počaste zmagoslavnega Zveličalja. Godba Krekovega prosv. društva in jeseniški cerkveni zbor sta \ lopi uibranosti in navdušeino igrala in pela, njih pesem pa je ra-dostila sleherno srce in sleherno hišo, v kateri so se priipravljali za velikonočno skrivnost. Procesije so se udeležili zastopniki upravnih in civilnih oblasti, slovenski fantje in dekleta v krojih ter gasilci. Okna [K) vsej ulici so bila lepo okrašena in sama pristna slovenska čistost je odsevala iz njih. Letos se je res prav vse postavilo v prav lepi luči, na kar smo lahko ponosni. Le povsod in vedno tako naprej.
Upravičena prošnja. KID na Jesenicah lepo skrbi za cerkev na Savi. Dolnji del Jesenic, ki v vedno večjem številu po-seča to cerkev, mora nedeljo za nedeljo slišati iS kora l)olan glas har-moinija, ki potlni cerkvi ni v ponos, organistu ne v veselje in pevcem v oviro. Če kje, |x)tem je [jotreba po novem velikem harmoniju v savski cerkvi nujna. Veliik harmonij s pedali in električnim pogonom za meh ne bi zahteval tako velikih stroškov, da jih ne bi zmogla naklonjeinost in dobra volja. Vodstvo KID ip ros i mo, nuj bi blagovolilo vzeti umestno prošnjo nujno v pretres, za kur ji 1к)то zeU) hva-ležmi.
Iz kulturnega vrta
Dvu pomembna kulturna dogodka smo doživeli v zadnjih dneh. V Krekovem prosv. društvu smo videli K lina rje v prikaz življenja in trpljenja Jezusovega z nu-slovom »Kristus Kralj«, cerkveni pevski zbor pa je priredil na cvetno nedeljo po dolgem času cerkveni koncert.
1/. razdelitve snovi Kli-iiiarjevega delu in vsebine se nam do/deva, da je bilo nupisuno iprecej hitro, zaradi česar niso bile razvozljane n<?kate-re stvari in t«žave, ki so imele vpliva tudi na <xlru suimem.
Misel, ki je šla za tem, da bi zgostila čim več dogodkov iz Jezusovima življenju in jih spravila v celoto, poleg tega pa, da bi še ne vem kako dramatično učinkovala, je bila pogrešena, ker je pri tem enotnost močno trpela. Ako je bil gluvni numen |x)kazuti (lospodovo trpljenje — deilo samo .našo domnevo |H>trjuje —, naiin mora l)iti puč žal, da nam je nxxstavitev različnih dogodkov v isti čas skalila užitek, ki bi bil po
gospodarsko krizo in njeno tradicijo, se posmehuje učenjakom (gospoclaTstvenikom), češ <la si z novimi napovedmi krize varujejo ugled, ni pa pomislil, da tudi on spada meti tiste, ki se celo radia poslužujejo z namemom, da že v naprej opravičijo čudno politiko kapitala.
Potem nadaljuje:
>... Nekaj je tu, ki hoče, da bo človek vedno slabo razpoložen, da ibo sovražil, da bo zmerjal, da bo zavzemal stališče proti in zoipet proti sočloveku, da bo nezadovoljen, da bo zagrenjen itd.«
S tem pa je hotel sugerirati naslednje:
Čemu imate lastna stališča, čemu mislite s svojo glavo, ko je vendar kapital tisti, ki zmore urejati vse vaše težave j>o lastnem, preizkušenem principu. Čemu ste potem proti človeku, ki služi kapitalu zaradi toga. da varuje vaše interese? Čemu zlivate gnojnico na človdka. ki ima najboljše in edino pravo stališče, zakaj godrnjate in se cmerite, ko vam je vendair tako dobro? Sploh, zakaj mislite, zakaj se repenčite?!
Tako iu poddbno bi rad ljubezni polni uvodničar, da ibi se iz njegovega velikonočnega piru-ha pocedilo v delavski mozeg ter ga ohromili o za vse čase. lo so lastnosti pravega »sušca«, kot pravimo leto staremu piruhu. Zunaj leip, znotraj pa smrdeč, zunaj živo pisan, znotraj polu nevarnih bacilov. Takšno je v resnici to edino velikonočno jajce, ki ga je dobil delavec zastonj.
Dalje piše:
»Ce vržemo pisunu stališča stran in (xlprejno radio, kaj s-lišimo? Zopet stallišča, zopet tabore, zopet naipadanja. Ta os ona os, to stališče ono stališče, ta fronta ona fronta ... koliko v čeva ranjenih . .. koliko z nožem razparanih ...«
Res. odprli smo ra<lio in kaj smo slišali: Industrija se seli na jug. Privlačijo jo ceneine delovne moči. Sloveus'ki delavec je iskan, čislan, sposoben in pošten in priden. Industrija se seli... Besno smo zaprli radio. Slišali sjuio glas, spoznali glas in še danes nam zveni v ušesih: kaj slovenska sposoibnost. kaj piridnost in poštenost. Cenena delovna moč je predpogoj, zato industrijo na jug. I o so stališča, obsojena od isamega uvodničarja, zakaj i>o njegovih lastnih besedah je vse: »iN'ežni in slinasti sestavki o morali in vrlinah, pa moramo takoj v nadaljevanju ibranja najti najgr.še zinierjauje sozemljana iz tal>ora drugega etaiišča.c Takoj za tem pa se sam oibsoja, ko pra-
vi: »V imenu pravice in resnice hujskamo...« k temu nimamo kaj dodati.
lako je zmetal kot nerabno šaro vse na kup: stališča, prepričanja, borbo za vsa'kdanji kruh, kulturo in narodnostno borbo, stare in mlade, poštene in nepoštene ter se postavil na лпгћ kot svetal vzor z vsem, kar predstavlja, da vošči delavcu vesele praznike z gnilim jajcem.
Najlepše pa je to:
»Ne jadikiijmo tako tjavndan, kei;^ ustvarjamo s tem črnoglednost saimi od seibe. Zakaj zagreniti ljudem pogled v bodočnost, zakaj nehvaležno in drugače slikati ikot je. Samo na Jesenice poglejmo.. .<
Samo na Jesenice poglejmo, dragi uvodničar, prav imate. Imamo upokojence, ki so pustili vse svoje moči kaipitalu, pa so danes veseli skorje kruha, imamo vdove, katerih otroci stradajo, imamo gardo mladih fantov in mož. ki so bili |K)gnani na cesto, imamo jih nešteto v tovarni, ki so vsak dan v strahu za svoj 'kruh, imamo kolektivno pogodbo, ki predvideva polu deilovui čas in neokrnjene mezde, imamo kolektivno pogodbo, ki bi morala jamčiti, da bi delavci ne živeli iz dneva v dan, ampak da 'bi si lalhko brezslkrbno gradili domove, katerih so vam polna usta hvale, da bi z veseljem ostvarjali družine ill s tem krepili nairod, kateremu se vsaik dan ponujate za žrtev, imamo trpljenja na Jesenicah. ki bi Vam za vselej zaprl usta, če bi ga okusili.
Vsega tega imamo v obilju in zaradi tega so nam potrebna stališča, gospod uvodničar, zaradi tega moramo imeti odprte oči in svoj razum, zaradi tega smo borbeni in nezadovoljni in zaradi tega se bomo borili proti vsakemu pisanju, naročenemu ali ne, ki bi kakor koli hotelo prikriti povzročitelje tega zla, ki nas tare. Zaradi tega ne bomo dopustili, da bi se nam na tak način metal pesek v oči, čeprav je ta pesek last gospodarja, ki najbrž niti ne ve, kako se zlorablja in ustvarja nezaupanje do njega.
Zapomni te si, ig. uvodničar, da so naša stališču načelna, v njih je usidrano naše pošteno delavsko prepričanje, 'ki ne trip i in ne bo trpelo nobenega diktatorja in nobenega zasmehovanja. Naša bor'ba je odkrita in [jošteiia, zato jx) vsej pravici pričiakujemo tudi od strani lista, čeprav ga prejemamo zastonj, vsaj enake plemenitosti in resnicoljubnosti.	Kovinar v imenu mnogih.
Za delavsko skupnost
v eni izmed za<ln.jih številk smo vam iiuipiisali o tem. kam v naši državi teči delavski stan, da 1)1 čim iiuže in uspešneje vršil svoje strokovne akcije. Povedali smo. da jc dekivstvo na jxxl-lagi dolgoletnih izkušenj medse:lx)jnega trenja in natolcevanja in mi razvoj dogottkov, katero občuti on sani in njoigova družina, prišel <lo prepričanja, da nvu je to v njegovo stanovsko škodo. Vsiik, ki je hotel brati omenjeni sestavek, jo lahko spoznal, da mi delavci močno želimo naše stanovske delavske skupnosti. Mi ne moremo in tudi nočemo pod nobenimi rn/.mernmi zanikati, da smo sinovi narodu. Ddkler se narodi, ki so številčno in dru^gače močnejši od nas, zavedajo svoje narodnosti, preko meje v škodo drugih narodov, toliko časa smo mi dolžni kol sinovi slovenske matere svojo slovensko narodnost tudi v svojem strokovnem gilbanjii močno nvaževati.
Hotenje delavstva v miši ožji sloveiuski domovini Sloveniji in v domovini (bratskega hrvaškega in srbskega delavstva pa gre za tem, da se v naši državi osnuje močuui delavsiki ||и)кге1.
ki bo imel svoje korenino trdno vsajene v .svojem narwiu. Hočemo, da se v Jugoslaviji iz dosedanjega medselbojnega trenja med delavci postavi enoten delavski poikret, ki bo iiz inarodnost-ne zaveisti črpal za^lositno moč v obramibo svojih gospodarsko stanovskih kotristi.
Prvi koruk k temn cilju je ibil storjen s svobodno voljo na avtonomni podlagi: sporazum med slovensko narodno delavsiko strokovno organizacijo Zveze združenih delavcev in «rJxsko narodno «tr<)(kovno zvezo Jugorasom. Od takrat do danes je želja delavstva, organiziranega v teh dveh organizacijah, is topil a za velik korak naprej k uiresntčenju.
Osri'dnje tajništvo vseih delavskih zbornic, kolikor jih imamo v naši državi, je važn^i funkcija. Absolutno vod.stvo so imeli do prmi Ikratkini v nji marksi.sti sami. 1 ajuik tega centralnega tajništva je bil vsa leta zilogla'sni marksist I opalovič. S[M)znal je. da je v delavslkih vrstah, tako pri nas na Slovenskem in HrvaŠkem in v Si'il)iji neljub in so se mu poleg toga ctxiile »line |К) i)<>-
3
slaiiskein stolčku, zato je to funkcijo tajnika prepustil svojemu »sodrug'u« Krekiču. V dneh 24. in 25. marca tega leta se je vršila seja tega centralnega tčijini.štva iz vse clirižave. Na seji so bile zastopane vse zbornice po svojih delegatih, 14 po šte\ ilu. Na seji se je zelo mnogo igovorilo in sklepalo o \seh važnih vpraišanjih naše sociable politike. V teku irazprave pa sta bili ugotovljeni dve stališči. Prvo stališče strokovnih organizacij, ki slonijo na svojih narodnostnih temeljih, je šlo za tem. da se ves delavski poOcret reorganizira na podlagi ene nacionalne organizacije. Ta sklep je prodrl z desetimi glasovi nasiproti štirim glasovom. Sklep te osrednje uradne ustanove v naši državi je vsemu delavstvu v močan dokaz, da hotenje po enotnosti v delavskih vrstah, ki je bilo tako častno izglasovano v tem važnem delavskem forumu, gre naprej brez ozira na dogodke. ki se izven strdkov nega obeležja okrog njega dogajajo.
je pa še drug važen moment, ki vsdkemu objektivnemu opazovalcu dovolj močno izpričuje, da je enotnost v delavskih vrstah prav resno mišljena. Hrvaški dnevniki, zlasti oni časopisi, ki so blizu hrvaškega narodnostnega gibanja, so priobčevali smeT delovanja hrvaškega delavstva. Iz teh poročili hrvaških časopisov lahko sleherni sani ugotovi, Ikaj hrvaiškega delavca teži. V vseh večjih krajih Hrvašlke so se vršila delavska zborovanja, na katerih se je ostro podčrta vala zahteva, da pridejo iiz internacionalnega marksiz-"la in njegovih slabih in škodljivih gospodarskih posledic za delavski stan, vse delavs.ke ustanove v oiblast delavski organizaciji, ki temelji na hr \ aških narodnostnih načelih.
Pred dobrim tednom pa smo ičitali v naših slovenskih časopisih, da je gospod minister za socialno ipolitilko in narodno zdravje razrešil dosedanjo upravo Delavske zbornice v Ljubljani in imenoval novo. Nova skuipMcina Delavske zhoi like. katero predstavlja dvefrretjiuska ve-
čiiia iz vrst organizacije Zveze Združenih delavcev. V soboto in nedeljo se bo ta nova skupščina prvič sestala in se javnosti s svojim programom in načrti za dobrobit slovenskega dela^kega stanu predstavila. -VIi danes ne moremo napovedati, kako bo program v ipodrolbnosti izveden. Na podlagi dosedanjih uspehov dela te slovenske delavske institucije pa damo prav onim delavcem iz vrst marksističnega tabora, iko so, čim so zvedeli za izprememibo uprave, izjavljali, da je 'bila izpremenAa upravičena ipa čeprav novi ljudje ne bodo napravili prav nič več kakor so dosedanji.
Mi smo prepričani, da je izprememba Delavske zbornice v Lju'bljani ibila nujna gospodarska potreba delavskega napredka. Organizacija Zveze Združenih delavcev si je v razmeroma kratkem času od svojega obstoja zaiala pridobiti po-trelbno avtoriteto in mesto, ,ki ji z ozirom na njen program v slovenskem narodu ipripada. Že dosedanji uspehi strokovnega udejstvovanja, pašo nam \ močno oporo v trditvi, da bo sloveoisko delavstvo s tem ipreimenovanjem morda že v bližnji bodočnosti beležilo svoje gospodarske koristi od tega.
Mnogo de^lavstva stoji še -ob strani in čaka, kam se bo zmaga nagnila. Čaistno smo dovršili boj inedselbojnega orgauiiaacijskega napadanja in smo prepričani, da bo tudi zadnji sporazum o skupnem nastopu nasprotnikov, ki hočejo živeti na račun delavskih razprtij in njegove revščine, zadinji poskus njihove rešitve.
Organizacija Zveze Združenih delavcev ne nastopa s terorjem in silo, temveč odločno izpričuje javnosti svoj program in svoje vsakdanje izvrševanje strokovnega posla množijo njene vrste. Naj nasprotni talbori organizirajo kar hočejo, bo vse dobro misleče delavstvo v teku časa samo uvidelo, da je njegovo pravo mesto v vrstah že organiziranega delavstva Zveze Združenih de'lavcew	iKovinar.
gorenjskih študentov
Brazde
Naše plemstvo
I'll vie do rćtiidiant n son |)rivilćge: ('lli' u sii tiohlessc; c4'tt(' iiohlesso ()l>lij;e. (Boiidct v 'lVinps present 27—1—5«).)
Naše šliHliMitovsko življenje nam stavi pred "('i kot naj mika vnejšo stvar dobro službo, go-tovo pokojnino, določen delokrog, kar najmanj wlgovornosti in lastnega dela. Sprejmimo življenjski okvir, kakor nam ga narekuje ])rvo Ugodje, in ne hodimo čez meje, ker bi za to polti bi I i \.че preveč sile. Pustimo rahle teorije in (udaške prepire učenjakom, t. j. (istim, ki imajo to čas in so za to plačani! Mi študiramo, ker "itin bo pač študij prineisel ugodnejši položaj, ker jf gimnazija dandanes predpogoj toplega ^«j)ečka na stara leta.
V teh mamlji\ ih mislih nas mora ustaviti za-'"^1: čas našega učenja je predragocen, da bi darovali ugodju lenolie, da bi se umikali ^'''ž])otjem in vsa мрганапја reševali v sebi s da se jim umikainio ko skušnjavam, da osta-''t'nio mlačni in bre/liki intelektualni material.
učenja, ki nam je dan ko velika milost, nio-liuno izpolniti 'S tem, da se z vsemi (silami nave-ino na kulturno življenje, da znamo iz sebe
izvabili svoje zmožnosti in zaupati \ anje, da zaživimo v ognju gorečega duha.
Ne bo nas reišila samoprevara. ki se ji vdajamo v težkih trenutkih razočaranj. Z odkritim pogledom se moramo rešiti \seh mrtvih in nerodovitni ih misli, ki nam jih je diktiral naš so-eiaJni obraz ali zagrenjenost. Najti nam je v sebi resnična tla, ki IkxIo nosila težke temelje. 1 o nam narekuje plemstvo našega poklica: da se ne skrivamo pred sabo. da se ne izgubljamo \ brezi i čn i masi gimnazijcev, marveč da z bolečo resnicoljnbnostjo zidamo sami sebe, da »ločimo informacijo od poznanja. ipoučno.st od zna-tija«.
Rešila nas bo prej ostra kritika, stvaren pogled kakor poveličev ani sijaj, neprestani zunanji uspehi ali »notranje zadovljstvo zasidranih ljudi«.	R. J.
Delavci,
branite svoje strokovne organizacije v smislu in pravcu narodnih tradicij in skupnosti!
izpustitvi le-teh popoln. Saj bi bil Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem bolj učinkovit začetek odrskega prikaza, ki je od zadnje večerje dalje dramatičen, stopnjevan in psihološko že po sv. pismu dovršen. — Poleg okr.njenosti enotnosti pa naj omenimo še okrnje-nost učinkovanja iz sv. pisma navajanih besed. Cemu samolastno izpre-minjati besede in stavke iz sv. pisma, če so že skoro dva tisoč let nespremenjeni? (Ce je pa morda naša sodba krivična, naj mam gospod pisatelj oiprosti; sodimo namreč zgolj .na podlagi Tiaučenosti igralcev, ki so ipač utegnili izma-ličiti tekst.) Ce naj ame-mimo še, da je pisec besede stotnikove »Go'ipod nisem vreden ...« napačno ipoložil v usta Simona Gobavca in Marte (Marto je Jezus že^ne-koč poprej obiskal ter nima obisk pri Simonu nikake zveze z Marto), smo o delu kot itakem v glavnem dosti povedali.
Vloga Jezusa, ki jo je igral g. Poženel ml., je pa l)ila brez notranjega podkrepila, zato tudi v zunanjem izražanju meglena, monotona. Bila je premalo doživeta in premalo naučena, da bi mogla z vso silo potegniti. Peter g. Požene I a st. nič sam\iginičen. Kajfa (gospod Taincar) kot toži-telj in ščuvalec ljudstva izvrstno podan, le besedno prepočasen. Pilat v osebi g. I.ampreti-ta najboljša figura. Juda g. Sokliča zelo efeik-ten in gladko [xxdajaii. Ostale vloge so bile na dostojni višini. Zbori in skuioine se /niso zavedale, kalko važna je nii otlru skupinska igra. Ne samo režiser, predvsem zbranost in vestnost skupinskih igralcev so prvi pogoj, da kako delo v celoti uspe.
Za delo pa smo g. Kli-narju in izvajalcem hvaležni.
Cerkveni koncert je odjeknil prav ugodno pri vseh tistih, ki so si hoteli ustvariti sodllx) o vrednosti naše sodobne cerkvene glas'be sploh, posebej pa sodbo o jeseniškem pevskem zboru, ipa niso prišli do tega, ker se jim zbor že tako dolgo ni predstavil.
Zbor je imel v svojem sporedu prav značilne stvari. V prvi vrsti trpljenje Jezusovo, izvedeno v ko rail u z zborovskimi vložki. Delo, ki v današnjem človeku, ki išče zgolj preinasičenost in zunanji izraz, ni na-išlo skorwia nikakega odmeva, je bilo v spo-г«ч1и najlqpSa točka. Koral je najstarejše cerkveno petje, je liturgič-no petje. Ker pa najde človek v liturgiji najožjo vez s Cerkvijo in
4
« tem z Bogom, je koral najneposrediiejša in s tem najlepša molitev. Ljudje bi se morali te-jja mnogo bolj zavedati.
Prijetna točka sporeda so bile prve tri kitice Pergolesijeve kan-tate; »Stabat mater* za sopran in aiH. Značilnost italijanske romantike je imela v,pliva tudi pri tem delu, katerega se pa drži še stroga forma klasicizma. Izvajanje tega je bil trši oreh za izvajalki, od katerih je bil alt slabši, koloristič-iio zabrisan in voden.
Zlxvra — moški kakor mešani — sta bila odlična. Moški je bil glasovno izenačen s prodornimi drugimi basi. Pri mešanem zboru pa je alt mestoma grobo izpadal, tenor pa malce rezko silil v ospredje in s pre<lolgim držanjem nekaterih not vezal ipav-ze, ki bi morale biti strogo ločene. Zbor je vestno pripravil in ga tenkočutno vodil organist g. Kelvišar.
Takih koncertov si še želimo, kar je pokazala odlična udeležba. Jeseniški cerkveni %l)or pa je s tem potrdil svoje ime.
Vse za binnance dobite najceneje in najlepše v trgovini Krekovega doni«. Prišla je nova pošiljka, nakar eenj. botre in l>olrice že sedaj opozarjamo.
Delavske Jesenice - trdna narodna postojanka
Na velikonočne praznike je naše Slovensko narodno vodstvo — dr. Anton Korošec, dr. .Miha Krek in ban clr. M. Nat'Iačen — poslalo slovenskemu delavstvu prelko njegovega časopisa »Slovenski <le1avec« velikonočno voščilo. Ta voščila po vseibini in po dogodkih, v katerih zadnje čase živimo, niso vsakdanje izjave. Zlasti je vsebinsko pomembno voščilo našega vrhovnega voditelja dr. Antona Korošca.
Jeseniško delavstvo je po svoji strokovni or-gainizacij i Zveze Združenih delavcev, podriižjiice na Jesenicah, poslalo svojo zahvalo.
Z ozirom na važnost tega, pridbčujemo voščilo dr. Antona Kortwca in zahvalo jeseniške podružnice Zveze Združenih delavcev tako, da ibotlo imeli naši cenjeni čitatelji priliko spoznati, na kalk.šnih temeljih je zgrajena in dela ta naša delavska organizacija.
»Velika noč je praznik, katerega ves svet. posebno pa naš slovenski narod, močno doživlja. I^epi narodni običaji so zunanji dokaz pristnega čustva, ki globoko živi v v narotbii duši in njeni krščanski tradiciji.
Resnica o Kristusu in njegovem vstajenju od mrtvih je veličastna. Gleda nas s človeškimi očmi, predstavlja silno, vsega obsega-jočo idejo o zmagi življenja nad smrtjo, o zmagi dobrega na<l hudim. Tej ideji vsak čas, vsaka dolba vlije svojo posebno vsebino, katero ustvarijo potrebe, dogodki, 'življenje samo in vsi pojavi, db katerem človeštvo živi ill gre skozi zgodovino.
Nosilec novega časa je <lelavec. Delavec na polju, delavec v tovairni in intelektualec. Narod, komur pripada, ,bo z njim vstajal in rasel, za nas, ki nam sila im število Jie bosta \ oporo, velja vse to le še v večji meri. \zlrajno delo na vseh naših poljih, orgimi-
zacija in enotnost našega prizadeva« j a iiii čim manjše notranje trenje bodo našemu narodn dali tisti jxvlet. da bo vzdržal ostro tekmo drugih narodov in si zgradil svojo bodočnost.
Slovens!ki delavec, združen iz vseh stanov. Tvoja bodi letošnja Velika noč.
Dr. Anton Korošec.
Velecenjeni gospod
dr. Anton Korošec
predsednik senata
Beograd.
Na Vaše velikonočno voščilo nam delavcem, smo jeseniški kovinarji izredno ponosni.
Vsdbina Vašega voščila je bistveni del našega programa. Naše prizadevanje v tem praven je bilo ob volitvah 11. decembra 1938 nagrajeno s čas tin i m uspehom.
Od te sjneri nas ne ibo premaknila nikdar nolbeina sila. Vsakiršni dogodki nas Jx>do našli vedno trdno povezane z našo sloven^o narodno večino.*
Markič Matej	Rozman Franc
t. č. prtxisednik.	t. č. tajnik.
Jesenice so ibile že od neikdaj izrazilo narodno zavedna postojanka, katero obeležje se je hotelo po marksističnih strokovnih organizacijah, predvsem po njihovih internacionalnih voditeljih zalbrisati, pa je hvala Bogu <к1 slovenske matere rojeni delavski sin znail « svojo odločnostjo zgraiditi zdrav narodni detlavski pokret in se trdno nasloniti na narodno otbčestvo. Vsak zaveden Slovenec ikakršnega koli stanu, mora tej organizaciji samo čestitati. Vsak zaveden Slovenec. slasti delavee. 1к) v teh tožkih diu-li lahko snm ugotovil, kje je njegovo mesto.
Мсчопл
мЛлИН
deMtc!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH
obrestuje vse stare in nove vloge po 4®/o. Nove vezane pa po 5Vo- Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranilnične rezerve, i<a-i<or tudi vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stokratna je ta garancija.
Razno
Cerkveni koncert farnega pcvskcgu zboru je privabil ini cvetno nedeljo v prostorno cerktiv ;iK)lno navdiišcnih prijateljev cerkvene glushe. Večer je bil nepozaben |x) svojem učinku z glasovno enotnostjo %lx*ra. kakršne še nismo slišali, ter po sestavi programa, ki je ubrail vse najobčutljivejše strune velikonočnega čustvovanja, ('erkveneniu zboru ob tem uspehu čestitamo z željo, da bi luun sipet kaj kmalu pripravil kakšno podobno presenečenje.
#
l.ahkontlotski treningi Kumtovskegu odseka so se pričeli na telovudiščn redno vsiik dan. Ге dni se bo začela urejevati tekaška sliva in izvrševati potrebna popravila, nakar s(4 bo montiralo orodje. Vse telovadce in lalikoatlete o|X)zarjanio, du se treningov rdiio udeležujejo, ker se v mesecu mu ju vršijo oki-ožne leknu> v predpisanih disciplinah. Vsi na trening. — Odbor.
Za elektriko
vse na)cene)Se In ugodnclše pri
Jože Markež
elektrotehnlino podjetje
Sesenice. Murova. tel. 605
poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
v Krelcov dom
Kdor hoče dobro jesti, se abonira
v Ljudtici icuhinji
Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti
V Katakombe
Belo namizno vino din 10'— liter
7ekon3orcii lista >Na mejnhc Jože Goilina, Jeseciee. — Urejuje: Stanko Savinšek, Jesenice.
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.
Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik